Ameriška Domovina AMOUCAN IN »PIRIT Ut lAMAIIAO* OWty ftr UH* ' AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, May 8, 1984 JL. LXXXVI l' Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Danes primarne volitve v Ohiu, Indiani, Marylandu in Severni Karolini - Mondale menda vodi, zadnja možnost za Harta CLEVELAND, O. — Danes so primarne volitve v Ohiu in treh drugih zveznih državah. Pemokratski kandidati se zanimajo predvsem za Ohio, kjer bo izvoljenih največ delegatov na strankino konvencijo. Zadnja povpraševanja kažejo, da vodi Mondale, drugi je Hart, tretji pa Jesse Jackson. Politični analitiki menijo, da bi prepričljiva Mondalova zmaga v Ohiu, morda tudi v Indiani, bila odločilna in da bi Hart odslej ni imel nobene možnosti za zmago na konvenciji- Hartovi kampanjski delavci pravijo, da uPajo na uspeh v obeh državah. Sinoči je Hart zmagal na strankinih zborovanjih v Coloradu, kar je bilo pričakovati, ker je Hart sam Coloradčan. V Ohiu danes niso volitve za guvernerja aii zveznega senatorja, volivci bodo torej glasovali predvsem za kandidate za ohijsko zakonodajo, razne sodniške kandidate, o-Itrajne in lokalne politike ter o predlogih. V °kraju Cuyahoga je največ zanimanja za Predlog 1, po katerem bi preko večletnega Posebnega davka na nepremičnine prebivalci okraja financirali gradnjo 72.000-sedežnega stadiona s streho, ki bi bil v mestnem sredi-SCu. Prebivalci Clevelanda bodo pa glasovali za ali proti trem predlogom. Predlog 2 bi odobril povišitev davka na dohodke od 2 na 2.5 odstotka. Ta predlog je propadel na posebnih volitvah februarja letos, predsednik testnega sveta George Forbes pa izjavlja, da k°do zopetne posebne volitve avgusta letos, ako bo predlog tudi danes propadel. Predlog 3 zahteva od mestne uprave, da je vedno zaposlenih določeno število policistov, ne glede na objektivne potrebe mesta ali stanja mest-tte blagajne, predlog 4 pa zahteva isto v zvezi s Številom poklicnih gasilcev v mestni službi. Predlog 3 podpira unija, ki predstavlja poli-ciste, predlog 4 pa unija, ki zastopa gasilce. Janez Pavel II. obiskal Papuo Novo Gvinejo ~ Povsod prisrčni sprejemi - Zadovoljen z obiskom v Južni Koreji PORT MORESBY, Papua — Včeraj je Prispel v to mesto papež Janez Pavel II. Na tem otoku, na katerem je na stotine plemen, govorijo kar 800 jezikov, zelo aktivni in tudi |jsPeŠni so pa katoliški misijonarji. Papež je aroval sv. mašo v stadionu, kjer je bilo pranih okoli 40.000 oseb. Novinarji, ki pojejo s papežem, so bili malce presenečeni |*ad sproščenostjo lokalnih prebivalcev, prav ko Pa oblasti, saj ni bilo opaziti posebnih arn°stnih ukrepov. j. Papeževo 5-dnevno bivanje v Južni je poteklo brez hujših incidentov, tna neprijetnost je bila, ko se je papeževe-jV v°zilu približal 23-letni študent, ki je dr-r P^dmet, podobno pištoli. Ko so ga areti-v »so ugotovili, da je bila pištola le igrača. hdent, ki je menda duševno prizadet, je tor*1, tla k°tel le »presenetiti« papeža. Ka-di,- • Vera v Ju*ni Koreji zelo hitro napre-2 Jc in je mecj 40 milijoni Korejcev od 1,7 do bilijona katoličanov. ^ * ^salvadorskih predsedniških volitvah ma8al sredinec Jose Napoleon Duarte -Kmalu bo povabljen v Belo hišo SAN SALVADOR, El Sal. — Na ključih Predsedniških volitvah, ki so bile prete-Pol ne<*e*j0 v tej državi, je zmagal Jose Na-jjj ®°n Duarte, politični sredinec, ki je imel Vc drugim vsaj prikrito podporo Reagano-administracije. Po dosedanjih rezultatih, je prejel Duarte 55 odstotkov vseh oddanih glasov, njegov tekmec, desničar Roberto d’Aubuisson, pa 45 odstotkov. Med volivno kampanjo je Duarte prosil za široko podporo elsalvadorskega ljudstva. Upal je, da bo dobil najmanj 60 odstotkov glasov. S tako podporo bi se lahko udeležil morebitnih pogajanj z gverilskimi in drugimi opozicijskimi skupinami v državi s ciljem, napraviti konec krvavi državljanski vojski. Te podpore očitno ni dobil, čeprav so v Beli hiši in State Departmentu veseli, da je vsaj premagal d’Aubuissona. Predstavniki Reaganove administracije priznavajo, da bi bila pomenila d’Aubuisso-nova zmaga katastrofo za predsednikovo politiko do El Salvadorja. Liberalci v kongresu, ki nasprotujejo pošiljanju pomoči elsalvadorski vladi, bi bili znatno okrepljeni, pridružili bi pa se jim bili mnogi sredinci, med njimi več republikancev. Kongresniki, ki so se mudili v El Salvadorju in opazovali potek volitev, priznavajo, da so bile svobodne. George Bush obišče Japonsko - Pogovori predvsem o gospodarskih odnosih med ZDA in Japonsko - Več odprtih vprašanj TOKIO, Ja. — Podpredsednik George Bush se bo mudil v Japonski na uradnem obisku več dni. V svojih srečanjih z japonskimi državniki, se bo Bush zanimal predvsem za gospodarske odnose med državama. Zadnja leta imajo ZDA ogromen trgovinski primanjkljaj napram Japonski, zato se ameriška stran zanima za pospeševanje japonskega investiranja v ZDA ter za ukinitev ali omilitev raznih japonskih predpisov, ki otežujejo ameriški izvoz na Japonsko. Med drugim se bo Bush lotil vprašanja izvoza japonskih avtomobilov v ZDA. Zadnja leta Japonci prostovoljno omejujejo izvoz avtomobilov, sporazum o tem bo pa potekel prihodnje leto. Nekateri predstavniki Reaganove administracije so mnenja, da bi Japonci ne bili več pod pritiskom, da omejujejo izvoz avtomobilov v ZDA, kar seveda nasprotuje ameriška avtomobilska industrija, unija in mnogi politiki. Prost izvoz vozil v ZDA pa naj bi prinesel druge ugodnosti od Japoncev in bo se bo Bush za take ugodnosti zanimal. Proizvajalci strupa »Agent Orange« bodo plačali odškodnino v skupnem znesku 180 milijonov dolarjev WASHINGTON, D. C. — Sedem ameriških proizvajalcev strupa »Agent Orange«, ki so ga uporabljali v Vietnamu, so pristali na kompromisno rešitev tožbe, ki so jo vložili veterani vietnamske vojne, kateri trdijo, da so bili od tega strupa zastrupljeni. Posledice zastrupitve so vidne tudi na njih otrocih, pravijo. Proizvajalci »Agent Orange«, ki so ga uporabljali do leta 1971, bodo plačali 180 milijonov dolarjev ameriškim, avstralskim in novozelandskim veteranom vietnamske vojne. Do 130.000 teh veteranov je že izjavilo, da so zdravstveno prizadeti od tega strupa, posledice katerega se pokažejo včasih šele po več letih ali celo desetletjih. Predsednik Reagan bo govoril po televiziji jutri zvečer — Branil bo politiko do Srednje Amerike, ki je v težavah v Kongresu WASHINGTON, D. C. — Jutri zvečer bo predsednik Ronald Reagan govoril po televiziji in iskal podporo za politiko do Srednje Amerike. Reaganova politika je namreč v težavah v zveznem kongresu, predsednik bo torej skušal vplivati na kongresnike preko javnega mnenja. h Clevelanda in okolice Volitve danes— Danes so v Ohiu volitve. Za Clevelandčane so pomembne predvsem predlogi 2, 3 in 4, za vse prebivalce okraja Cuyahoga pa predlog 1. Volišča bodo odprta do 7.30 zvečer. Pojdite volit in izpolnite državljansko dolžnost! Materinski proslavi slovenskih šol— V soboto, 12. maja, prireja Slovenska šola pri Sv. Vidu materinsko proslavo v šolskem avditoriju. Pričetek ob 7h zv. V nedeljo, 13. maja, prireja Slovenska šola pri Mariji Vne-bovzeti materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. pop. Vabljeni! Škof dr. Smej pride v mesto— Mariborski pom. škof dr. Jožef Smej bo prišel 28. maja popoldne v Cleveland. Sv. maša bo v torek, 29. maja, zvečer v cerkvi Marije Vnebo-vzete v Collimvoodu. Po maši bo sprejem z okrepčili v cerkveni dvorani. Podrobnosti o škofovem prihodu bodo objavljene v prihodnjih številkah AD. O naših počitnicah— Lastnik se je odločil, da' bodo letošnje navadne počitnice osebja naše tiskarne trajale običajna dva tedna in sicer od 25. junija do 10. julija. Zadnja A.D. pred počitnicami bo torej izšla v petek, 22. junija, prva po počitnicah pa v torek, 10. julija. Novi grobovi Louis Peterlin Umrl je 87 let stari Louis Peterlin, mož Frances, roj. Debelak, oče Louisa A. in Josepha, 7-krat stari oče, brat Ivana (Kanada) in Mici Zagorc (Jug.). Bratje v Jug. so že pok. Pokojni je bil zelo aktiven društveni delavec pred leti in služil 11 let kot predsednik Kluba društev pri Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., 10 let kot predsednik Kluba upokojencev na St. Clairju. Pred leti je bil tudi podpredsednik društva št. 126 SNPJ. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, dopoldne ob 9.30., v cerkev sv. Vida ob jO., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer, od 7. do 9. Pokojnika smo vsi pri A.D. dobro poznali, saj je prihajal po naš list vsak torek in petek prav do nedavnega. R.I.P. Anne Koprivec V petek, 4. maja, je po kratki bolezni nenadno umrla Anne Koprivec z 21051 S. Lake Shore Blvd., rojena Pečjak v Clevelandu, živeča v Eu-clidu zadnjih 43 let, vdova po pok. možu Johnu, mati (dalje na str. 4) Zahvala— Dne 27. aprila je srečno prestala operacijo na ušesu v Richmond Hts. bolnišnici ga. Danica Chemas z 1025 E. 62. ceste v Clevelandu. Potom našega lista se zahvaljuje ge. Cirili Kermavner z Bliss Ave. in gdč. Nežki Sodja iz Euclida, ki sta ji bili ob strani in v tolažbo tisti dan. Kosilo upokojencev— Klub slov. upokojencev na St. Clairju vabi na kosilo, ki bo v nedeljo, 20. maja, od 1. do 3. pop. v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Cena kosilu je $6, kuharici pa sta znani Vida Dovjak in Lojzka Feguš. Izžrebanih bo tudi več dobitkov. Po kosilu bo za ples igrala godba. Pridite! Tiskana poročna vabila— Tiskarna A.D. nudi izredno lepa tiskana poročna vabila. V pisarni imamo iste kataloge, ki jih najdete v najboljših trgovinah. Naročniki A.D. pa so upravičeni kar do 20-odstotne-ga popusta, ako naročijo vabila pri nas. Prav tako lahko vzamete katalog domov in ga pregledate. Za vso informacijo, oglasite se v pisarni ali pa pokličite na tel. 431-0628! Spominski dar— Vinko Levstik, lastnik Hotela Bled v Rimu, ki prejema naš list po letalski pošti in vsak teden v A.D. tudi oglaša, je okrepil naš tiskovni sklad s $16.50 in sicer namesto cvetja na grobove ca. 11.500 trupel protikomunističnih bojevnikov, pobitih po slovenskih in jugoslovanskih komunistih 1. 1945, katero 39. obletnico obhajamo letos v maju in juniju. G. Levstiku se za podporo iskreno zahvalimo! Ali lahko pomagate?— Tiskarna Ameriške Domovine potrebuje čiste, K>mhaža-ste cunje. Uporabljamo jih 2» čiščenje tiskarskega stroja. Lahko jih prinesite v našo tiskarno na 6117 St. Clair Ave. Hvala lepa! Raznasalca iščemo— Raznašalca za Ameriško Domovino iščemo za ulice E. 173, 174, 175, 176, 177, 179, Grovewood, Brian, Nottingham, Creekview, Dillewood in Delavan. Ako se zanimate, pokličite našo pisarno na tel. 431-0628 VREME Spremenljivo oblačno danes z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja-' temperatura okoli 58° F. Oblačno in vetrovno jutri z verjetnostjo dežja. Najvišja tempero* - Voli 50° F. V četrtek zopet oblačno z možnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 48° F. Za petek napovedujejo deloma sončno vreme z najvišjo temperaturo okoli 64° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _____6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_ No. 37 Tuesday, May 8, 1984 Križ za mir Škof Jožef Smej bo v Lemontu blagoslovil križ, ki bo postavljen za mir na svetu. Delo za križ smo vršili na tihem in iz tega dela je prišla misel, da bo postavljen za mir. Upamo, da bo tiho delo rodilo svoj uspeh. Zdi se mi, da hočemo nevarnosti okuženja našega naravnega in moralnega okolja ter svetovnega vojnega požara prikriti z raznimi pretvezami in tudi z delavnostjo. To pa izraža nekaj, kar je nemogoče: ločeni hočemo biti od sedanjega sveta in biti same zase zadovoljni v »svojem svetu«. S tem se pa odpovedujemo prav temu, kar hočemo biti, namreč svojemu slovenstvu in slovenski vernosti. Tako spadamo med ljudi, ki zapravljajo svojo dediščino, ki jo želijo rešiti. Življenje ima svoja nezapisana pravila, vtisnjena v človeško naravo. Tem pravilom se skušajo izogniti ljudje, ki si domišljujejo, da so lahko po svoje drugačni od vseh drugih, ki se trudijo za mir in red na svetu. Tako mišljenje izraža skrito krivoverstvo ali še bolje, preziranje krščanstva. Biti kristjan pomeni najpreje zavest, da je veliko stvari, ki jih človek ne more s svojo močjo izvršiti. Drugače povedano: človek potrebuje Boga in njegove pomoči, ki jo kristjani izražamo z besedo odrešenje. Odrešenje je bilo dopolnjeno na križu, iz katerega klije upanje na vstajenje in večno življenje. Križ je sprava človeka in človeštva z Bogom. Križ je simbol vere, h kateri vabi Bog vse ljudi. Križu pa so naši predniki vtisnili slovenski značaj. Križ jih je obvaroval pred uničenjem, ki je grozilo od tujih narodov in ljudstev. Zato lahko in je tudi potrebno, da govorimo o slovenskem križu, zakaj prav s'trpljenjem in z žrtvami za slovenski obstanek smo dali vernosti slovenske značaje. Za mir na svetu molimo in delamo kot božji otroci, ki izpovedujemo vero v Boga, ki je ustvaril vse ljudi. Za mir na svetu molimo in delamo kot kristjani v veri, da je Jezus Kristus odrešenik vseh ljudi. Božji otroci in kristjani smo postali v moči Kristusovega križa. Po rojstvu smo pa Slovenci. Božje otroštvo, krščanstvo in pripadnost slovenskemu narodu so vrednote, ki imajo temelj v veri v Boga — Stvarnika, ki nudi svojim stvarem pomoč, ki jo potrebujejo, posebno v stvareh, v katerih si sami he morejo pomagati in tudi nimajo upanja, da bi pomoč prišla od ljudh Z Božjo pomočjo moramo sprejeti in izpovedovati s praktičnim ravnanjem v življenju vrednote, ki prihajajo od Boga. Sedanja družba je v težavah, iz katerih ne vidi izhoda, ker ne priznava vrednot, ki imajo svoj temelj v veri v Boga. . Lerhontski križ za mir torej ni brez pomena. Postavljen je bil kot spodbuda Slovencem, naj se oklepajo križa z vsem, kar iz križa jzhaja. Nobenih problemov ne moremo reševati z zakoni, ki jihr delajo na postaven način ljudje, in tudi ne z nasveti, ki prihajajo od ljudi. Naša rešitev je v sprejemu in podreditvi Bogu in njegovemu načrtu za življenje človeka. Ta načrt sprejemamo in smo mu podrejeni skladno s svojo slovensko -naravb. Samo kot posamezniki in kot * narod lahko delamo za mir na svetu. Posamezniki zato, ker. mora vsak človek svobodno sprejemati Boga in njegovo pomoč, Slovenci pa zato, ker smo po božji volji dobili življenje po slovenskih starših. Zvesti moramo ostati svoji člove-ški naravi, ako hočemo oblikovati in razviti iz sebe osebnosti oblikovane po božji podobi. . ■ Zvestoba križu pomeni zvestobo Kristusu in njegovi Cerkvi,^zvestobo staršem in slovenskemu narodu. Ta križ MILWAUKEE, Wis. - Velikonočni prazniki so minili. Z Veliko nočjo pa je bilo zaključeno tudi Sveto leto, ob 1950-let-nici našega odrešenja, kateremu je papež Janez Pavel II. določil smernice: Sprava z Bogom in sočlovekom. Nam vsem pa je bilo naročeno, da za spravo delamo! Velikonočni prazniki so bili lepi. Praznovali smo jih v duhu veselja, saj nam je Kristus s svojim velikim trpljenjem oznanil vstajenje, brez katerega bi bilo naše življenje žalostno in brez žarka upanja. Vreme pa je bilo vse kaj drugega, kakor lepo. Najbolj pa je divljalo na samo velikonočno nedeljo - viharno z dežjem in snegom vmes. Bela nedelja je bila prav taka. Pri vseh mašah so se duhovniki sv. Janeza zahvalili za odličen obisk cerkve vse dni velikega tedna, zahvalili so se rediteljstvu, ministrantom, sestram, bratu Timoteju za lepo okrasitev oltarjev, tako tudi pevcem za lepo petje pri obredih in mašah, ki vedno povzdigne svečanost, zahvalili so se vsem, ki s svojim sodelovanjem doprinesli k lepemu velikonočnemu praznovanju! Že smo v maju, mesecu, ki prinaša mnogo življenja zunaj v naravi, pa tudi mnogo življenja, ko se začenjajo razne prireditve in proslave: Materam pozdrav CLEVELAND, O. - Mnogo je spominskih dni; zgodovinskih, kulturnih in narodnostnih. Nekatere vztrajno ohranjamo, za druge se bolj in bolj ohlajamo in zgodi se, da celo na važna praznovanja počasi pozabljamo. Med take praznike gotovo ne prištevamo materinskega dne. Iz leta v leto ga obhajamo, pa je vendar to praznovanje vsakokrat sveže in izvirno, kakor je sveža in izvirna materina'ljubezen od vekomaj in kakor bo taka ostala, dokler bo živelo človeštvo. V prelepi mesec maj vpada spomin materinskega dne. Gotovo ne po naključju, saj je ves majnik posvečen materi vseh mater, naši nebeški Kraljici. Že samo dejstvo, da pozdravljamo naše zemeljske matere soglaso s slavospevi božji materi Mariji, povzdiguje ljubezen materinega srca na edinstveno mesto vzvišenosti, ki samo njej resnično pripada. Darežljivost matere v skrbi za svoje dete je brez primere. Kaj bi mogli storiti, da bi se svojim materam dovolj zahvalili za njihovo požrtvovalnost? Lepega majskega cvetja bi jim prinesli, toda rože o venejo. Kupili bi jim darila, ali darila, tudi če so z zlatom okavana, s časom obledevajo. Morda bi celo ranili materino nežnost, ako bi vsa svoja priznanja omejili le na taka zunanja darila. Mati si v svoji ponižnosti želi samo eno: srce za srce in ljubezen za ljubezen. To je vredna zahvala za njeno materinstvo. Kadar se v tem spoznanju otrok zazre v milino materinega očesa, se v hipu spojita dve duši v nepopisnem zadovoljstvu in sreči. Slovenska mladina šole pri Sv. Vidu, pripravlja materinsko proslavo v soboto, 12. maja, ob sedmih zvečer. Z odra svetoviške dvorane bodo otroci s pogledi poiskali svoje mamice in jih toplo objeli. Zapeli jim bodo in jih nagovorili v prelepem jeziku, ki so ga od njih kot doto sprejeli. - Nežni so glasovi mladine. Tako nežni, da jih včasih kljub ojače-valnim napravam ni mogoče dojeti. Ali, ob materinski proslavi mladina ne govori z grli. Njih želje prihajajo iz srca, ki glasno govori brez besed. Vsi smo vabljeni na materinsko proslavo. Vsem nam more biti pomembna. Saj smo tudi mi, sedaj odrasli, nekdaj počivali v ljubečem materinem naročju. Naj zato tudi za nas spregovori svetoviška mladina: Hvala ti, mati! JML Mladi harmonikarji CLEVELAND, O. - Letos jih bomo slišali v soboto, 19. maja,. ob 7. uri zvečer v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Ker je naslednji dan nedelja in torej ne bo treba zgodaj vstati, je več kot primerno, da se po končanem koncertu malo pozabavamo ob zvokih ansambla »Jasmin«. Kaj nam bodo letos zaigrali, ne vem, vem pa,.kako bodo zaigrali: dobro, kot navadno. Mogoče letos celo malo bolje,-saj izgleda, da vse napreduje iz leta v leto. Mladina zraste višja, zreli ljudje postajamo obilnejši, na vseh olimpijadah je. postavljajo novi rekordi, naši pevski zbori prekašajo sami sebe pri vsakem novem koncertu in kaj naj* r^čem o dramatskih predstavah? Ali ste videli zadnjo Lilijino igro »Razvalina življenja«? Če je sami niste videli; gotovo ste slišali kak komentar o njej ali brali oceno v Ameriški Domovini. Kar ponosni bodimo na . naše kulturne ustvarjalce in tudi-sami nase, saj so iz nas izšli. Nekateri izmed Mladih harmonikarjev so še zelo majhni, inštrumenti pa veliki, težki in nerodni. Rednih vaj bo sicer kmalu konec, uspeh pa bo v veliki meri zgvisel od obiska koncerta: Torej bo najbolje, če že danes vsi sklenemo, da se v soboto zvečer, 19. maja, zagotovo udeležimo letošnjega koncerta Mladih harmonikarjev] • T naj nas navdihuje in spodbuja k molitvi in delu za mir med ’ nami in za mir na svetu. • P. FortunTat OFM Materinski dan bomo Slovenci praznovali 20. maja v Parku. Popoldne ob 2. uri bo tam na čast našim živim in mrtvim materam kratek spored pri kapeli in domom. Saj se je naš Park že prebudil iz dolgega zimskega spanja. Zadnjo soboto je bilo tam zelo živo. Člani in članice so dali še zadnji »push« čiščenja, drugo pa bo naredila narava in majski lepi dnevi. Ne tem mestu pa danes posvečamo našim materam na čast z besedami, ki jih je nekoč izrekel papež Pij XII.: Žena -sonce družine. (V izvlečku): »Družina ima svoje sonce, to je žena s svojo velikodušnostjo, marljivostjo, pozornostjo in skrbno zavestjo do vsega, kar more razveseliti moža in otroke. Okrog sebe širi svetlobo in toploto, žena je pametna in modra. Z veseljem vrača dobro tudi tedaj, ko smo odurni. Ko jo žalimo, odgovarja dostojno in spoštljivo. Njene jasne oči in njen glas segajo v srce, ga menčajo in bodrijo, odganjajo naval strasti in vabijo moža, da se veseli dobrega in se v družinskem krogu odpočije po napornem dnevu, ki je tako pogosto poln zopernih opravil. Žena je sonce družine s svojo dostojno preproščino, krščanskim in spoštljivim dostojanstvom z mirnostjo in ubranostjo svojega duha. Pa tudi z urejenitn obnašanjem, oblačenjem in skromnostjo. Skromnost je njena veličina. Veder obraz ter prikupnost dajeta ženi lepoto izbranega cveta, ki se odpit-3« da sprejema in razdaja, kakor sončna toplota.« H gornjim pomenljivim besedam papeža želimo vsem našim materam lep materinski dan! Pokojnim pa naš hvaležen spomin! Spominski dan bomo obhajali 28. maja ob 11. v Parku P” kapeli s sv. mašo in primernim sporedom. Po sporedu bo ko silo in domač razgovor. Na m veliko praznovanje vse leP vabimo! spomin vsem, ki so v boju ravico in svobodo domov' dale svoja življenja, da' enja za krščanske ideale1 ^ Ja, podajamo tale od o iz knjige Čas pod strf log) - »...kakor je rekei Jerneje: Pet sem jih m* > sinov, pa mi niso pos 1 enega. Takrat sem mišim sem mislil le nase. Sedaj sem tu, in spet ved® mem - in prosim svoje fant • Jerneja, in Tomaža, Pa . ta, Petra in Boštjana, tega n mlajšega, ki jih nisem ^ zadržati,.ko so že vedeli, da J prodajajo,“prosim jih> t smel na njihov grob in bl P •videl resnico in ljubezen, 1 pognala iz njihovih src..-« Z Jernejcem bomo tudi mi mislih iskali grobove P fantov in mož, prosili ji > bi iz njih src pognala na • (dalje na str. 3) Šmarnice v južni Kaliforniji ETIWANDA, Kalif. - Dragi slovenski rojaki in prijatelji! Zopet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj -tako poje naša pesem. Naši Slovenci niso prišli v novo domovino praznih rok, prinesli so pridne roke in bister um, na kar smo lahko ponosni. Prinesli smo tudi ljubezen do svoje rojstne oz. stare domovine in njenih izročil. Med ta izročila spada tudi spoštovanje do Marije in njenega sina Jezusa, kot so nas učili naši verski voditelji po geslu: Po Mariji k Jezusu. Že nad 30 let se zbiramo Slovenci iz južne Kalifornije k majniškim šmarnicam, tako Vas tudi letos vabimo k temu Praznovanju, ki se bo vršilo na tretjo nedeljo v mesecu, 20. niaja, ob pol eni uri v cerkvi Srca Jezusovega v Etiwandi. Darovali bomo sv. mašo v slovenskem jeziku, venčali kip naše nebeške Matere, peli njene litanije in zaključili z blagoslovom Najsvetejšega. Po slovesnosti v cerkvi pa se bomo 2braii v župnijski dvorani k Prijateljskemu sestanku in domačemu kosilu, ki bo postreženo za zmerno ceno. V naše veliko veselje et°s imeli med seboj ožefa Smeja, pome sofa iz Maribora v spre m dekana Jožeta Horvai aka ustanovitelja Etiwa žuPnije. Škof Jožef Srn ptoPa mariborskega .“um za njegovo beatifik; zrf nam tu£ii Prinaša tave slovenske Cerkve in a ov naše drage Slovenije . Poživiti naše vezi z dor ,no naŠih prednikov in nje erskih in kulturnih izročil leto*01- Vidite’ dra8* Prijate °snje šmarnice so zelo ®m^en dogodek, katerega iih zamuciiti- Upamo, d: , boste mogli udeležiti v v kem Številu. Mi slovenski duhovniki iz južne Kalifornije Vas iskreno vabimo na to izredno praznovanje. Na svidenje pri letošnjih šmarnicah v Etiwandi! Slovenski duhovniki iz južne Kalifornije (V petek bo izšlo daljše poročilo. Op. ur.) Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju (nadaljevanje z 2. str.) resnica in ljubezen - da bi tudi v nas samih za vedno ostala! Majnik in v njem velik čas za študirajočo mladino; za mnoge čas počitnic, za mnoge tudi čas, ko bodo s trudom pridobljeno diplomo stopili na pot novega življenja. Na Marquette univerzi bo v teh dneh diplomirala kot zobozdravnica v krogu tukajšnjih Slovencev in Triglavanov zelo poznana Mary Ann Cimermančič, ki je - poleg težkega študija, ki ji je bil vedno prva stvar - pri plesni folklorni skupini Triglava rada sodelovala, tako tudi pri cerkvenem zboru, dokler je le mogla. Druga promoviranka iz istega kroga folklorne triglavove skupine je Barbara Modic, ki bo prejela diplomo na Alverno College in sicer iz Business Administration. Obema diplomirankama izrekamo na tem mestu naše iskrene čestitke in jima želimo vso srečo na pot novega življenja! Bog vaju živi! Še nekoga imamo za bregom: to je vsem Slovencem, tega mesta in daleč naokrog zelo poznani, vedno nasmejani Jože Muršec - 70-letnik. Jože, kot vemo, je cvet in sad Štajerske dežele in sicer it »totega Marpurga« doma. V ožjem krogu prijateljev mu pravimo »Mariborski župan«, pa se temu kar smeje. Jože je bil že od zgodnje Happy Mother's Day GENEVA ■ m Swiss Haus Restaurant Authentic European Dining Mother’s Day Hours 11 a.m. • 8 p.m. For Reservations 942-1433 7480 Warner Rd. (Route 307) Madison, Ohio KONCERT SLOVENSKEGA PEVSKEGA ZBORA KOROTAN sobota, 26. maja 1984 v Slov. narodnem domu 6417 St. Clair Avenue Začetek ob 7.30 zvečer Igrajo - Veseli Slovenci vstopnina $5.00 mladosti lep in podjeten dečko. S svojo pridnostjo je ustvaril lepo prevozniško podjetje, ki je dobro uspevalo. Sredi zagona pa mu je svetovna vojna vse uničila. Pustiti je moral vse in se podati na pot v neznani svet. Končno ga je pot zanesla v Ameriko in sem v Milwaukee, kjer se je usidral za stalno. Prijel je za delo in kmalu dobil za seboj tudi ostalo družino: ženo Jožico, sinova Milana in Jožeta ter hčerki Milico in Silvijo. Vsi govorijo lepo slovensko, ker so že tam hodili v srednjo šolo (povečini). Tukaj pa so vsi štirje dosegli v šoli akademsko izobrazbo in tako tudi temu primerne službena mesta. »Oče« pa se pri teh letih še vedno drži svojega »busi-nessa«. Sam pravi: delo mi je v zabavo, to rad delam. V njem je pač podjetniška žilica. Treba pa je reči, da je mož pri teh letih, kakor dren, čvrst in zdrav, vedno vesel in nasmejan. Zaveden Slovenec je, Tri-glavan, rad pomaga pri Ameriški Domovini pri prazničnih voščilih, s prodajo listkov za društvo in misijonski piknik. Da bi nam ga Bog ohranil takega še mnogo let! Bog Te živi, dragi Jože! »O vlogi Ameriške Domovine« je naslov uvodnega članka v tem listu od 20. aprila. Napisal ga je urednik sam. V njem navaja osnovne podatke, ki se nanašajo na naš edini slovenski list v Ameriki - Ameriško Domovino. Naročniki ste članek gotovo vsi brali? V njem so navedeni glavni problemi lista. Urednik lepo pove, kako bi se dalo s sodelovanjem vseh, list izboljšati in morda celo spraviti na trikratno tedensko izdajo. Pri vsem tem, pravi urednik, ne bi bil najtežji problem denar. On predvsem želi in prosi za sodelovanje! Vsak od nas, ki je kdaj delal, ali še dela v kakšni organizaciji ali skupnosti, dobro ve, da brez sodelovanja članov ni mogoče napredovati - izboljšavah začrtanega programa društva ali organizacije. Samo s skupnimi močmi se dosegajo cilje! Imamo še moči Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Bralci nam pišejo V želji, da bi imeli čim več stika z bralci oziroma naročniki, bomo od časa do časa v tej rubriki objavljali krajša pisma, ki jih prejemamo od naših rojakov in rojakinj. To rubriko smo opustili pred leti, a ga sedaj obnavljamo. Tisti, ki ne želijo, da je njihovo pismo v celoti ali v skrajšani obliki objavljeno, naj to povedo v samim pismu. Seveda ne moremo obljubiti, da bomo lahko čisto vsako pismo objavili, po možnosti pa jih bomo skušali priobčiti čimveč. Tu in tam pa bomo odgovarjali na stavljena nam vprašanja in pa tudi na kritiko. Ur. St. Catherines, Ont. — Cenjeno uredništvo! Tu pošiljam naročnino za Ameriško Domovino. Piše veliko novic iz domovine in ostalega sveta, in smo kar zadovoljni z njo. Lepe pozdrave! Joseph Petrič (Hvala za prijazne besede. Seveda niso vsi istega mnenja. Ur.) Canberra, Avstralija -Spoštovano uredništvo! Tukaj vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino. Oprostite zamude. Bil sem dva meseca v Tasmaniji. Z naj lepšimi pozdravi Jakob Božič (Veseli smo, da potuje naš list tudi v daljnjo Avstralijo, kjer je seveda veliko Slovencev, o katerih društvenem življenju pa tu na tej celini vemo bore malo. Morda se boste kdaj oglasili s kakim daljšim poročilom, g. Božič!) Milford, Conn. — Spošto- tukaj v Ameriki, imamo jih v Kanadi ter močno skupino v Argentini. Če bi prijeli in se med seboj povezali, priskočili listu na pomoč, potem bi lahko rekli: to je pa naša Ameriška Domovina! Brez samood-povedi pa seveda nikjer ne gre. Želja po dobrem listu, pa mislim, je želja nas vseh! Malo za res in za smeh: Ni največja napaka, če ga pri delu za skupnost tudi polomiš, polomija je, če za skupnost nič ne narediš. Sedemletni fantič pravi svojemu sošolcu: »Končno začenjam razumevati svoje starše, z zato sem potreboval vse svoje življenje.« »Kmalu bo pomlad, Jaka.« In Jaka: »Kakor želiš, Mica«! Prijateljica sosedi: »Zadnjič, na pustni veselici, si imela odlično masko.« »No, pa tudi sicer dobro izgledaš.« France Rozina vani urednik in sodelavci! Tukaj vam pošiljam naročnino in tudi novi naslov. Ker vidim, da imate težave, vam prilagam tudi mali dar za vaše dobro delo in da bi naš list še dolgo ostal in to kot slovenski list. Zame je ta list edini vir novic, kaj se dogaja med Slovenci v Ameriki in Kanadi, škoda le, da nimamo več krajevnih poročevalcev. Veliko uspeha vam želim pri vašem dobrem delu Anton Malenšek (Hvala Vam za bodrilno pisemce. Morda bi se kdaj oglasili z kakim poročilom?) Warren, Mich. — Včeraj smo prejeli vaše opozorilo, da se je naročnina iztekla. S pismom vam pošiljam naročnino. List Ameriška Domovina je boljši kot kdajkoli preje. Z odličnim spoštovanjem Miha Košir (Hvala g. Košir!. Čeprav sem vesel Vašega mnenja, vem, da je veliko prostora za nadaljnje izboljšanje vsebine našega lista.) Bedford, O. — Časopis mi zelo ugaja. Posebno zanimivi so članki »Pregled najvažnejših dogodkov«, na naslovni strani. Vsi ti članki so napisani v zelo lepi slovenščini, novice so raztolmačene bolj jasno, kakor pa jih slišimo na radiu ali televiziji. Hvala! Antoinette Kennick (Pregled novic je pripravljen vsak zjutraj, ko tiskamo Ameriško Domovino. Kljub temu radi počasne poštne dostave so te novice za mnoge bralce že zastarele. Lepo je torej slišati, da jih nekateri berejo z zanimanjem.) T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, ciefamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračuni - - 831-6430 - Stari Slovani in Veneti J. Š. Kdo so bili »staroselci«? II. Razlage slovenske zgodovine v prejšnjem, pa tudi v sedanjem stoletju torej niso bile nevtralne. Vodili so jih v prevladujoči meri ideološki nagibi, kar pomeni, da so jih pisci prikazovali na tak način, da bi koristile ideji, določenemu namenu. Zanimivo je pa, da so bili edini v prikazovanju slovenske preteklosti v slabšalnem načinu, katerim koli ideološkim taborom so že pripadali. Nemška stran je vztrajala na sramotnem prikazovanju slovenske zgodovine zato, da bi se čimveč slovenskih ljudi začelo sramovati svojega porekla in bilo voljno ponemčiti se. Panslovanskemu gibanju slovenskega meščanstva je takšno tolmačenje slovenske preteklosti prijalo zato, ker si je lahko potem štelo v zaslugo, da je kot prvo opozorilo slovenski narod na tisočletni »nemški« jarem, ki so se ga Slovenci dokončno zavedli in se ga potem otresli. Sramotna, to je suženjska ali podložniška slovenska preteklost je ustrezala tudi socialistični ideologiji, saj naj bi šele socialistični družbeni red dokončno rešil slovenski narod iz nemške fevdalne ter iz kapitalistične podložnosti. In končno je ta razlaga odgovarjala tudi narodno zavednim slovenskim slojem, posebno še vernemu ljudstvu. Bila je namreč le preveč zapeljiva predstava o narodu, ki naj bi bil vso zgodovino samo žrtev tuje pohlepnosti, ne da bi komu pod milim nebom kaj storil. Brez kakršne koli krivde pred Bogom in pred svetom naj bi imel naš narod prednost pred drugimi na polju nad-zemskih žrtev in vrednot. To slednje, mogoče nikoli naravnost izrečeno, zato pa toliko bolj občuteno. V mišljenje naših ljudi se je zato vsi-dral nenaravni in zmotni občutek samoponižnosti, nebogljenosti in majhnosti. Mnogi pisatelji in pesniki, ki so v svojih osebnih težkih trenutkih izlivali svojo obupanost v ganljive stihe, so mu . dali celo posebno prepričljivost. Npr. Ivan Cankar v »Slovenski legendi«, kjer podtakne samemu Kristusu, da »ni mogel« pomagati revežu ob poti, ker je bil ta Slovenec. Zanimivo pa je, da pri našem največjem pesniku Francetu Prešernu kljub njegovemu težkemu osebnemu življenju ne najdemo v poezijah malodušja in obupanosti. Ravno nasprotno od občutij do slovenstva, kot nam jih še danes vceplja naša šola. Pod vplivom ideologij in zaradi posnemanja tujih šolskih modelov je tudi naša šola da- nes precej odtujena mladim. Imena rastlinskega in živalskega sveta so npr. v veliki meri umetna, posneta po nemških. Nadalje, zavračanje narečnih izrazov za stvari, ki jih knjižni jezik ne določa dovolj natanko ali pa zanje sploh nima besed. Popolno prezrtje vaške kmečke kulture, kot da ne bi šlo za kulturo, dasi je znano, da ima ta človekova življenjska dejavnost korenino, staro dvajset tisoč let. Naivno posnemanje pojmovanj o kulturi po meščanskih modelih naših sosedov. Ko sem se po letih zavedel te odtujenosti naše šole, sem si začel zapisovati domače izrazje, številna imena polja, dolin in hribov, brd, kucljev in vrhov. Pred časom pa mi je prišel v roke »Jadranski almanah« (Naša založba, Trst 1923), v katerem je dr. Henrik Tuma, naš znani gornik in raziskovalec gorskega sveta, objavil spis »Krajevno imenoslovje«. V njem primerja slovenska krajevna in ledinska imena na vsem prostoru vzhodnih Alp, tja do Švice z ustreznimi ladinskimi, furlanskimi, italijanskimi in tudi nemškimi poimenovanji ter prihaja do sklepov, preko katerih tudi zgodovinopisje ne more iti molče, dasi v resnici dela prav to. Dr. Tuma začenja takole (str. 128): Noben pisec nam ne poroča, kdaj bi slovensko ljudstvo prišlo v te kraje, kjer danes prebiva, odkod in kako se je selilo, kako si je priborilo grudo, katero danes prekopava.. Zgodovinska vest, da so prišli Slovenci v 6. stoletju v kraje, kjer danes prebivajo, je pravljica. Menda slovenski učenjaki ne vedo, kdo jo je izumil, kvečjemu da se sklicujejo na kako staro, nerazumljivo kroniko ali pa na sklep prevernega jezikoslovca. Zgodovina sama tega ne ve. Odkar je Ljubor Niederle (češki univerzitetni profesor) priobčil svoje »Slovanske starožitnosti«, bi moralo biti za količkaj poučenega človeka nedostojno prežvekovati bajko o prihodu slovenskega naroda v 6. stoletju po Kristusu. Kolikor se da sploh po zgodovinski metodi znanstveno dokazati, je Niederle dokazal, da so Slovenci bivali že v 2. in 3. ,. če ne že v 1. stoletju po Kr. v krajih, kjer so danes. Da so tja prišli šele takrat, tudi on ni dokazal, niti ni skušal, a tudi ne bi mogel dokazati. V novejšem delu »Povod in početki zapadnih Slovanov« (Praga 1919) pa Nie- derle celo dopušča ne le možnost, ampak celo verjetnost, da so bili vsaj zapadni Slovani prastanovalci. To stališče je seveda v popolnem nasprotju s trditvami o preseljevanju narodov oz. slovanskih narodov. Spodbija pa tudi domneve o neki slovanski pradomovini nekje v Zakarpatju, k čemur pribija dr. Tuma še naslednje: Niederlejevi sklepi, v kolikor zapuščajo zgodovinska tla in se opirajo na germansko in od nje zasužnjeno slovensko jezikoslovje, so očitno napačni. Našega slovenskega gospodarsko-kraje-vnega imenoslovja Niederle ni poznal in menda nikdo. Slovenci pa stanujemo ob zadnji jezikovni meji Slovanov, brez nas torej končno sklepanje ni možno... Dr. Tuma je sodil povsem prav, ko je zapisal, da brez nas Slovencev končno sklepanje ni možno. Vendar pa najbrž ne zato, ker dca stanujemo ob zadnji jezikovni meji Slovanov, pač pa zaradi tega, ker že na podlagi našega slovenskega jezika in njegovih starinskih oblik, npr. dvojine, ki je drugi slovanski in evropski jeziki nimajo, sklepamo na prazgodovinsko korenino slovenske kulture. Ta korenina nam priča o prastari dejavnosti in življenju ne le našega naroda, ampak človeka na splošno. Ohranjena je še bolj v slovenskih narečjih, dasi so zanemarjena, kot v preveč umetnem knjižnem jeziku in prvenstveno v izvirnem poimenovanju naravnih pojavov, krajevnih in ledinskih imenih, ki so spomenik prvotnega človekovega življenja. Seveda istovetita tako dr. Tuma kot prof. Niederle jezik z narodom in s tem predpostavljata nek slovanski prana-rod, iz katerega naj bi izšli današnji narodi slovanske jezikovne družine; ti naj bi si bili sorodni ne le po jeziku, ampak tudi po kulturi, rasi in krvi, česar seveda ne potrjuje nobena sociologija ali antropologija, le zgodovinopisje vztraja še nadalje na teh stališčih, ker so pač dogma političnih sistemov in njih ideologij. Iz same zgodovine vemo, da so se npr. Franki, Burgundi, Langobardi, Vizigoti in še kateri pofomanili t.j. sprejeli romansko govorico in razvili nov jezik. Niso pa seveda zamenjali svoje »germanske« krvi. Prav tako so se npr. Bolgari »poslovanili«. Njih rasne in kulturne značilnosti so se spojile z drugimi, niso pa povsem izginile. In kolikokrat se je to dogajalo v predzgodovini ve sam Bog. Da so bivali na območju Alp pred prihodom Rimljanov, Kelti, je danes • splošno prepričanje zgodovinarjev. Toda ti Kelti nam skoraj niso zapustili nikakih krajevnih in ledinskih imen, dasi jezikoslovci na vse kriplje trudijo, zaradi vnaprejšnjih predpostavk zgodovinarjev, da bi alpska krajevna in ledinska imena spravili v zvezo s keltskim jezikom. i Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) Allana, 3-krat stara mati, sestra že pok. Johna, članica SŽZ št. 14. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti, v cerkev sv. Križa in od tam na pokopališče Vernih duš. Catherine Kintz V nedeljo, 6. maja, je v Slovenskem domu za ostarele, kjer je stanovala zadnjih 8 let, prej pa na 257 E. 151. cesti, po dolgi bolezni umrla 92 let stara Catherine Kintz, rojena Klinger, vdova po pok. možu Johnu, mati Eleanor Kessler (Kalif.), Catherine Demell, Mildred Manak, Rite Skiba ter že pok. Rose Zalar in Leroyja, stara mati in prastara mati. Thomas E. Hoemig V soboto, 5. maja, je po kratki bolezni umrl 52 let stari Thomas E. Hoemig s 30105 Gebhart Place v Willowicku, rojen v Clevelandu, može Te-rese, roj. Travarca, oče Thomasa in Tine Kroupa, brat Roberta, Johna in Dorothy Grosel, zaposlen pri Conrail v Collinwoodu 33 let, član Eagles in Moose. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 10. na pokopališče Western Reserve. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Rudolph G. Novak Umrl je Rudolph G. Novak, mož Margaret, roj. Abbott, Presenetljivo pa je, da se številna ledinska imena na alpskem in prialpskem prostoru vse tja do Švice dajo pomensko pojasniti na osnovi slovenskega in deloma drugih slovanskih jezikov. To kaže na mogočnost, da Kelti in mogoče Iliri le niso živeli strnjeno na tem prostoru, pač pa drugo prebivalstvo, ki je govorilo slovenskemu podoben jezik. Po vsem tem postane trditev zgodovinarjev, da se je izvršila naselitev Slovencev v vzhodne Alpe leta 568, ko so Langobardi odšli v Italijo in jim prepustili prostor, zgolj podmena, ki je ni nujno upoštevati. Nič manj verjetna ni mogočnost, da so bivali Slovenci na tem prostoru že prej, lahko že v 1. stoletju po Kr., kot dopušča Niederle, ali pa da so bili prastanovalci, kot sodi dr. Tuma. oče Ellen Coon (Polk, O.), Carol Zumack (West Salem, O.) in Marka, 12-krat stari oče, 7-krat prastari oče, sin Johna in Terezije, roj. Zeitz, Novak (oba že pok.), brat Rose Zbasnik, Johna (pok.), Franka, Louisa, Mildred Por-dash, Edwarda, Daniela in La-dislausa. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda, 5316 Fleet Ave., v četrtek, 10. maja, zjutraj ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. MALI OGLASI Apt. for Rent 5 rooms and bath, up. 6526 Bonna Ave. Call 361-0033 after 5 p.m. (34-37) Looking for big, used refrigerator and big, used freezer. Call 361-5214 from 8 a.m. to 3 p.m. or 881-8353 after 3 p.m. (34-37) Cleaning Woman Wanted 3 days a week, flexible. Kirtland area. Must have own transportation. Call 696-7766 ext. 21, between 7:30 a.m. and 4 p.m. (34-37) Near Our Lady Church. Brick & alum bungalow. 2 bdrms and expansion up. Euclid brick 2 family. 2 car garage. Only $65,000. Holmes Ave., across from Slovenian Hall. 2 houses, good cond; both for $59,900 Off E. 185th. Alum sided 6 room bungalow. $38,000. $30,000 — 6 room colonial-Central air. FHA or VA. Just a bit better. George Knaus Real Estate 481-9300 (36-37) IŠČEM Žensko iščem za pomoč pr' hišnem delu, delni čas. V bližini E. 185. ceste. 481-3277. (35-38) HIŠA NAPRODAJ 6-sobni bungalov. Garaža za 2 avta. VE. 185. St. okolici-Kličite med 9. in 11. uro dopoldne ali po 6.30 zvečer. (dalje prihodnji torek) Maple Heights Poultry and Catering 17330 Broadway Maple Heights j Naznanjamo, da bomo oddaj nudili kompletno postrežbo (catering service) j za svatbe, bankete, obletnice In druge družabne prireditve. Za provorstnn | postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpok)go vseh vrsti | perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR IN SINOVI | I j Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu MO 2-2912 Kanadska Domovina Letos je bila Velika noč Pn Mariji Pomagaj izredno eP praznik. Čeprav ni sijalo ^°nce, kot je bilo napovedano, Je človek mogel brati na obra-a jiudi, da z nebeščani pra-Znujejo spomin Gospodovega vstajenja. Da je bilo na Veliko noč a o slovesno, je pripomogla nPrava velikega tedna, ki jo Le V.odil č-g- Franc Sodja CM. 'Udl obredi velikega četrtka, Jetka 'n sobote so bili v srce in u 0 segajoči; lepo branje, ’° petje, brezhibna razvrsti-... obredov, odlični in pre-nj Jlv' govori, mnogo kesa-.. v sP°vednicah, vse to je jen?e ^a*° ljudi do dneva vsta-j va’ ko je radost kar vrela iz ^J^rokovanje in čestitke. ^javlja aprilska št. °venske države: razširi.' Se je U- aPrila 1984 je i? • • novica PO Kanadi, da vans??l! V podzemlje jugoslo-v n konzul v Vancouver ju, atnKrit*i Kolumbiji. Izjava iz PoveS’ eeŠ’ da se je 0d' 12 . Prostovoljno položaju gotov"atnih razlogov (kar je ured x nJegova pravica! op. •' Izgleda, da ne bo držala wr smo s,išali iz B-c- pr°- Popol’ 0blastem baje dal Jaj0 zni Seznam oseb, ki se pe-vSeL Vobunjenjem in seznam jo, d lst*b> ki se jih poslužuje-Po’ a .ared nami vohunijo in s« 0. aj0 Kaj delamo in kako iw.aašamo politično... Mije aiK^6 Se iahko povemo, da ansKega porekla! IZ ŽUPNIJSKE SRENJE Pravijo, da je bilo tudi pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo tako lepo. Tam je duhovno pripravljal Slovence predstojnik lazaristov č.g. Zdravko Pogorelc CM. Na belo nedeljo je bil pri Mariji Pomagaj dvojni sprejem. Malčkom je bilo pri drugi maši podeljeno prvo sveto obhajilo. Pri tretji pa je duhovni vodja č.g. Ivan Jan CM sprejel nekaj novih članic v Kat. Žensko Ligo. Pri izredno lepi pridigi je vsej cerkvi razložil delo in cilje te organizacije, ki je najmočnejša organizirana skupnost katoliških žena v Kanadi. Ta skupnost se trudi za lastno poglobitev v veri, zvesto sledi učiteljstvu Cerkve, se bori proti javnemu razširjanju zla, kot je pornografija, bela kuga in podobno in s poglobljeno molitvijo kliče na deželo blagoslov. Zadnjo nedeljo v aprilu in prvo v maju so pri Mariji Pomagaj volitve dveh članov v župnijski pastoralni svet. Slovenska šola pa vpisuje in sprejema učence za naslednje šolsko leto. Zaključno proslavo letošnjega šolskega leta in razdelitev spričeval pa bo šola imela 13. maja po tretji maši. Za to priliko bodo možje pripravili kosilo ženam in materam v proslavo materinskega dne. Matere bodo dobile zastonj vstopnice za kosilo, drugi bodo pa prispevali $5.00, otroci pa $3.00. Brez dvoma bo to lepa proslava materinskega dne in zaključka šole. 13. maja bo tudi v torontski nadškofiji druga nabirka za t.zv. Share Life. Župnija Marije Pomagaj naj bi letos zbrala $13.738.00, a je bilo pri prvem nabiranju darovano šele $7.298.50. Manjka torej še $6.440. Da bi bil obisk sv. očeta papeža Janez Pavla II. v Kanadi srečen in plodonosen, zato bodo verniki že zopet molili ob nedeljah pred mašami. Da bi nebo uslišalo te molitve! Por. POTOVANJE PODOBNO ROMANJU II. Potovanje, ki sem ga zadnjič omenil, je prvi napravil Slovenec v ednini leta 1872, kapucinski pater Janez Madon, Serafin Goriški imenovan. Njemu so predstojniki ponudili možnost, da odide v brazilske gozdove in tam ustanovi sredi pragozda naselje-misijon, iz katerega naj bi i-skal Indijance, jih spreobračal Spored papeškega obiska v Montrealu ^4 Da 19^ °fce papež Janez Pavel IJ. bo prišel v Montreal 10. bra ob 8.1 5 zvečer in sicer na postajo Windsor. 8-30 bo dobrodošlica pri Mariji Kraljici sveta. Qfegoir ° ^ Papežev prihod v rezidenco nadškofa Pavla _ 11. septembra torjjg 8 -15 zjutraj se bo sv. oče sestal z duhovniki v ora-Jožefa. Molitve bodo tudi na grobu brata % obisk v CND materni hiši. 10-15 odhod v Jarry Park k javni slovesnosti. Ob sveta maša v Jarry Parku. Oh ^ ^ odhod v nadškofijsko palačo.' Ob ^ ^ molitve v baziliki Notre Dame. Oh b ^ Parada na olimpijski stadion. • q, b,30 srečanje z mladino. 8-00 se sv. oče vrne v nadškofijsko palačo. q. 12. septembra Oh 2iP minjam se, da smo v ne e prišli 3 ali 4 na delo. Ker j0 la odprta, so drugi ^ >v ob 12h. Ostal sem sa : vroč dan. Sedel sem licah zavornega stolpa iem vagonu in se o P Kar pride angleški o :ljnik za promet) s Pa . _ niK za prumtv/ - r nstvu avstrijskega uradnika. Ta <*e !ačesemsam.Rekel^ 1So drugi odšhoP^ Idi KOllKU vae,— it samo 13. Viae ^ bil zadovoljen. ., sem tudi jaz P0SP na tajnost ni bUa, ^ vagoni PriPravl^jetni-ruskih vojnih UJ 'zakov dov izpod koi judje so se upiral* )alje na str. 7) ja de sp k< D lei P< >X ve 11 zi ta ne va sk ni zb in so Pl Vs Os bi! se; da zn ji) ve de j d j Zc iiia ni de de sbe, so pro*^ ^ji , kdo bo izde‘al‘dio ik-Vtic -Vajta nagovaiec ushi-ski gigant Mats ^ ačel P°*UJf rnaadijsld )sni stereo raa j k, ki tehta s slušalk ^ blizu 60 gramov- »ajhnitežijer^ ’“'““ST™ V ,stora- K, *» ke zl0* se dajo slušalke ehnologU0 bi. j inženirji up ^ /o novih supe ^ nanrav. I e d '» j e a i. a il a :a i- i6 i- i- r- jli )i” lei tj' [io ie- ta hi' Ji- ski ca- 3b |V3 elo v 10' do bi- la- tej de' JZ ŽIVLJENJA V SLOVENIJI Četudi nekateri že dolgo živimo v Ameriki, Kanadi ali drugod v širnem svetu, drugi pa so bili v tem svetu celo že rojeni, nam je vendar Slovenija še vedno pri srcu, ker se še vedno smatramo za del slovenske narodne skupnosti. Tako smo povezani s Slovenijo in nas zanima, kaj se tam dogaja, kako se ljudem tam godi. Da bi zadostili temu zanimanju in skrbi za usodo naših rojakov v Sloveniji, bomo skušali v Ameriški Domovini redno prinašati poročila iz Slovenije. Ta bodo povzeta delno Po časopisju, ki prihaja iz SR Slovenije, delno iz poročil rojakov, ki SR Slovenijo obiskujejo. Ko so v SR Sloveniji obha-1 nedavno 1. maj, praznik “eaystva, so bili ljudje na , ,0 inoi bolj zaskrbljeni kot tn , °b v zadnjih desetletjih, let ^0V*’ k* 50 j'b kopičili iz p0^v *eto> so postali breme, »Or- ,lcaterim omagujejo. rjaka« industrije y SR s,0 IMV nG°renje v VelenJu ter zill Sindustriia motornih vo-talf« Novem mestu sta zašla v n °stlsk°. da si sama iz nje ^moreta več pomagati, reše- ska Jl! ce*otna gospodar-^J^Pnost SR Slovenije. domini avstrijskega železničarja... nitvi dalieVanie 8 6’ str‘) zbežati ^usij°- Mnogo jih je in So 12 taborišča pri Lienzu s° iskfiZatekli v Planme. kjer planšari-hPOmoč v hrani pri vse nnj ’ so denar in so Os«bno S0, plačali- To sem Mio nii. ,l5a že Pozneje in ni ^ ^ a ega govora o nasilju. s«in ve?11 delu jaz osebno ni-Se PriSel. Spominjam se, ^ani^Je, *tevilo vagonov j'h oHr.VI^°- ^ katero smer so Vei potM^aVa^’ ne bi mogel ^Van ^ Vem pa> da so to ^diki veVali nemški v°jni >žen; • lnoma so bili ra-^raki vln so bili nastanjeni v Hi ’ 7r so bili rned vojno z ^.n' ojetnild. Ker sem 51 'd Vi,?1’sem marsikaj sli-^iSih j,r_s° iz najrazlič-Kot rJev obzirne Rusije. H, daOPOlail° naj še to polžke,! bUo že v začetku AVstriji: pdbe slišati po vsej i Hder Heraus mit dem K^oaio “vw s ‘“W'« to LHtrii- ’u so nedržavlja-Hlci. y >>br°t fresser«, za- A.Ž Časopisje poroča o neodgovornem vodstvu, ki ni stvarno presojalo možnosti rasti in trga, domačega in tujega, poudarja potrebo po strožjem nadzoru, pa tudi po doslednejšem »samoupravljanju«. Upanje na rešitev obeh podjetij naj bi bilo v sposobni, podjetni in zavzeti delovni sili, ki je prišla do spoznanja, da bo treba sprejeti velike omejitve, delati in varčevati, če naj si zagotovi svojo lastno in svojih otrok bodočnost. Časopisje v SR Sloveniji na široko razpravlja o gospod-darski stiski in kaže tudi na krivce. Ti naj bi bili v gornji plasti Zveze komunistov, ki ima v rokah ne le vso politično moč, ampak tudi gospodarsko. V samoupravljanje ne verjame dosti nihče, četudi na papirju ne izgleda tako usodno slabo. Nekateri so kar javno povedali, da ni upanja, da bi se to moglo uveljaviti in rešiti jugoslovansko gospodarstvo iz sedanje stiske, ker da dejansko v zadnjih 10 letih ni »zaživelo« in je torej vsaj delno odgovorno za položaj in razmere, v katerih se je gospodarstvo znašlo. Ivan Vidic je v ljubljanskem Delu nedavno zapisal: »Naše avtomobilske tovarne so po vseh načelih ekonomike pravzaprav večje obrtne delavnice, ki zmorejo tako životariti le zato, ker vso njihovo potrato plačujejo kupci ali država.« Predsednica zvezne vlade Milka Planinc je nedavno svarila, da se obetajo ostrejši časi. »Blažiti jih ne smemo, ker bi nas to odvračalo od ciljev stabilizacije. To pa pomeni, da se bo gmotni položaj mnogih družin in posameznikov še poslabšal.« §«£4 FUNERAL . home j6^anstVena postrežba po zmerni ceni 1 in družabne sobe na razpolago 2889Q Chardon Rd., Willoughby Hills’ (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Cosic • Funeral Director Življenjska raven je lani padla za okoli eno četrtino, ko so se cene življenjskih potrebščin povišale za okoli 60%, plače pa so zvišali le za nekaj nad 30%. Zategovanje pasov je postalo pri dobrem delu prebivalstva neljuba nujnost. Delavci bodo letos letovali kar doma, pravi Delo, ko navaja cene v hotelih ob morju in raznih drugih letoviških področjih. V hotelih prvega in drugega reda so cene za en dan na osebo od 1.800 do 3.500 dinarjev, pri zasebnikih pa je menda mogoče dobiti posteljo tudi za od 300 do 600 dinarjev. Hrana za en dan stane od 800 do 1.100 dinarjev. Te cene moremo stvarno presoditi, če pomislimo, da je v SR Sloveniji povprečni mesečni zaslužek okoli 20.000 dinarjev (ca. 160 dolarjev). Vodilni član Zveze komunistov v SR Sloveniji Franc Šetinc je nedavno izjavil: »Gotovo si nihče, kdor želi dobro naši družbi, ne želi zaostritve odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi.« Priznal je nato, da članstvo v ZD »res ni združljivo z religioznostjo«, trdil, da Cerkvi ni potreben nekakšen »trojanski konj« v Zvezi komunistov, pa tudi Zveza komunistov noče in ne želi imeti »svojih ljudi« v cerkvenih organizacijah. Ob dograditvi nove kotlarne v Tekstilindusu so se Kranjčani oddahnili, ozračje nad mestom je namreč postalo precej čistejše. Saje, ki so preje padale z neba, so za mnoge le še neprijeten spomin. (Delo 1. aprila 1984) Člani lovskih in ribiških družin na Dolenjskem, posebej pa še čuvaji, imajo vedno več dela z nepridipravi, ki si želijo na poceni način napolniti zmrzovalne skrinje. Posebno se je razživela dejavnost ribiških tatov v gornjem delu Krke od Zagradca do Straže, poroča Delo. Po nedavno obljavljenih računih je stala jedrska elektrarna Krško 23 milijard dinarjev. Od teh je bilo 515 milijonov dolarjev tujih posojil, ostalo je bil denar iz domačih virov. Za tuja posojila bo treba odšteti 167,3 milijona dolarjev obresti, kar je treba dodati k skupnim stroškom. Ti so se povečali še za 240 milijonov dolarjev, ko so upniki pristali jia odložitev plačevanja, glavnice za leta 1983 in 1984. • Če vse' to preračunamo, je očitno, da bo stala JE Krško najmanj milijardo dolarjev. • Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte o rojakih v svojih naselbinah! - Novice iz Ljubljane - Dne 18. aprila t.l. se je mudil v Ljubljani veleposlanik Združenih držav Amerike v Jugoslaviji David Anderson. Ob tej priložnosti je obiskal med drugim tudi ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja in se z njim zadržal v daljšem, prijateljskem pogovoru. Dne 13. maja t.l. bosta v Ljubljani in Ptuju osrednji škofijski proslavi sv. Leopolda Mandiča, ki je bil lani razglašen za svetnika. V Ljubljani bo proslava v cerkvi sv. Frančiška Asiškega, tj. v frančiškani cerkvi v Šiški. Ob 3. uri popoldne bo recital o pesnikovem življenju in delu; ob 4. uri pa bo nadškofova maša ob somaševanju provincialov in druge duhovščine. V Ptuju bo proslava pri Sv. Ožbaltu, t.j. pri tamkajšnjih kapucinih. Sv. Leopold je bil namreč kapucin. V primeru slabega vremena bo proslava v proštijski cerkvi sv. Jurija (minoriti). Ob 4. uri popoldne bo recital, nato somaševanje, ki ga bo vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Sv. oče Janez Pavel II. je kar dvakrat v slovenščini pozdravil slovenske fante in dekleta, ki so se bili udeležili nedavnega svetoletnega romanja mladih v Rim. V soboto, 14. aprila dopoldne, jim je tole povedal: »Slovenski mladini, ki se je udele- žila mednarodnega svetoletnega romanja, in se vrača na svoje domove, priporočam, naj ohrani v bleščečem spominu to srečanje. Ponese naj med svoje drage moj očetovski blagoslov, ki velja tudi vsem, ki niso mogli tega jubileja obhajati tu med nami. Bog z vami vedno in povsod!« V nedeljo, 15. aprila, pri molitvi angelovega češčenja pa jih je še enkrat pozdravil, in sicer takole: »Iz srca pozdravljam tudi vse mlade Slovence. Jezus Kristus, zaradi katerega ste prišli v Rim, naj vedno bo vaš prijatelj in vodnik!« Velikonočni prazniki pritegnejo vsako leto v Rim ogromne množice romarjev z vsega sveta. Letošnje leto pa je bilo gotovo nekaj prav posebnega: pri letošnji papeževi vstajenjski maši se je zbralo nad 350 tisoč ljudi. Med njimi tudi kar lepo število Slovencev. Velikanski trg je bil eno samo morje glav. Po končani pridigi, katero zadnja Družina od 29. aprila v celoti objavlja, je sv. oče voščil velikonočne praznike v 45 jezikih. Med njimi je bilo veliko slovanskih. Narodom Jugoslavije je voščil v srbščini, hrvaščini, makedonščini in slovenščini. Po naše je takole oblikoval starodavno slovensko voščilo: »Blagoslovljene velikonočne praznike!« (Za A.D. pripravil J.S.) Slovenska pristava išče kuharico za poletni čas. Za vsa pojasnila pokličite Filipa Oreha na tel. 943-4681 Po 4. uri zvečer (37-40) Happy Mother’s Day Ivanhoe Restaurant v 16378 Euclid Avenue Open Mother's Day 10 am to 8 pm SLOVENIAN HOME. COOKING — HOMEMADE STRUDEL — • * * We Have Fish Fries Every iFridaV . • Reasonable Prices • (Special Children's Portions) KONDRICH and SPLICHAL Phone 681-6122 ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Prvi je povedal dolgo povest. Doma je bil v provinci Fukien. Pred tremi leti se je pridružil revolucionarjem, ki so ga izvežbali za oficirja. »Tedaj je bil komunistični režim blag,« je govoril. »Odobrili so nam vse.« Tolmač mi je doslovno prevedel stavek, ki se je slišal kot kitajski pregovor: »Od zacčtka so prikimavali z glavo, nato zmajevali z glavo, potem pa odsekali glavo - nam!« Oče in mati sta se od začetka zoperstavljala. Vse jima je bilo odvzeto, očetu končno še življenje. Bratje in sestre so se morali razkropiti, mladenič ni vedel, kje so. Zasovražil je komunistični režim in zaklel maščevati se za očetovo smrt. Opisoval je teror v svoji rojstni vasi, dejal, da so isto uganjali povsod, hujše po deželi kot v mestih. Iz njegovega opu sovanja sem v mislih videl strahovito razstavo, katero mi je bil razkazal general Mao. »Preizkušajte me,« mi je tolmač prevajal mladeničeve vzklike. »Dajte mi orožje, pošljite me v katero armado hočete, da bom služil. Pošljite me na fronto proti morilcem mojih ljudi; ubijal bom in mi ni nič za to, če bom sam ubit.« Prošnja drugega je bila enaka; dali naj bi mu orožje, da bi šel na fronto ali pa na Taiwan, da bi se pridružil Kajškovi armadi. Kdaj, oh kdaj se bo ta vrnila domov, da izžene Mao-cetunga itd. Nalašč sem ugovarjal, da sta vendar oficirja prostovoljne kitajske armade ter da sta na vojno proti Koreji šla iz proste volje. »Ni res, ni res!« Tresla sta se po vsem telesu, ko sta protestirala, povedala, da prostovoljcev sploh ni bilo, da je vse le propaganda. Samo ujeti sta se dala prostovoljno, ko so cele divizije zavrgle puške in prestopile na korejsko stran. To sem dobro vedel iz naših vojnih poročil, a oficirja vzpodbudil, da ponovita podrobnosti. Nobenemu seveda nisem mogel izpolniti želja. Bil sem v uniformi brez značk o činu. Vendar sta že po moji uniformi in starosti morala sklepati, da sem mogoče višji oficir, in sta se zato toliko izpovedala. Fantov mi je bilo do ganjenosti žal. In žal mi je bilo tisočev njunih nesrečnih tovarišev, ker nisem mogel zanje nič storiti. Ni mi pa bilo žal sovjetskega polkovnika, katerega sem sam v njegovem jeziku izpraševal pri dveh zasedanjih istega tedna. Komandant taborišča me je prosil za to uslugo. Iz Tokia je prejel naročilo za dolgo in podrobno izpraševanje in jaz sem bil na razpolago. Od srca rad. V Moskvi so tedaj razglašali in njih zastopniki v zbornici Združenih narodov oznanjali svetu, da se ne vmešavajo v korejsko vojno in da se noben sovjetski vojak ne udeležuje vojskovanja, ki ni nič drugega kot naval pod vodstvom ame-. riške armade na ubogo Severno Korejo. Takih propagandnih račk nisem nikoli jemal resno, zato nisem bil presenečen, ko mi je bilo povedano, da je med ujetniki ruski polkovnik. Uganka pa mi je bilo to, da so poročila iz Washingtona istočasno priznavala, da je res tako, torej da ni nobenega dokaza o sovjetski udeležbi v korejskem vojskovanju. Polkovnika so ujeli pri zavzetju Pjongjanga. Približno štirideset let star, okroglega, bolj mongolskega kot belopoltega obraza (imena se ne spominjam), je dejal da je doma iz Karagande. Spočetka se je jezno upiral. Odgovarjati ni hotel na nobeno vprašanje; le neprestano je zahteval, da ga kot ruskega državljana brezpogojno in takoj izpustimo, da se vrne domov. MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in - Lake Shore Blvd. 365 E. I56th Sl. KE1-9411 • Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. • Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. • Parkirni prostor. Zračevalni sistem. a vdihavanje kMka. Glede hrane v taborišču se ni pritoževal, protestiral pa je proti kraji. Medalje-so mu bile izmaknjene, denar in vse drugo iz žepa. Za to neprijetnost je dolžil Amerikance, četudi je videl, da se nobeno zavezniško vojaštvo ni vmešavalo v razmere v ujetniškem taborišču, kjer celo korejski stražniki niso imeli opravka. Tatovi so torej bili med ujetniki samimi. Sovjetski polkovnik je mogoče iz navade, kot naučen, moral zvračati vsako zlo na Amerikance, ki so ga ujeli. Počasi se je omehčal za bolj dostopen razgovor. Ob tej priložnosti sem kadil cigarete in prišel k izpraševanju dobro založen z zavojčki. Hlastno je segel po prvi, se oproščal in pri-žigal drugo za drugo. S časom se ni več togotil in postal je zgovoren. Vidno je bil celo vesel dolgega razgovora, odgovarjal odkrito na vprašanja, izpovedal o svojih nalogah kot »svetovalec« vojne obveščevalne službe za Severno Korejo, ne da bi izdal kako zanimivo informacijo. Prijaznost so pospešile cigarete, nič manj želja po razgovoru v svojem jeziku in izven družbe kitajskih oficirjev v njegovi baraki. Mogoče je pričakoval, da me pridobi z vljudnostjo - da priporočim njegovo osvoboditev iz taborišča. Storiti kaj takega ni bilo v moji moči. Zasliševanje, katerega ne bom nikdar pozabil, ker mi je bilo odvratno, sem vodil v nekem izrednem primeru vojne jetnišnice mesta Taegu. Daši mi je bil način ogaben, sem bil po končanem procesu vesel, ker je jetnica na moje priporočilo, naj se izvršitev odsodbe, odloži, bila rešena vešal. V Taegu sem se podal, ko sem dovršil naloge v Pusanu. Tudi to mesto je skoro milijonsko. Severna armada ga je med invazijo brez odpora zasedla, a držala le kratko dobo. V mestu ni bilo ruševin od bomb in požigov. Prebivalstvo je sicer vedelo, da se jim ni treba nič bati od napadalcev, ker je bila fronta potisnjena petsto milj na sever; vendar je bilo vse zbegano in v globoki žalosti. Med okupacijo je vladal nezaslišan teror, klanje trgovcev, profesionalcev, duhovščine, »neproletarskih« slojev, vseh resničnih ali namišljenih nasprotnikov komunizma. Korejski civilni uradnik mi je v £kmss Haus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 301 Madison, Ohio 44057 I GENEVA I sredini mesta pokazal ogromen grob. V njem je pripovedoval, so pokopali okoli 45.000 žrtev terorja, ki je vladal nekaj tednov. Zbesnele skupine so šle iz trgovine v trgovino in po uradih; streljale in morile so brez obtožbe. Zdelo se mi je neverjetno in izpraševal sem Amerikance in korejske oficirje. Vsak je potrdil resnico o divji moriji, nobeden pa ni mogel izreči točnega števila žrtev. Za grozodejstva so bili odgovorni tudi nekateri domačini mesta Taegu. Somišljeniki severa, člani stranke in ljudje, ki so se iz maščevalne hudobije hoteli znesti nad posamezniki, so obtoževali in izročali žrtve morilcem. Vojne oblasti Južne Koreje so nekaj takih zlikovcev polovile in jih postavile pred preki sod. Med temi je bila ženska, katere imena si nisem zapomnil in jo zato imenujem korejsko Mato Hari. Obtožena je bila ovajanja nedolžnih ljudi severnim teroristom. Čeravno ni ničesar priznala, je sodnija dokazala, da je bila odgovorna za usmrtitev enajstih deklet ali mladih žena, zbranih na sestanku, ko jih je ovadila severnim. Še hujši pa je bil del obtožbe, da je z brezžičnim aparatom obveščala voditelja severne špijonaže, kateremu je služila tudi kot priležnica in je z njim (po spisu v obtožnici) imela nezakonskega otroka. Obsojena je bila na smrt na vešalih. Korejski preki sod so tedaj upravičeno kritizirali, da z obtoženci na splošno postopa brezobzirno, prehitro in celo brez neizpodbitnih dokazov. Mogoče so zaradi kritike hoteli pokazati zaveznikom, da delijo kazni na podlagi utemeljenih obtožnic in dokazov. Primer ženske, obsojene na vešala, se jim je mogoče zdel primeren, da dokažejo svoje upravičeno postopanje. Odredili so torej ponovno zaslišanje v prisotnosti zavezniškega zastopnika. Povabljen sem bil k zasliševanju že obsojene Mate Hari. Z jetniki prenapolnjene barake niso bile primerne, zato so jo privedli v očiščeno stanovanjsko barako. Poleg dveh stražnikov sta bila navzoča dva korejska oficirja in moj tolmač, ki je razumel kitajsko in korejsko. Ženska tridesetih let, postavna in vitka, črnih las in zelo lepega obraza, je stala pred menoj brez strahu, brezbrižno, kot da se zaveda konca. Ponudil sem ji stol in ji stavlja vprašanja. Vse je zanikala, ni ni vedela, kdo je izdal njene prijateljice; voditelja severne službe je poznala samo P° imenu; z njim ni imela osebnih stikov, torej njene deklica ni bila njegov otrok. Če je bil oddajni aparat najden v njenem stanovanju, ga je kdo prinesel brez njene vednosti. Rotila me je, naj se PrePr‘ čam o njeni nedolžnosti ter protikomunističnem PrcPn ... nju. Tudi te izjave so n« položili na mizo; glavna je bn od misijonske katoliške fare-Podpisal jo je župnik in g°v° rila je o njenem pobožne^ verskem življenju, da je ska s šestletno hčerko za .•* v cerkev celo ob delavni > redno prejemala svete za r mente, živela skromno in vz — in da jo je vsa fara sposi n no vala. Pohvalni izjavi sem veI?e ’ vendar me ženska ni PrePrl la, da so vsi dokazi, nave e obtožnici, lažnivi, kot je ^ prestano ponavljala, sem, da je morala živeti no življenje: kot P°božn* zgledna faranka in teron zarotnica obenem. Ta i meri se dogajajo drugo , tovo so se našli tudi v o razdivjani Koreji. Po kratkem zaslišanju * ^ pustil žensko s stražnikom stopil s kapetanoma v sobo. Presenetila sta Z svetom, da bi se za nžJ *oeru-nje zasliševanja posluži ^ ma. O tem pripomočku z , gnanje resnice sem Cesto nikdar pa ga nisem upo ^ Zdelo se mi je nemoral^ podzavestno osebo P h ^ da izpove. Obenem Pa se morebiti edina možnos, korejska vojaška o^ a tef priča o nedolžnosti zens* prekliče smrtno kazen. ^ ^ Oficirjema sem die^a*’ |Uže-seruma nisem nikoli P” val in da bi bil za t° p .,0 tre-zdravnik. Obenem 1 ^{0. ba žensko pregovont!’jelcCijo. stovoljno sprejme 1 aVije' Na ugovor sta bila pr* ^ na. Eden od njiju je hi h sta ni zdravnik. Za inJe jase imela neresničen iz8°v^’ ma, je ne vedoča za vrsto ser rada podvrgla. ^po Izpraševanje se je P ^ kosilu. Na naslonjaču J ^ ska polagoma vest; navajal sem vp pre-vprašanjem, tolmač P j0 vajal na korejsko. rainen* je neprestano stresal za ibal in ji z rahlimi sunki P^ g ^ glavo, da ni PoP°lnom spala. (se nadaljuje) “SLOVENIA j RADIO PROGRAM HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 DiJJewood Rd. Cleveland. Ohio 44119