v„k a.n f»w« so00t' uU* W in . dllly .ir.pt S.turdsjs. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE .YEAK XXVIII. Ursdniški in »pravniški prcitort: 2067 8. Lswn. ('., 30. marca. - Donald K Ilichberg, načel-ik a!l>ora NKA, je posegel v [dir rru^i unijo UMWA in ope-itorji, da prepreči stavko v idustriji mehkega premoga pri-odnji pondeljek, ko poteče ve-avnost sedanje pogodbe. Obo-voditelje rudarjev in opera-»rje, j< prisilil na obnovitev po-ajanj. Pojavila >e je nevarnost stav-t v avtni industriji še pred.no ► Richberjf ublažil spor med ru-arji in operatorji. Francis J. •fllon, organizator Ameriške de-' elav^ke federacije in vodja vtnih delavcev, je pred senat-im (xNekom za delo zapretil s ta\U \ avtni industriji, ako ne o kongres sprejel VVagnerjeve-'a zakon.«k< ga osnutka, ki dolo-S'Opravo kompanijskih unij. j« *< obeta -tavka v industri-ah f ilov m kav čuka. Teks-llni delavci se namreč jeze, ker *lbor NKA odredil redukci-o tek«-!:lne produkcije 7.a 25 dKtotkov m !<• veliko delavcev VLADNA KRIZA V ŠPANIJI; VLADA PADLA Madrid, 30. marca. — Španska vlada, kateri je predsedoval Alejandro Lerroux, je včeraj podala ostavko. Kriza je prišla, ko je vlada z večino pristala na pomilostitev kakih 20 voditeljev oktobrske revolte od smrtne kazni. Med pomiloščenimi voditelji je tudi socialistični poslanec Ramon Gonzales Pena iz Astu-rije. Manjšina ministrov je takoj resignirala, nakar je vsa vlada padla. Predsednik 'Zamo-ra zdaj išče novega premierja, ki organizira vlado. Nevarnost je, da pridejo na krmilo klero-fašisti, ki zahtevajo smrt za vse vodilne rebele v oktobrski vstaji. ara'1; rugni lM r iNil . jr ,f '1 /a izgubilo zaslužek, I »a i1 bil znižan delovni 'eni me/,de. Unije v in-kav« uka zahtevajo pri-' -o /i■ odredile glasova-k; Okrog 1,250,000 pnzadetih. ako iz-'•< ka v teh industri- Nacijska tajna policija v Franciji Pariz, 30. marca. — V Franciji so odkrili organizacijo tajne nemške policije, ki se skriva pod krinko židovskih beguncev in šteje najmanj 60 mož. Naloga te hitlerjevske policije na Francoskem je, da vohuni med onimi Nemci, ki so pobegnili pred naciji iz Nemčije, jim nagaja na vse načine in jih obre-kuje pred francoskimi oblastmi ter Skuša zdaj tega in zdaj onega spraviti nazaj v Nemčijo pod sleparskimi pretvezami. Francoske oblasti bodo zdaj iztrebile te teroriste z deportacijo. Hitlerjeva policija vdrla v kloštre Veliko število menihov in nun aretiranih Berlin, 30. marca. — Nemški katoliški krogi so silno vznemirjeni, ker je tajna policija vče-mije in opera-|raj navalila v samostane in are-1 konferenco v tirala veliko število menihov in nun. Aretiranci so obtoženi, da so vtihotapili fonde v vsoti nad milijon dolarjev v druge države, nianie pro\ i- | kar j(. krfjtev zakona, ki prepo- m lili uklju- vodu je izvoz denarja iz N^mči- • o^prot no |>a je | j(, Policija je vdrla v ženska samostana Dobrega pastirja v Rei-nickendorfu in Lichterfeldau. Govorica se vzdržuje, da so se morale redovnice v Reinicken-dorfu podvreči tudi telesni preiskavi. Policija je v tem samostanu aretirala prednico in več drugih nun. V Dortmundu je bil aretiran prednik na obtožbo nepostavnih finančnih transakcij. Vodilni katoliki pravijo, da ko bili navali posledica nesporazuma in da so menihi in nune I »ostali žrtve nekega bankirja po imenu Frobius, ki je jnil>egnil na liolandsko. Frobius je bil ravnatelj neke katoliške banke, v katero je duhovščina vlagala velike vsote. V to banko so se stekali fondi, ki ho bili zbrani kot Petrov novčič in denar Družl>e Jezusovih otrok. Katoliki so ob-(iollili Frobiuaa, da je vse te fonde oho stanarino Najem- doh<»dki ho " i^totkov za Minnea|>o-•Kazala pre-/vezni tr-I a \ «ota •• stanarini I v.m. •» /.a eno * 'i<• s««Htirv» ' • dočim ko • "V v iuis Barborič je prejel žalostno vest, da je v Šmarjeti na Dolenjskem umrl njegov oče Amand Barborič v visoki starosti 89 let. V Ameriki zapušča dva sinova. Canon City, Colo. — Frances Strajnar je prejela žalostno vest, da je v Sodražicah pri Črnomlju v Beli Krajini umrl njen oče Anton Oven v visoki starosti 93 let. Popravek prejšnje vesti Chicago.—V Prosveti od zadnje srede je bilo v poročilu o nastopu newyorškega pevskega zbora "Slovana" na radioposta-ji omenjeno pomotoma, da bo ta zfoor po centralnem času nastopil ob sedmi uri zvečer (po vzhodnem času ob šestih). V resnici .nastopi ob petih zvečer po centralnem času, da sicer na postaji VVEAF dne 3. aprila. Prosimo vse prizadete, da nam o-proste to pomoto. n Pink Slip" odpravljen VVashington, D. C. — Senatna zbornica je zadnji teden sprejela s 58 proti 16 glasovom predlog, ki odpravlja "pink slip", to je točko zakona za dohodninski davek, ki je določala, da se vsota vplačanega davka z imenom davkoplačevalca vred objavi pod gotovimi i>ogoji, oziroma je v pogled javnosti. Kongres je zdaj črtal to točko in dohodninski davki vsakega posameznika in vsake posamezne družine ostanejo tajnost za javnost. Hrvatski rudarji v Varazdinu zmagali Zmagovita gladovna stavka '/Aiurrh. 30. marca. — Več ko sto rudarjev, ki ho začeli z gladovno stavko pod zemljo preo sedmimi dnevi, je včeraj prišlo na površje slabih in izstradanih, toda zmagovitih. Zastavkalo Je 124 mož, ampak dvanajst se je čez nekaj dni naveličalo, ko jih je glad premagal; ostalih 112 Je pa vztrajalo do konca. Včeraj je prišla vest pod zemljo, da je družba dobila 200,000 dinarjev ($tr,4) in je pripravljena ugoditi glavnim zahtevam rudarjev. Možje ko izšli iz jame, kjer ko jih čakale njih žene in otroci. Samo dva Hta bila tako slaba da nta potrebovala zdravniško pomoč. Pol j ah izgubil delo in ubil pet otrok Tarnov, Poljak*. 30. marca — Stanislav Pipen, kmetski težak in oče devetih otrok, je vče-rai z nožem zaklal pet »vojih o-trok, ko mu je gospodar odpovedal *IužJh> Ko ho itm arHirali, je rek#d. d« ima prevač otrok in ne bi jih rnoffel preživeti, če izgubi zaslužek. AVSTRIJSKE PO-LITIČNE ARMADE V KONFLIKTU Dunaj, 80. marca — Vlada kancelarja Schuachnigga ima o-pravka z novim problemom, ki ji dela velike preglavice. Pojavil se je namreč oster konflikt med fašističnim • HeimweJirom (domobranci) In klerikalno kmetsko stranko. Voditelji ,4he-imw£hra" v Gornji Avstriji so ž*e obvestili knesa Ernsta v on Starhemberga, da so pripravljeni na akcijo in da se bodo takoj odzvali njegovemu pozivu. Devet polkov dunajskega He-imvvehra je že pokazalo svojo pripravljenost za riboroften konflikt s svojimi nasprotniki. Ti polki so imeU manevre, v katerih so raskasovali svojo silo in s tem oposorili vlado, da se ne bodo podali, če bo ugodila klerikalcem in skušala razpustiti privatno fašistično armado. Von Starhemberg, podkancelar v Sehuschniggovem kabinetu, je tudi mnenja, da je prišel čas, ki zahteva odločno akcijo. Schuschnigg je sklical posebno sejo kabineta, na kateri se je razpravljalo o naraščajočem sporu med klerikalci in hajmverov-ci. Josef Reifcher, vodja kmetske stranke in poljedelski minister, je ie zahteval, da vlada odredi obvezno vojaško službo in razpusti privatne politične armade. Hejmvverovoi so na velikem javnem shodu v Lincu silno kritizirali klerikalne politične aktivnosti in zapretil! z odločno akcijo. Situacija je zelo napeta in možnost oboroženega spopada med klerikalci in fašisti ni izključena. VELIKE ANT1NACIJ-SKE DEMONSTRACIJE ti A POLJSKEM Katovice. Poljaka, 30. marca. — Včerajšnje antinacijsk« demonstracije, ki so se vršile ob poljsko-nemAki meji, so pokazale, da je bilo prijateljstvo med Nemčijo in Poljsko kratke trajnosti. Najbolj nasilne demonstracije so bile v teku ob poljsko-nemškl meji, kjer je na tisoče Poljakov organiziralo protestne parade proti Nemčiji. Policija, ki je bila pozvala v akcijo, je imela veliko dela, da je preprečila napad na nemški konzulat. Protestne demonstracije je izzvala zatvoritev visoke poljske šole v bližnjem nemškem obmejnem mestu Beuthen. Voditelji demonstrantov so imeli hujskajoče govore in |M»zivali množico, naj se maščuje nad Nemci in zapre vse nemške šole na Poljskem. Demonstrantje so tudi navaliti v urad nemškega Usta "Kattowitzer Zeitung" in razbili šipe v oknih. Množica Je prepevala poljsko narodno himno in naskočila policijo, ki je za-stražila urad nemškega konzulata. toda ni mogla prodreti ]x>ll cijskega kordona in se je morah umakniti. Druge demonstracije, ki pa niso bile tako nasilnega značaja, so se vršile ob vnej meji od IJt-vinske do Cehonlovakije. ZBLIZANJE MED SOVJETSKO RUSIJO INANGLIJO Predstavniki obeh držav se izrekli za kooperacijo REŠEVANJE EVROP-SKE KRIZE Moakva, 30. marca. — Na sijajnem banketu, ki ga je sovjetska vlada priredila v počast angleškemu odposlancu Edenu in njegovemu spremstvu, so bile izrečene slovesne obljube, da bosta obe državi posvetile vse svoje energije za ohranitev evropskega miru. Maksim Litvinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, je priznal, da je Evropo zajela vojna histerija in da je treba napeti vse sile, da se prepreči i* bruh nove svetovne vojne. V l-stem tonu je govoril Eden, ki je prišel v Moskvo nu razgovor s predstavniki sovjetske vlade glede sklenitve varnostnega pakta za vzhodno Evropo, ki je po mnenju Rusije potreben za ohranitev miru in katerega Nemčija odločno odklanja. Ruski in angleški diplomatje so naglašali potrebo medsebojne kooperacije pri reševanju evropske krize, ki jo je izzvala Nemčija, ko je odredila obvezno vojaško službo in |k)večala svojo oboroženo silo. Banket je sledil briljantnemu sprejemu zastopnikov Velike Britanije. Diplomatje so nosili bleščeče uniforme in dekoracije in ženske dragoceno nakitje. Pri sprejemu je bil navzoč Klemeni Vorošllov, načelnik sovjetske armade in člani njegovega štaba. V svojem pozdravnem r*oru c , b Litvinov poudarjal nevarnost Strachey zapuštU j* _____ vojno in insistiral, da sovražno sti ni mogoče omejiti na posamezno ozemlje. Orožje, ki bi streljalo samo v eno smer, še nI izumljeno, je dejal Litvinov. A-ko bo izbruhnila vojna, bodo plameni objeli vso Evropo, zato je kooperacija med Rusijo in Anglijo za ohranitev miru v Evropi. absolutno potrebna. "V prihodnjih mesecih in morda tednih se 1k> pokazalo, ali se evropski državniki zavedajo velike nevarnosti In če so zmožni akcije, ki naj hi zasigu-irala Evropski mir, kakršnega zahteva mednarodna sltuacijs", je dejal Litvinov. Litvinov je dalje rekel, ds obisk angleških državnikov v Moskvi pomeni ožje prijateljske Htike med Rusijo in Anglijo In priče tek kooperacije za ohranitev evropskega miru. 2 DRŽAVI SPREJELI NAČRT SOCIALNE-GA ZAVAROVANJA Hashington. D. C. — (UP) — Nekoliko podatkov o različnih skemah državnega socialnega zavarovanja, ki so v soglasju z Wagner-I^ewisovim načrtom federalnega savarovanja, katerega je odobrila Rooseveltova administracija, je te dni podal Ed-win E. Witte, tajnik komiteja *a ekonomsko zaščito. On je poročal, da sta dve nadaljnji državi, VVashington in lltah, sprejeli načrt socialnega zavarovanja. Legislatura države VVashington je sprejela načrt z veliko večino glasov v obeh zbornicah in governer ga je ie (»odpisal. Spodnja zbornica v državi Utah je odobrila načrt soglasno, višja pa z veliko večino glasov. Oba načrta bosta stopila v veljavo, ko bo kongres sprejel VVagner-Levvisov osnutek. Načrt, ki je bil sprejet v llta-hu, sllči onemu, ki je bil uveljavljen v VVisconslnu in določa, da vsak delodajalec prispeva v sklad brezposelnostnega zavarovanja, iz katerega delavec, ki izgubi službo, prejema 50 odstotkov prejšnje tedenske plače. VVashingtonski načrt določa, da delavec prispeva eden odstotek svoje plače v brezposelnost-ni sklad, delodajalec pa tri odstotke od skupne vsote izplačanih mezd. Maksimalna podpora je $16 na teden in to podporo more delavec prejemati le 16 tednov v letu. Biti mora najmanj šest tednov brez dela, predno jo upravičen do podpore iz sklada brezposelnostnega zavarovanja. VVitte Je dalje poročal, ds Je bilo doslej predloženih 77 različnih načrtov socialnega zavarovanja v legislaturah 24 držav. Zbiranje »klada za pobijanje fašizma Nevv York. — Poslovilni banket je newyorško delavstvo priredilo v |x>čast Giuaeppu Modl-glianu, prominentnemu voditelju italijanskih delavcev in an-tilasistu, je bil velik uspeh. Banketa ne je udeležilo več sto unio-nistov. Organizacije, katere *o bile zastopane m posamezniki, ho prispevali nad *11,000 v sklad . ---ah pobijanje fašizma. Govorniki Belgija obrnila Podarjali potrebo zbiranja a I . i a' i .g', skladov /M pobijanje fašizma v hrbet zlat, valuti ^. ^ m A'm,r|kj Anti, Bruselj, 30. marca. — Nova! na organizacija, ki J« bila orga-belgijska vlada, kateri načelu je1 nizirana, je izdala letak, ki no*l Paul Van Zeelaiid, Jr včeraj Iz-1 naslov "Nemško delavstvo |hhI javila v zbornici, tla Belgija do- Hitlerjem." Predgovor Je Hpi-bi "new deal". Belgijski denar *M| ^Vilharn Green, predsednik ne bo več baziral na zlati velja- Ameriške delavske federacije, v vi in vrednost belge napram katerem naglaša, da Je njegova zlatu bo znižana 30'/,. Vsa iz- organizacija zavsela odločilo sta-plačila v zlatu so ustavljen« liič«' proti fašizmu In iaH«tič-PreJ je bila belga povezana s mm diktaturam, francoskim frankom, v bodoče — "■ se pa nasloni na angleški »ter- Izgredi V Rumuniji; lingski funt Belgijske borze ko mnogo ranjenih zaprte že tri dni. Nova vlada u-pa. da ho s temi koraki umIsviU Pet »ocialištov v novi belgijšhi vladi Dr u*elj, 30. marca. — V novi t*lgijski vladi, kateri predseduje Paul Van /eelarid in katera je včersj v svoji deklaraciji v parlamentu odpravil« zlati stan* dard v Belgiji in ne izrekla za obširna Javna jlMlo(|, oveza-nl, ds ImiI) skoraj ne morejo biti. In kdor ima tako velike upnike kakor ameriška vlad* v bankirjih, je naravno, da njih "su-gostij" ne more ignorirati, čeprav jim obresti redno plačuje. Konkretno je bilo to razvidno ob priliki lanske konvencije Ameriške bankirske zvez«, ki Je ad« mlniHtraciji predložila večjo vrsto "sugestij". Od tadaj Rooseveltova vlada stalno koraka na desnico. K tem koncentriranjem vladnih bondov v rokah bankirjev je zanimiva še ena stvar bo-doča fiskalna jarlitika vlade. V zadnjih štirih fiskalnih letih, do 31. junija 1084, je dolg zvezne vlade narasel ukora) enajst milijard ($10,902,000,000) ali povprečno nad dv« milijardi in pol na I«to. I^etos ne bo dvignil za nove milijarde in prihodnje fiskalno leto Se za več milijafd. Tudi ni drugačnih ugledov za naolednja leta, č« kriza draatič-no ne popusti. Vladni kredit Je bil do. zdaj tl»»!j* ns I. vtrsat.) A PR08VE1A PROSVETA THE EN LIG H TRN M ENT O LASI U) IN LASTNINA IMiVkNUSE NABOONB JSDSOTS OrgM W mmd ***** *t tk. »W»«m NiM U*~IH ninlilu: m lAruUm 6rU*» (Ibvm <»<«•■) ta SMmm4m HN M Wts. |IN u M*. II M M UUt UU; M (• cum |t.m s* »lo m* 1111 M m«. m HN Sufcarrfetkoa ni« l <>» U«tU4 BUUa lHwp( C%lc+*o) •>•4 C*n+4* |« imj y< t—i a»4 Ctaaro •> tO r«M faralfa tu>ulru« RN |*f r«a» Cmh i«I«mi pu 4lu>ku»l«i 4u»tao« la a**ar«4«*fb «t«nfcr* a« *r*t*}o R^.kuftfl liUrara« »»^.ina (4rtlaa. »aati. *um, piMil it4 > » v ri>»M» |K^UJ»ul>u la » •Jutoi«. «• )• iirlloiiJ pollimo raua m. a*n*aia»t - Ma«ua«r>»U .««.b.uuI-(ni| UM.,ii(itM arttrU« «111 M I* r«*urna4. »d tr nlf-»Mfi»< a»4 Na»l..» ta *M. tar trn« Mik t U»Um*' 1'HOHV'ETA MIT M la U«a4au A»«., I M<*«a lUtaato. MKMHKM or t Hi: I fcOKSAtKb PKKM IE*. -i-3 \mm i.i . dC I3S Glasovi iz naselbin Zanimive beležke r znajo naše moonrunske rojaki-Coal kompanijo Ur za tvoje neti J* lepo peti, če vam pa ni, jih gotovo pridite poslušat dne 12. 1 »pametno delo. ki se ga opravlja* li pod takimi okoladnami in v maja in ne bo vam žal. Dne 8. maja bom obhajal moj 70. rojstni dan! Sedemdesetletnik! To je Že lepa starost, pa »e še vedno počutim mladega na duhu, dani mi moje kosti včasl Odpravljanje bolezni |šlo je veliko prijateljev in znan- Univ«rwaJ, Pa. — Delavske cev, da se poslovijo od njega._____________________ razmere so domala neizpreme- Kakev je bila odeta s cvetjem in malo ponagajajo. Moonrunčanke njene. Tukajšnji rovi sedaj o- na njegovi zadnji poti ga je,*, mj obljubile, da mi bado na-- bratujejo s poino paro, kot pa spremila velika vrata prijate- pravile domačo gostijo s prlst-izgleda, l>o tako ostalo le do 1. IJ«v, Pokojnik je bil dober go-( niroi kranjskimi klobasami in aprila, potem se pa nič ne ve spodar in oče ter veselega zna-, podobnimi dobrotah*!, na mizo kako bo, kajti premogarskim čaja. Zapušča ženo Agnes, dva pa bodo postavile veliko leseno ba gori omenjenih treh Žrtev, baronom'ne gre v glavo, da bi sinova in hčer. Naj počiva mir- žlico, da se bom lažje spominjal ki so: škotski rudar James Mc- času stavke. To naj bo ta vzgled ostalim« kateri tako delo opravljajo. Za pogrebom Franka Petroski-ja, ki je bil ustreljen na piket-ni liniji dne 4. februarja, je šlo okrog 15 tisoč rudarjev in njihovih žen. To je bil pač lep izraz priznanja in simpatije ter solidarnosti obenem. Ne vem koliko se jih bo udeležilo pogre- delavcem plačali, kar zaslužijo, no, saj je prestal mnogo naš moje 70 letnice, fte vedno se jih drži ona bole- prijatelj in sosed, ki mu ohra-J Vsekakor te obljublja obilo z«n ki se ji pravi izkoriščanje nimo trajen »pomin, prizadeti zabave na Moon Runu dne 12. in ki se zelo počasi zdravi, kljub družini pa izrekam moje aoia-temu pa se zdravi oziroma od- 'Je! pravlja, in ozdravila ter odpra- M. Oblak, 'tflkaška novinka", vila se bo, pa če jiih je povolji ;— ali ne. Prišel bo čas, ko bo de- Zidanšek 7»-letnlk a . maja, ko bodo naše vrle rojakinje priredile zanimiv pevski pro- Adara, prišel v Ameriko leta 1912; angleški rudar Benjamin Peggs, prišel v Ameriko pred 11. leti, in Regeci, menda italijanske narodnosti. V bolnišnici gram. ljubitelji lepih sloven-l se nahajajo le štirje, ki jih ie skih pesmi, napolnite dvorano ob1 zajela eksplozija; o njih stanju tej priliki do zadnjega kotička! poročajd, da gre na bolje. mo. Čakali bi že, toda s praz- deM ^Je rnenda v { 16. marca v SND nimi želodci čakati je težko. ^"fat^er" »* St. Clair ave. Bilo je Uko Zdi se mi, da so bile glasovni- fP P* h v kot smo pričakovali; obiskali so ce prošlo jesen tajno zaznamo- kane Hk icati vse brnj»»elne v ^^ pittsburški okolici, da jih pove- Drobiž V Ameriški Domovini čitamo: 'Father' Coughlin dobiva tedensko do 500,000 pisem . . . Nič manj kot 230 uradnikov je potrebnih. da odpirajo pošto Father Coughlina in Jo Mirti rajo ... V pismih se nahajajo bankovci po dolarju, j»<»t dolarjev, deset, dvajset, polog tega pa privatni čeki, bančni drafti in money ordri. Vendar denarni prejemki Father i Vttnt.( namreč ko so se ...... - „. . . . ... . Coughlina niso več tako obilni kot pred dvema voiitve 0 vprašanju delavske in df v VVashington miloščinei pro-letoma. Da so se znižali, ho krivi gotovi časo- kompanijske unije. Zadnja j« rtil graditev nove hiše Jož e pinJ, ki ho pisali, da j, Father Coughlin kar dob,u večino, idaj pa smo ve- ^JL^ZZ t Je preplavljen z denarjem . . /* činoma tisti odzadaj, ki smo J^ l^SLLr^Jl^^eT Business je torej še vedno dober, čeprav so K,aHOValj ZM delavko unijo. s, znižali prejemki. Socialne pridige v radio Krivi pa smo bili nami, ker se imeniten raket kljub čaiaipisom, ki oglašajo ni njWe Hpomnji, da bi glasov- fi, kiubov in "fathroVo" denarno poplavo. Ce r>ojde Uko nice pnUklll Pri n, bl bl. iLtov Prosv^ na Ham T T1"1™ bttMkli 10 nič n0Vega' Č« H0 meieta,i Z Imperialu. Konferenca je bila glasovnicami, naj nam je zna- dwbro obokana, sprejeli so se no kako dela U. S. korporacija V|44ni zaključki, popoldne pa se s svojimi delavci. jt vrAji velik shod, na katerem V nas4'lbinl Manor, Pa., Je jt. nastopil kot glavni govornik preminil priljubljeni rojak a. Joško Oven iz Chicaga. Govo- Fran Demšar. Podlegel je ope- HI je **«u uro in pol, pa bi ga raciji na slepiču. Rodil se je človek poslušal kar naprej. On na Brdih pri Poljanah nad Skof- je pravi mojster v govorništvu, jo Loko. Star je bil 48 let. V da malo takih. Udeležba je bila civilna armada, ki opravlja razna dela pod Ameriki je bil približno 31 let. velika in navzoči s<> bili zelo za kontrolo vojaške armade. General Douglas Anton Zidanftek, zastopnik Proavete. lavec v resnici dobil, kar zaslu- Plttaburgh, Pa. — Dne 22. ti. marca sem se odpeljal proti Tudi cementarna je pričela z Pittsburghu, kjer sem izvedel, obratom, toda le petodstotno. Ce da je prejšnjo noč znanemu žup- bo kaj bolj*, se * ne - C* mku Coxu v**«< -hvalim ^rdeTavd"na«dn"tako" kot vprašaš Petra, ne ve, čevpra- ^talamu vsem posetnikom veselite samo- , onimi 29, katere je dne 16. ša* Pavla, pravi, naj počaka- n° želczje., Htojnegt druitvt "Krtnj", ki ie - ------ Poročilo In zahvala Cleveland, O. — Dolžnost me Medtem pa te rudarska stavka nadaljuje. Sodnik Valientien je pozval 91 oseb k zaslišanju z« 4. aprila, med katerimi je 12 žensk. Mislim, da bo sodnik t Združenih drf.av. Drug«- ne bo treba. • • • Profitni sistem je povzročil krizo v Ameriki. Kriza je |iovzn»čila, o de-teh. Nato je Koosevelt pridobil kongres za ustanovitev "Civilian Oonservation Corps" ali na kratko CCC za brc/poM^lne mladeniče. To je MacArthur, b-f generalnega štaba, pa zdaj priporoča kongrenu, naj to civilno armado, ki danes šteje čez 300,000 mladeniče v, preustroji V stalno rezervno armado, ki ne bo vadila tudi v oroiju in bo lahko vsak čas dobra za vojaško služIm. Tako gre ta reč. Profitni sistem j<" povzročil krizo,* kriza je povzročila brez|>oselnost in C(X' —zdaj pa naj ne <'OC pretvori v rezervno vojaško armado, ki bo lahko vsak ča« nastopila v obrambo prijfitnega sintema, ki je |x>vzročil krizo in degradiral «00,000 ameriških mlade-ničev na državne kulije! « * t llearstovi listi pretakajo krokodilske Molze nad znanimi petorkaml v Kanadi, katere je vlada vzela v svoje varstvo. K vragu taka svoboda. ko šf mati ne sme razfiolatfati • svojo deco! — Ce bl bile kanadske |ietoriie prepuščene na-mo svoji materi, bl bile U> davno mrtve. Najbrž ne bl živele |»et dni. To so prvi petorčkl, kolikor ve zgodovina, ki m*o umrH taknj po rojstvu. 7.a ta "čude*" se ImhIo petorke morale zahvaliti moderni mediciiiMki znanosti in higieni. če odrasejo. Noliena človeška mati ne more ohraniti |n*t dojenčkov h svojim mlekom. Za to oHkrlMi je potrebnih več izurjenih oseb in taka šjiecielna oskrba stane veliko denarja in na|H»ra In za to oskrbo je najliolje s|aMobna država, ki ima vna potrebna srmlstvs na raz-|M»lago. To Je eno. Drugo pa je, da ho starši |>Work še dokazali, da In svoje hčerke najraje pnnluli ameriškim cirkus«»m in se dobro (»koristili t njimi. Te pravice pa nimajo niti starni! Danes je jasno, <> bi bile |H«lorke rojene v ZdruŽ4-nih ilržs-vah i/ i »tih staršev, bi danes te bile nu ogled ni visoko vstopnino — radovednemu občin-Mwi v kakem "showuM. Taka namreč je ameriška N\-obuda, k««lar gr« izkoriščanje. Ka-nail^k^ te p« v tem oziru |iokazals, du Je bolj č|m\i ^ku Zalo jI gtv vsa oant! • * • Znano je, rimentov j« |n>(idilo, da Je "»kupe' lamin"/anesljiv. Haš pred nekaj dnevi jr neki človek v Mirhigsnu, ki je izgubil spomin in ni mog« I |hi veda I i, kdo je in odkod je, |hmI vpH- Tu zapušča ženo Lucijo Dem- dovoljni z Ovnovimi Izvajanji, šar, v starem kraju pa brata. ! Iskreno se zahvaljujem impe-Pokopan je bil na katoliškem rialskim kuharicam za okusno pokopališču na lrwinu. Bil je kosilo, Auguštinovim pa za do~ član društva št. 166 S8PZ, r mj- bro večerjo. Frank Auguštin je kega poljskega društva ter več dolgoletni predsednik društva št. angleških društev In klubov. 10« SNPJ. Joška in mene je po-Bodi mu lahka ameriški gruda, vabil na svoj dom, kjer nam je mi pa mu <»hranimo trajen apo- *la P»*av v slast domača šunka, mij,} regrat in druge domače dobrote. Iskreno se zahvaljujem mrs. Pot«m »m<> podali v dru- HasiKitnlkovi in mrs. Kukavi- 4tv<,ni dom. Mmo nttA,i veli-chevi za postrežbo, ki sva jo ^o skupino veselih ljudi, s ka-bila deletna z mojim sinom, ko'^ml Mmo »abavali pozno v sva iu* nahajala tam. I'eter Bregant, 141. nat Kra/čvci in Rit^ničani, Dolenjci in drugi, večino pa je seveda tvorila skupina ljudi, ki prihajajoh iz Kranja, torej Kranjcev. Vti skupaj /smo se pa zbrali na tej veselici, da praznujemo 5-letnico našega društva "Kranj". Bilo je obilo veselja in lepa udeležba, pa tudi gmotni uspeh marca obsodil v zapor. Bombardiranje se še vedno nadaljuje, da je strah In groza. Na 15. marca pol ure pred polnočjo, ko je pred Schriblovim Beer gardnom stal neki avto, čigar lastnik se je mudil v gostilni, je nekdo vrgel bombo pod njegov avto. Bombna eksplozija je kajpak raznesla ves avto, zraven tega pa razbila vse šipe na oknih hiše. Lastnik avta, ki je ušel smrti, je izjavil, da si ne more tolmačiti tega napada. je bil povoljen, tako da bo naše on n1 ^poden pri Glen Al-društvo spet Imelo nekaj blagaj- ^n družbi, zato se mu čudno ne, katere vsota ne bo zmrznila kot je okrogla vsota $1,000 zamrznjena v naši solidni banki, ki je niti julijsko sonce ne odta-ja. Tako je namreč, če je šuAtar bankir ali pa zdravnik bankir, ki "pana" doher novac za celih 75%. Upanja ni, da se bo dobilo več ko še kakšnih 15%, ostalo pa je primrznjeno. Gospodje vlečejo lepe plače, dočim člani, ko so bolni, čakajo na podporo, za katero so plačevali, toda naši za narodov blagor vneti bankirji po to lepo zafučkali. Tu je šlo za geslo "svoji k svojim", pa so tudi to geslce zažvižgali. Poleg samostojnega društva ukranjM imajo svoje kampanje za nove člane tudi KNPJ, S&PZ in S1>Z. Kdor še ni član, naj pristopi vsaj k eni, saj vse vršijo dobro delo. Denar, investiran pri društvih, je bolj siguren ko v banki, in kadar ste potrebni podpore, ste lahko gotovi, da jo boste dobili, ako ste do nje u-pravičenl. To pa ni tako z bankami. Pomislite, da za vloženih $1000 v banki, in to v slovenski, se danes dobi od brokerjev celih $125 ali manj. Pa naj reče kdo, da niso društva bolj zanesljiva! ?Mmk Fenal, 68. Poročilo o stavki Nanticoke, Pa. — Zadnjič sem poročal o tukajšnji rudarski stavki ter o nesrečah, ki so na dnevnem redu v rovih, katere obratujejo le s skebi. Okoliški rovi so precej nevarni. V njih o ziroma v premogu je obilo plina. izučeni rudarji pa so doma lega vsi na stavki, zato toliko nesreč. mar delavci, če so la« ni in raz- moraa me Ho moja soseda že tež-1 Zadnjič sem tudi poročal, da trganl, le da Imajo oni vsega v ko pričakovala, da mi speče ve-|se je pripetila eksplozija v Blis-izobilju, kel ne vedo, km -e pra- Hkonočni kolač. Za 12. maja so eovem rovu, ki je zajela 9 ru-vi trpeti v revščini in čakati. P* P°vabile Moonruitčnnke, Morda pa bomo res dočakali, da nilJ Pf^em v njihovo naselbino, ne bo vdignila kakšna stranka in kj;;r hodi! dne priredile veselico. To bo veselica ženskega kluba in njihovega pevskega noč. Na konferenco so prišli (zastopniki z vseh strani. Prišla sta tudi sodruga Rebol in Snoj. . JVidel sem tudi s. Zornika in s. Upam, aa ferčelja ter mnogo drugih. John l*oročllo o delu in smrti Klkhart, Ind. _ objavite toh par vrstic Iz naše Trohar ujnik"društva^ št. 11 i naselbine. Tukaj te životarimo, SN,pj me je poVHbj| m|j ^ Živimo skromno in revno, kajti Adem kmalu njihovo nMIM.|bino. tudi pri nas je vsakdo občutil ker mi pHhrantt nekaj na-boluzeu velika krize, nekateri ročnjn, tako da bo" za vozne la.lj in drugi manj. Obljubova- utroške. Seveda sem obljubil, da li so nam, da se bo obrnilo na jih kmalu obiščem, Uko tudi Ix>lj4c, pa te obljube se |>onav- Johna Koklioha in ostale prija-Ijajo že dve leti. |M>magal do bolj-je. Pa si ne moremo |»omagati, šega uspeha, Oven pa je oblju-ker naši gospodarji so nuAi de- bil, da nam bo |>ovtdal še tnno-lodajalcl, ne delavci. Naši go- go zanimivega. Torej nam ne bo spodarjl so možje, katerim so dolgčas. delavci deveta briga. Kaj jim Za velikonoč s*» vrnem domov; in raz- morda me bo moja soseda že tež- im prebudila on«, ki s|h.». Pri nas je tako, kakor dru- god Oni, ki delajo, «> srečni, ^>Jakom je že znano, da ker imajo drlo, brer.poselnri pa* darjev, od katerih so bili trije zelo težko poškodovani. Danes moram poročati, da so vsi trije umrli na posledicah zadobljenih poškodb v dotični eksploziji. Dali so življenje za Glen Alden Vom t« ga v rutin« |Miveil naslov. Kijcb temu m' tu mo pred sodili OftHelneg sodntjsse pr metsa, svoj t*siHtt-t zaslužek, čeprav m oje pravo tnn' in s« ne sme rabtti prlutsnjs nims /.a i at i ftsri nsčln s nja « , ki r Justirs, |H tst4i)« tiis dama. ne trpi rnanstvene« ga izboljšanja za Mbcnp t eno* Od« mora š« nositi svoj plašč in špiča*to kaptati ii «re«1njv ga veka! niti tlela kupiti ne morejo. Vi-ela som, da Je tako tudi drugod. Čakamo in čakamo in morda bomo res kaj del je mnogo. Po vsaki je okre-•al, zadnje pa ni mogel pretio-l-ti; bila je zanj lastnina. Pred v«č tedni se Je na delu težko |h>-i esrečll. /lomilo mu Je nogol lin mu pretreslo njetftno ž«« itak ' rrahljanti telo, tako tla je moral nms v bolnišnico in n* oprra-cijsko mito, Dasi jr operacijo prestal. Je par dni pozneje umrl. •>pel Je veliko in dne 16 mar-gs Je rešils smrt Vedno p* Je ajM mlnjal svojega godu. tako tudi let<»s. tem Je rekel, dsli Iki res ns Jošefo\t> umrl. Umrl zdi, zakaj ta napad. Sodi, da je bila bomba pomotoma vržena pod napačni avto. V noči med 22. in 28. marcem je bilo 78 oken razbitih na E. Church cesti v Nanticoku. Bombne eksplozije se nadaljujejo. Michael Ferlin, 447. Svojevrstno presenečenje Waokegan, III. — Z delom je le za spoznanje boljše, zato imamo na razpolago veliko časa, katerega pa posebno naše žene in dekleta porabijo vedno v korist dobre stvari s prirejanjem vese lic in zabav. Pred par dnevi me je povabi- lu domačo »abavo, ki to jo priredile rojakinji F. Z. Vabilu sem se z veseljem odzvala, čim pa sem vstopila v dvorano SND, so me tamkaj že zbrane žene in dekleta obvestile z veselimi klici, da gre ta prireditev meni. Tre-notno nisem vedela, kaj se godi. Takrat pa je stopila k meni mrs. Frances Zakovšek in ml veselo naznanila, da sem sicer prišla na "njeno" partijo, v resnici pa je vse namenjeno meni. Nikakor mi in mogoče opisati občutkov ti stoga momenta, tolikega nepričakovanega presenečenja in se nisem mogla niti zahvaliti za prireditev. Pokazale so mi okrašen radio, ki so mi ga podarile zaeno s preostalo vsoto prispev kov mojih prijateljic. Ne bom navedla imen, ker bi vzelo preveč prostora; saj je bilo navzočih 84 žen in deklet! Ta dogodek me je neizrečno razveselil, zakar se najprlsrčne je zahvaljujem vsem skupaj, tudi onim, ki bi rade prišle, pa jim ni bilo mogoče. To veselo presenečenje ml bo ostalo v spominu vse moje žive dni. (Najlepša zahvala mojim trem prijateljicam Annie Mahnich, Frances Zakov-šek in Antoniji Bozek, ki so si veliko prizadele, da je bilo več veselja. Prepričana sem, da nisem zaslužili takega priznanja, obljubujem pa, da se bom v bodoče potrudila, da se bom vsaj delno oddoltils s sodelovanjem pri vašem skupnem delu za društva In RVD. Marv Krmnih*. (14) IM I- LISTNICA UREDNIŠTVA San Francisco, raIifM "Cita-telj": — Ce je oče postal ameriški državljan, predno so otroci pt stali polnoletni, tedaj so avte-matično tudf oni postati ameriški državljani. Ce tfga ni stc-U, marajo sami lanroslti za airerl-ško državljanstvo, četudi so prl-*li v Ameriko mladoletni Delovni teden 54 ur za hotel tke delavce Wash ngton D. C. — Odbor NRA Je odnfcril maksimalni dt-| lov nI trden M ur za delavce, ki so upnslsni v hotelih in restav. _ PONDELJEK i ^ 1 stoletnikor| Dednost doiftega Uvljenja. — Srečni poj Ob koncu lanskega decembra : J na Bolgarskem ljudsko štetje, katerega ij tati Ae niso dokončno znani, zaOa^n pa kaže, da spada bolgarsko ljudstvo H sta, ki ae najbolj množijo, na vsak način J na prvem mestu v pogledu dolgoživ0.ti p! no so ugotovili, da šteje 1«0 Bolgarov ns J 100 let. Poročik> navaja o njih zanimiv? drobnosti. s Pred vsem to ti stoletni starci sami kme ljudje, niti enega meščana ni med njimi I težno izvirajo iz goratih delov dežele kjer i va težki boj oa življenje očitno ugodno zdravje. Večinoma so se poročili med 20 in letom, nobeden po 36. Jmeli so povprečno 1 8 otrok, kar je celo za rodovitno Bolgarsko t ti. Njih starši to večinoma dosegli 80 jp let, kar kaže, da je dolgo življenje, če i* ljenske prilike ne spremenijo, dedno. PiKat čitati zna le vtak 13. — a slabo, 95 od.stot Jih je živelo vse življenje popolnoma vej rično, 8 odst. to tu in tam pojedli kakšen mesa, 2 odstotka sta bila redko me«ojednt sprotno pa )e med stoletniki le 20 odstotkov stinentov. Kadi jih le ena tretjina. Po »polu prevladajo za malenkost ženske sicer med turškimi in židovskimi stoletniki, rimeru odstrsnil 4 tisorf kt* Mayo 6000, Moynihan 7000, Otto 70K2. kord" pa drži menda 8chachner sam. ki K koga nesrečneža osvobodil nič manj »00 kamenčkov! Hitler ali kočar ».i |Willian( (»recn. pred alnik Ameriške deltv^kr federaeiJt.irsrtVs^i nM M«v.TllT fZ ^IhL •nj^rt. PJ^r^jM, S..U k. iT. H M. «*•« ^ JSJlh?^W ur. ;>s »r Je vršil ns Jošefovo. Pri-'trme vhomke Italijanski senator Tolemei je prsvksrji drugi del svojega seznama za p«-«"1 nemških priimkov na Južnem TirnUK^ Hjm priimki, ki naj se pr»log'"i"" T"v " meram, navaja tudi priimek Hitler. *« * Tolemei spremenil v Casclsn "" pa tudi inačico l)alla Capana. l>» Nova zemlja t Antarktidi Norveška ladja ' Thorshav.ni J^ Južnega tečaja odkrila novo le. ki je deloma pokriU a led«*i> stavlja nekakšno «v*z<» mn\ lVšei<» pol da. IVeželo kraljice Astrid in < vo aemljo. Kapitan "Thondisvons v tem kraju norveško za»ta\o,x 1. APgllA. Razširjanje demokracije v skandinavskih državah _ je tretja dr- fcva • iocialUtic- vlado no velike socialistične manifestacije 30. marca. — lrM1. industriji je večinoma državna [forveika je — železnice, komunikacijska, elektrarska itd. Težke industrije so relativno majhne, delavstvo pa dobro organizirano. Tretjič igra v vseh Jkandi-navskih deželah, predvsem na Holandskem, važno vlogo zadružništvo, ki je močno razširjeno posebno med kmeti. Fašizem, ki je prttel strašiti tudi v Skandinavskih državah po Hitlerjevi zmagi, torej ni imel tako ugodnih tal kakor po nekaterih drugih ekonomsko raz-rvanih deželah. Našel je 1« majhen odmev in je zdaj že likvidiran. Največ privržencev je našel med Holandci, in to bolj radi tega, ker dežela meji na Nemčijo. (Zadnje čase je pa tUdI tukaj na zatonu. Vlada tega mesta je bila nedavno na primer odstavljena, ker je Hitlerjevim agentom izročila pet begunov. Pa tudi komunizem se ni razvil med škandinavskim delavstvom. Na Norveškem je po ruski revoluciji sicer vzplamtel v večjem obsegu in razcepil delavstvo. Toda zadnja leta je pri-in sprejetje Norveške v vrsto šlo med obema elementoma do ; s socialistično vlado, ka-1 zbližanja in do ponovnega zdru-ih je po številu le troje in vse ženja na strokovnem in politič-v šJcandinavskih deželah — nem polju. Moskvi je ostala zve-lolandska, Švedska in Norve-1 sta le peščica ekstremistov. Zborovanja so se udeležili Odkar je pa Hitler pokazal ialistični premierji vseh treh kaj zna, je med Skandinavskim v: Stauninj? (Holandska),1 delavstvom in tudi srednjim raz-nason (Švedska) in Nygaard- redom ter kmeti zavel nov boki je tiste dni stopil na jevni duh za obrambo demo-norveške vlade. | kratičnih načel in principov. 3 Zborovanje Skandinavskih so- sedanjo taktiko se upajo socialistov je imelo poleg politič-' »ti izogniti diktaturi z desnice a tudi gospodarski pomen.' in levice in prikorakati v sociali-riio namreč občutijo vse dr- zem stopnjema. L5SS "emi*rji Sved®kf' ETeJke in Danske se snidejo E prihodnji torek na konfe-Razpravljali bodo o skup-U nastopu vseh skandinavskih iv glede nove situacije v Kopenhagen, Holandska. — t nikdar ni to mesto videlo ta-fi velikih delavskih demonstra-! Ij0 ob priliki skupne mani-fctacije socialistov iz škandi-|*v*kih dežel. Po ulicah Kopen-gM je ure in ure ob bakljadi orakalo utotisoče socialistične-. delavstva iz domače dežele, redske in Norveške. Manifesti-ji so proti fašizmu in za nače-. demokracije. Ta manifestacija je bila obe- V Ligo relifnih delavcev, Id jt bila nedavno organteirtna, je v zadnjih dneh prtatofpilo tisoč stavkarfev. Svet toledskih gradbenih unij je podprl to organizacijo in pozval izurjene delavce in klerke v uradu rellfne uprave, naj se pridružijo atavkar-jem. Liga je naznanila, da bo skušala stavko razširiti tudi na druga ohijska mesta. GanUm, a — Stavka 146 vodnikov avtobusov pri Ca d t o n Motor Coach Co. je parallzirala avtobusni promet. Stavkarji zahtevajo zvišanje plače za 11 centov na uro. Meatni svet je zapretil družbi, da ji bo odvzel licenco, če se ne bo kmalu pogodila s stavkarji. Župan Arthur Turnbull je a-peliral na lastnike privatnih avtomobilov za pomoč. PKOSV ETA. L Vesti iz Jugoslavije (livirna porotila ii JufoaUvlJt.) Italija nadaljuje z mobilizacijo j Odločila ae Je tudi zal organiziranje armade domačinov ▼ Afriki —jrMmted F let um Maksim Utvlnov, sovjetski komisar za zunanje zadeve. Mm, 30. marca. — Oeneral Litvinska bo apelirala na Ligo ive, sicer ne toliko kakor veči- • ostalih držav. Pod socialistič- 0 vlado je na primer Švedska Mtno reducirala Število brezumnih z obširnim programom »vnih del, kar ugodno vpliva 1 industrije in trgovino. Brez-»*lno8t na Švedskem je pri-liino tri četrtine nižja kakor t bila pred letom. In kriza je v glavnem odgo-orna tudi m strmoglavljenje orveike konservativne vlade, ki t J* držala v sedlu s pomočjo aničarskih manjšinskih strank konservativci še na-^J "stali v vladi. Socialisti se 1 arutri strani niso preveč po-iovali za prevzetje vlade, do- * da se bo koalicijski "« Prej a|i siej rwbJ, J" * Je zgodilo pred nekaj »m. ko je parlament sprejel M socialističnega pro-za pobijanje depresije. J«' konservativna vlada gvinckelom na čelu demisio-m i® »o vlado prevzeli aocia- ln kakor prej r^eno, ao ime- L m"nstracije škandinav- vodilnih glav tudi eko-SfcJ*4* ^ težnjo Bankirji kontrolirajo i vlado bolj ko prej (Nadaljevanja a 1. strani.) dober. Na površju tudi izgleda vse gladko. Vprašanje je pa, koliko Časa bo to trajalo, ker tudi vladni kredit se zna zrušiti. Ce bi bankirji ne bili tako globoki "partnerji" z vlado, namreč če ne bi imeli svojih varnostnih shramb nabasanih z vladnimi bondi, bi se njen kredit najbrž že tresel v padcu bon-dov. Tudi vlada se tega dobro zaveda in gre njena politika že dalj časa za tem, da ima bankirje <Čim tesneje privezane k zvezni zakladnici. Na drugi strani so pa tudi bankirji v precepu, ker se prav dobro zavedajo, da bi se trg za vladne bonde takoj zrušil Ika-kor hitro ji odpovedo kredit. Pri tem bi bili pa prizadeti sami prav tako ko vlada. Sploh je v finančnih krogih govorica, da bi prišla ogromna večina bank v škripce in bi postale nesolvent-ne kakor hitro bi vladni bondi zdrknili nekaj "pointov" pod par. To pojasnjuje, zakaj drže vladni bondi ceno. Toda s takim naraščanjem vladnega dolga kakor se vrši zadnja leta se bo tudi gofba na-pila. In kadar pride do tega, bo vlada stala pred tole alternativo: opustiti bo morala ves relif in skrčiti druge izdatke do meje dohodkov, kar bi pomenilo nov Federico Baistrocchi, podtajnik I Protestne demonatraci-v vojnem ministrstvu, je nami- • gnil, da bo v kratkem mobilizi- pr0tl °b*°dbl naclJcv rana tretja divizija italijanske „ _ »JIZT" «n armade in letnik 1912, ki ga T^' ,Wtv "f1"' tvori 200,000 m<*, bo ostal v ^at^ "pT^i Baistrocchi je imel govor v xaradt senatu, kjer je povedal, da*bo Ne^,je v nJenc »^"J® Mde" Italija kmalu imela 000,000 mol . . ,, l4 . .. pod orožjem. Ta armada bo do- bila novo in moderno orožje in Sf antilttvlnsfcth demonstracij v J 'Berlinu in drugih nemških me Delo Krajini bodo preMkall Jamarji. — Bela Krajina ima o-krog tisoč podzemskih jam, ki doslej še niso bile preiskane nič. Pred leti je začel s tem delom učitelj Albin Cebular, ki je znan tudi bralcem "Mladinskega 11-» »ta", a je vse delo prekinil, ko se mu je omračil um. Potem je spet zaspalo zanimanje za balo-krajinske jame, ki jih je zlasti v okolici AdlešiČev mnogo. Letos na pustni torek se je spustila skupina fantov iz AdlešiČev v tako imenovano "Skorečo jamo" 27 metrov globoko. Spustili so jih po vrveh. Na dnu ae jama razširi in je v njej polno lepih kapnijcov, velikih in malih. Basiskovalci so našli v jami razne kosti in človeško lobanjo. Spričo najdbe te lobanje se je seveda takoj oživilo zanimanje za dva človektt, ki sta pred leti skrivnostno in neinano kam izginila. Ljudje ie govore, da bo ta lobanja najbrže lobanja nekega orožnika ali pa nekega Ne-žiča iz Preloke, ki je izginil s sveta pred kakimi 40. leti. O tej jami in njenih posebnostih so obvestili ljubljansko društvo jamarjev, ki bo gotovo kmalu odšlo preiskovat belokrajtnske jame, saj je verjetno, da bodo našli jamarji lepe kapnike in bf se dala kaka jama urediti in od preti za javnost, lahko pa tudi, da bodo znanstveniki našli kaj novih jamskih živalic Še neznane vrste, kar se ob odkrivanju novih jam tako pogosto dogaja. Stanovanjske odpovedi se zmerom bolj množe v Ljubljani. Stanovanjski najemniki namreč po drugo opremo. Dve diviziji ita 2™«™ Jf~ bili že poslani v italijanske kolo- 9 ^^ 1 f u J \ Igosto zaidejo v tak,, težek nolo niie v vrhoHnl Afrtu t« fLu- ,0 biM »P<>»nani za krive zarote,1 f'f"J M,oej° v tako težek poio- L^frL.ff!!1.1 111 tretj*|da z oboroženo «llo zavzamejo najemnine ne morejo pla- bo v kratkem odrinila. Ltet "Giornale d'Italija' naznanil formiranje armade . .teritorij Memel Je Nemčiji. in ga vrnejo mačinov v italijanski koloniji ®J " ritrejl v vzhodni Afriki. Ta ai- ^ obravnavo protil 26 hit-mada bo imela 3«,000 mol in ^ ^J«vcenMeobsod,lo štiri zarot- veljeval ji bo general Plrzli^JMT!1^™1 Biroli. List dalje piše, da bo£ £7* T** kar t mobilizirani doriačini i iUlijim-\Tiu € Pr(,tOHte V Nem' ski Somaliji in da bo njih šte- Ji; M l, j vilo presegalo števUo belopolt i^ij8u^fropairandft'. kl t e nega vojaštva. Tej J^uMn poveljeval general Grazioni, j verner Somalije. fU * h ^^ se . . - . je bilo izgredov in zato je vlada u je mobilizirala vso policijsko silo, iS?}.J>roatovo da prepreči nemire. Nacijski vo-i i^ ^ t^L? «« i™*" hujskajoče govo- Ln.. k ^frikl na beHinski radiopostaji, ki voljcev bodo organizirane | I so kulminirali v pretekom napadu divizije in poslane v italijanskeLa ,ltvi,nHko ^laniAtvo v Berli- it ^ .. . ^ nu, pred katerim se je zbrala ve-Addis A baba A besi n tja, »ka mno«ca nacijev. marca. — Nepotrjena poročil* Litvinska vlada je odredila ' if u cenzuro tiska. Noben ča- U> nemških letalskih pilotov in daje x naznttnil<)m 0 obiodbl ntt. mehanikov, ki bodo pomagali A- cijev pred vojnlm BodiMem. besincem v slučaju izbruhajoj- p,.^^, kovnHke unjverJ54. ^ ne med njo In.Italijo. OovoH »t pp|iIU„ profeHorjll atankevicusa, tudi, da nemški Izvedenci sode- w braTll, nftcij<4 prod I u jej o pri reorganiziran ju abe- ^jnim sodiščem, na resig«i«cijo, sinske rnunicijske tovarne v Ad- kar Je kurjenje povečalo, ois Aoaoi. Avtoritete so morale pozvati po- ua se je med (Nemčijo in Abe-1 ifeljaik« rezerve, da so zastraži-sinijo razvilo veliko prijatelj- ie „n|vmo stvo govore tudi druga dejstva. m^ta«; Nemčija, 80. marca. Ko je novi predsUvnlk Nemči el ^nl Sc-hroeder, upolcoja-Hans K rcholtes predložil svojo L, voja4k, ^^ katen.K« je poverilnico, ga je cesar Haile| predsednik iLitvinsk^ odlikoval -----gospodarski in socialni potres, rcijo t7h I Mr8ko kPe-'a,i bo P« prisiljena se vreči v tt*v s'711,1'1'^mkraukih'naročje inflacije, kar tudi po-. w"'. r*"n,h lM'U-žkoč. Mi veliko bolj H u Vm' "aše ener- draginje, ki je njegova mati Sara Delano Roo- sevelt. Oba lastujeU 57% delnic, __, . . .. ki sta jih kupila pred več leti. drugem »lučaju bi a* morali za- TrtnH irBČ1i(mt ^ slabimi dolarji, krog |i27,(KK). Predsednik in hi pa strmele in Selasie sprejel s posebno častjo. Roosevelt delničar General Electric Co. VVashington, D. C., 30. manca. — Med tistimi, ki lastujejo delnice General Electric Co., kaU- |rt je kHvtMko sodišče naložilo za zasluge, katere si je stekel v Času svoje sluftbe ' v litvinski armadi, ko je vodila ofemrivo proti ruskim boljševlkom leta 1919, je odlikovanje vrnil in izjavil, da ga ne mara dalje nositi zaradi drastičnih kazni, kate- ri je "new «deal omogočil vačje mem<,llrklm narijem. -Protestne profite In ekspanzijo sktivnostl, demonstracije proti obsodbam se sta tudi predsednik .Roosevelt in v Nemčiji nadaljujejo. čevati, drugi postanejo brezposelni, spet drugim je najemnina previsoka. Najemniki ostajajo dolžni, dolg naraste in gospodar odpove stanovanje. Ce se stanovalec ne more izseliti do roka, mu gospodar odpove stanovanje preko okrajnega sodišča. Teh sodnih odpovedi je zmerom več. Tako je bilo pri ljubljanskem okrajnem sodišču podanih leto« Ae <286 stanovanjskih odpovedi in največ z rokom 1. aprila. Prve aprilske dni bo torej precejšnje preseljevanje v Ljubljani. Večina odpovedi je utemeljena s tem, da najemnik ie več mesecev ni plačal najemnine. Tako je ostal nekdo — odvetnik! — dolžan za najemni no 25,000 Din! Ro pa vmes tudi takele lepe utemeljitve: "Odpovedujem temu in temu stanovanje, ker je delavec in im« veliko družino, ki dela nemir In vrišč v hiši I" Sodišče tudi takim odpovedim ugodi In Jih prizna. Bilo pa bi gotovo mnogo manj odpovedi, če bi stanovanja ne bila tako pretirano draga. Stanovanje na robu mesta, sredi ljubljanskega polja, dve sobi in kuhinja 700 IMn! Tja gre stanovat kajpak le nekdo, ki nim« visoke plače in mora dati pogosto polovico plače za najemnino! Ce pa je v takem stanovanju še kopalnica — to se namreč smatra pri nas še za luksuz, ne za bistven del stanovanja se cena poviša takoj za 100 do 200 Din! V mestu samem pa ne dobiš dvosobnegs stanovanja Izpod 1000 Din, če Je hiša količkaj še v dobrem stanju! Najemnine so tako pretirano visoke, da bi morala poseči v to zadevo oblast, če bi bila koJilkaj na strani malih ljudi. Tako pa »e dogaja, da hišni posestniki me- čejo na cesto siromašne stanovalce, ki se morajo pogosto zateči s svojim bornim pohištvom v gozd ali pod kakšen most al v park. Tako v Ljubljani kakor v Mariboru imamo cele naselbine takih bednih družin v loglh in pod mosti. Pokasalo ne je. — Zdaj pred volitvami govorijo vsi ministri v radiu ter razlagajo svoje načrte in svoja načela oz. načela vlade. Prvi je govoril vladn predsednik ter razluAil svoj vo-livni program, .potem je govoril notranji minister ter razlagal jugoslovanstvo, 14. t. m. pa je govoril prometni minister in$. Vujič. V svojem govoru je tudi navajal, kako je prejšnja vlada večkrat zvišala ielezmško potniško tarifo. Kriza je rasla in potnikov je bilo zmerom manj, da pa bi dohodki ostali na isti višini, so zviševali tarife. Toda rodilo je to slab uspeh. Število potnikov, in s tem dohodki, je padalo. Ena prvih odredb nove Vlade je bila, da je potniško tarifo znižala in glej, uspeh je presenetljiv. Prometni minister js v svojem govoru navedel, da Je število potnikov naraslo in še narašča in z njimi vzporedno tu di dohodki železnice, ki ji je pred tem grozilo, da bo vozila prazne vlake, ker so se ljudje rajši posluževali cenejših avtomobilov in celo vorov. Ta nauk naj bi si ogledali tudi drugi ministri. Del kterMtalcev —• pod vodstvom univ. prof. dr. Gosarja — se pogaja z vladno, Jevtlčevo listo, da bi bilo sprejetih nanjo devet gosarjevskih • ljudi, I>r. Gosar in Vesenjak (oba nekdaj poslanca klerikalne stranke) sta se glede tega pogajala z banom dr. l*ucom In ministrom dr. Ma-rušičem. Baje so se pogodili. Dr. Gosar je slovenski tolmač in pro-pagator papeževih socialnih o-krožnic in je v zadnjih letih Izdal več knjig o toh problemih, }ci pa jih je resna kritika razgalila kot propagando za klero-fašizem, najbrže po avstrijskem vzorcu. Zanimivo je, da Je prav to krilo klerikalne stranke usko-čilo na vladno listo. Socialisti pod vodstvom dr. fcivka Topa lov Iča, glavnega tajnika delavskih zbornic v državi, sestavljajo svojo listo. Zdaj pobirajo podpis««. Opirajo se na socialiste pa tudi na one inteli-gente in delavske skupine, ki slmpatizirajo s socializmom. No. silec liste bo gotovo dr. Topa-Jovlč, na enem Izmed prvih mest pa ho mariborski socialist Pe-tejan, ki je bil zadnji in edini soc. poslanec v skupščini pred 1920. letom. Hhodl, ki jih sklicuje Topalovič v Srbiji, potekajo ponekod zelo hrupno. V vefiv-nem proglasu naštevajo socialisti kot svojo zahtevo tudi priznanje Sovjetske Rusije, Smrtna nesreča. — Dne 11. t. m. se Je pripetila v Htožicah pri Ježlcl (ljubljansko Posavjs) huda nesreča. Veleposestnik, ftO-letni Jakob Jerneje Je vozil s konjem, pa so se konji nenadoma splašili in Jernejca js vrglo ob betonsko obcestno ograjo, da je dobil hude poškodbe po glavi In tudi hude notranje poškodbe. Cez nekaj ur je v ljubljanski bolnišnici umrl. Udarec je za družino tsm težji, ker ni dolgo, kar so izgubIM sina Franceta. Toga je 1L oktobra lani zabodel do smrti rodni brat li>jze, ki Je duševno neuravnovešen, se po- gosto prepiral doma in grozil, a so ga Jernejčevi sovražniki še podpihovali, tako da je nazadnje izvršil bratomor. Lojze je stal pred kratkim pred sodniki, ki pa so ga zaradi umobolnosti izročili zavodu za čuvanje v La-poglavo na Hrvaškem. Tako Je družina v nekaj mesecih izgubila tri člane, med njimi gospodarja samega. VELIKA TATVINA PARATOV FOTOA- Sunke, čevlji, cigarete v vlomilcev malhi k... m trpele radi silne spremi jevalka r'd,n»vsko in medna- inflacije. Taka so znamenja '^darrioHt *>lit fcf> Imel je v n tf"*p<>darskc "odhsjsjoči" krizi. ru imavrtke de-*pitali- ,šanje podpore za reveže, ki '"»pravna na relifni listi. »o njegova mati sta preteklo leto prejele dlvidetide v vsoti 476^0. Owen D. Voung je predsednik General Klectt c Co.f Oerard Swope pa načelnik direktorija. Oba sta promlnentna demokrata in imata ozke stike z Rocse-veltovo administracijo. Drugi, ki lastujejo df^niee te družbe in imajo važne pozicije v Roo-seveltovi administraciji, so Do-nald R. Richberg, Csrl A. Boc k I in Jclin H. Fshejr. Slednji je načelnik vlsdne Home Owners'| fx>an k«rporactje. I -"" AJi sU že naročili s H j Mlsdlaski list svojem« prijsle I ju ali serMlaikv w doanisA1 To je edini dar trajaš vrednosti ki ga za aial 4eaar lahko noftlje U svojeeai w Ljubljana, 12. marca. Te dni je bila znana tvrdka "FotomateriaT, ki ima svojo trgovino v Perlesovi hiši v 1'rešer-novi ulici, deležna drznega, rafl-nirano izvedenega vlomilskega obiska. Med 7. in 11. uro ae je v lokal, ki ima vhod z dvorišča, nu katerem je tudi Pcrlesova gostilna, pritihotapil neznan tat, tako da je s ponarejenim ključem odprl spuščeni rolo, notranja steklena vrata, ki Imajo bolj* slabe ključavnice, pa je kratko-malo odpahnil z močnim suknom. Prešernova ulica, pa tudi Per-lesovo dvorišče je v tem času polno zadosti Živahnega prometa, vendar pa Je vlomilec utegnil, da neopažen nabere v trgovini Bfi fotoaparatov raznih znamk in več drugih fotopotreb-ščin, iz predala v pultu pa je vzel okrog 1000 Din gotovine In izginil. Vsekakor pa bi bilo čudno, če ne bi bil vlomilca kdo vsaj ua begu opazil, saj si je v trgovini natovoril kar za dobršno vrečo bremena. Po vsej priliki je imel tat tudi pomagača, ki mu je z dvorišča varoval hrbet. Celotna škoda znaša nekaj nad 16,000 Din. % Pokradeni fotoaparati so po večini znamke Kodak, Symbol, Merlt-Box, Kcho-Box, Jubilarka, Agfa In Zolss. Policija svari pred nakupom In prosi, da JI občinstvo vsak primer kupčije s sumljivim blagom brez odlašanja sporoči. V zadnjem času so vlomi v trgovine, gostilne In podobne lokale v obče postali nekakšna kriminalna moda In policija prejema vsak dan številne prijave ic raznih krajev banovine. Tako Je bilo v eni zadnjih no61 vlomlje-no v trgovino Martina Znidaršl-Ča na Jarčsm vrhu v krškem o-kraju In tat je odnesel nekaj denarja In raznega š|>ecertjskega blaga. Podoben nočni obisk Je prejela te dni gostilna Franca Pavellja v Brežicah. Tatova, ki so Jima ie na sledi — bila sta po vsej priliki dva znana brezposelna pohajača s krške strani — sta odnesla več parov čevljev, nekaj raznega perila In drugih drobnarij-, 1000 komadov rtrnv-~ sklh cigaret in nekaj denarja. Med posebne specialiste pa spada tat, ki Je nekemu posestniku v Centlbi pri Dolnji Lendavi odnesel iz kašče več šunk. nekaj kosov prekajenega svinjske-ga mesa In cel kup alanlne. ObModba nevarnega sleparja Novo mesto, 12. maroa. Pred novonarejanja listin u-radnik papirnice v Njivicah pri Radečah, »7-letnl Ivan Meze, do. ma iz Trsta, na i leta strogega zapora. V papirnici bratov Plat-nifcov ie dobil Ivan Meze službo pred 5 leti, prej pa Je bil državni prometni uradnik, a Je nekaj zagrešil in je bil odpuščen Iz službe. Obtožnica je navajala lepo Mh vilo sleparij, zagrešenih s pomočjo potvarjanja tovornih listov. Sleparije so razlcrllT po naključju ter potem Izvršili temeljito revizijo. Nepošteni uslužbenec je dolgo časa nemoteno Izvrševal svoje sleparije, ker mu je tovarniška blaga lna gladko Izplačevals denar na podlagi ponarejenih t<>-vornlh listov. Mere pa Je bU do- J volj nevaren tudi svojim tovarišem pri podjetju. Hlagajničar« ko V«*ro 1 )etn*lJakovo je po krivem obdolžil špljonaže ter jo dal celo aretirati. Spravil jo js is služI** in pred sodišče zs isšči-to države, kjer ps je bils prel-sksva pioti njej ustavljene. To lumparijo je storil zgolj zaradi tega, da bi lažje Izvrševal svoje nepoAtene manipulacije Pred sodiščem 'Je pripovedoval, da Je ftleparil, ker je bil slabo plačan. Izkazalo pa se Je, ds js imel ha* tedaj, ko je na)*K>lj »topsril, 11*00 Din m<*M"čn« plsče, nje-gma žens ps <»krog 800 Din pokojnine In ds je za stsnovanje plsčevul k mslHikost, d oči m je |K>pri*j v tov srni h t snoval eelo ssstenj« Maksim Gorici: nflEH MATI SOCIALEN KOMAM — Sedaj «mo nastopili kriiev pot v imenu novega boga, boga svetlobe in reanice, boga razuma in dobrote! Kriiev pot amo nastopili, aodrugi, dolgo težavno [*t za človeka. Daleč pred nami je na* cilj, trnjevi vend ao nam — blizu! Kdor ne veruje v moč reanice, kdor ni« ma poguma, da bi «e do umrtl boril zanjo, kdor ne zaupa aebi in se boji trpljenja — naj odide iz naših vrat! 8 seboj pa vabimo tiate, ki verujejo v nafto zmago; tinti, ki ne vidijo našega cilja, naj ne gredo z nami; čaka jih aamo gorje. V vrste, aodrugi! Slava prazniku svobodnih ljudi! Množice ho se utrnile. Pavel je zamahnil z zaKtavo; razprostrla se je v zraku in plavala od aolnca razjarjena naprej . . . — Odrekamo ae staremu avetu ... — se je razlegal zvonki glas Flodje Mazina, in na desetine glasov se je odzvalo v mehkem, silnem valu: — Otrcsemo si njegov prah z naših nog!.., Mati je z gorečim nasmehom na ustnih stopala za Mazinom in gledala preko njegove glave na sina in na prapor. Okolo nje so ai-jah radostni obrazi, pisanf oči — pred vsemi sta korakala njen sin in Aadrej. Cula je njiju glasove — mehki in vlažni Andrejev glas se je zlival z globokim banom njenega sina. Ljudstvo je hitelo rdečemu praporu nasproti. Njegovi kriki so tonili v zvokih pesni — te pesni, ki so jo doma prepevali bolj potiho kot druge — na ulici pa je tekla enakomerno, s strašno silo. V njej je zvenelo železno moštvo in vafceč ljudi na daljno pot v bodočnoat, Je poAteno opisovala težavnost pota. V njenem velikem, mirnem plamenu se je tajala temna žlindra preteklosti, težka kepa vaakdanjih čuv-stev in v pepel je razpadala prokleta bojazen pred novim . . . — K trpečim bratom pojdemo , . . Neznan, preplašen In vesel obraz se je gibal poleg matere, in trepetajoč glas je zaklical: — Mitja! Kam greš? — Naj gre . . . ne vznemirjajte se. Tudi jaz sem se bala . .. moj gre na čelu vseh. Oni, ki nese zastavo — je moj sin! — Razbojniki! Kam pa? Vojaki so Um! Visoka in suha ženska je prijela mater za roko in vzkliknila: — Ljuba moja ... kako po jo .. . tudi Mitja poje . . . — Ne vznemirjajte se! — Je zamrmrala mati. — Sveta stvar je . . . Pomislite, da bi tudi Kristusa ne bik), če bi ljudje zastran njega ne bili poginili. Ta misel se je razvnela v njeni glavi in jo presenetila s svojo jasno, preprosto resnico. Pogledala Je ženski v obraz, ki se Je krepko držala za njeno roko in ponovila: — Tudi Kristusa ne bi bilo, če bi ljudje zaradi nJega ne bili poginili! ' Poleg nje se Je pojavil Sizov. Čepico Je snel z glave, mahal 2 njo po zraku in govoril po taktu pesni: — Javno koraku jo po cesti, a mati, a? Pesen so si izmislili ,.. Kakšno peaen, mati, a? Carju treba je vojlčakov, .................*„■ dajte mu sinove svoje . . r — W Je ne boje J -.je dej a* Sizov, — A moj sinek leži v gomili , . . tovarna ga Je zadavila ... da! Srce je materi utripalo premočno In ustavila se je. Pahnili so jo v stran, pritisnili k plotu, a mimo nje se je valil gost val ljudstva, videla je — mnogo jih je bilo, pa se je veselila. Na noge, deiavet! Na plan! Kakor ogromna tromba je pelo v zraku in dramilo ljudi — v nekaterih je zbujalo boje-vitost, v drugih nejasno veselje, slutnje nečesa novega, žgočo radovednost. Tam je zbujalo trepet nejasnega upanja, tu je odpiralo pot jedkemu potoku nakopičene zlobe. Vsi so gledali naprej, kjer je v zraku vihrala in plapolala rdeča zastava. — V zboru gredo in pojo! — je zarjovel navduAen glas. — Slava vam, otroci! In potem je človek, ki je čutil v tem hipu nekaj velikega, česar *»i mogel izraziti z običajnimi besedami, izustil sočno psovko. Zloba, črna, slepa, suženjska zloba je goreče lila uko-zi zobe, sikala kakor kača in se zvijala v hudih besedah. — Krivoverci! — je z zagatnim glasom zakričal nekdo z okna in zagrozil s pestjo. In vsiljivo je lezel materi v uAesa krik: — Zoper carja, zoper njegovo veličanstvo nagega carja se puntate? . Mimo matere so švigali uporni obrazi, moški in ženske so s« prerivali, kakor temna lava ae je valilo ljudstvo. Pesen, ki je a silo svojih glasov čistila pot, je vse potegnila s seboj. In v materinih prsih je naraščala mogočna želja, da bi zaklicala ljudem: — Bratje! Zroči na rdečo zastavo v daljavi, se ji je prikazal — ne da bi ga videla — sinov obraz, njegovo čelo in oči razžarjene od jarke vere. Naenkrat je bila na koncu množice, sredi ljudi, ki so počasi korakali, in ravnodušno gledali predse, s hladno radovednostjo gledalcev, ki jim je konec igre znan že vnaprej. Sli so ter potiho in uverjeno govorili: — Ena stotnija stoji pri šoli, a druga pri tovarni . . . — Guverner je prišel . . . — Res? — Sam sem ga videl . . . pripeljal se je . . . — Torej imajo le strah pred nami. ... Vojaštvo in guverner. — Bratje! — je razbijalo materi v srcu. _ A besede okolo nje so zvenele mrtvo in hladno. Pospešila je korak, da uide tem ljudem; z lahkoto je prehitela njih medli, leni korak. Naenkrat je bilo, kakor da bi glava množice zadela ob zapreko, nje telo je omahnilo nazaj z nemirnim, tihim šumom. Tudi pesem je zatrepetala, potem pa se je izlila hitrejše in glasnejše. In zopet je gosti val upadel in se vrnil nazaj. Glasovi so ispadali iz zbora drug za drugim, zadoneli so posamezni glasovi, hoteči dvigniti pesem na poprejšnjo višino: Na noge, delavec! Na plan! Naj čuti tvojo pest tiran . . . Ampak v tem klicanju ni bilo nič splošnega zaupanja; nemir je trepal v njem. Ne da bi videla, ne da bi vedela, kaj se spred godi, je mati sluteč razmikula množico in se pomikala urno naprej; a sreča val i so jo že ljudje, eni — s povešenimi glavami in namrščenimi obrvmi, drugi — z zmedenim nasmehom, tretji — porogljivo žvižgajoč. Plašno je ogledovala njih obraze, njene oči so molče vpraševale, prosile, klicale .. . . ■-- (Dal)« prihodnjii.) IjmiIm Zajec (Milwaukee): Moji doživljaji v svetovni vojni (Nadsljevtnje.) VII »Nenadoma je bilo izdano po< velje, da moramo naprej. Z napornim kobacanjem čet skalovje smo dospeli na vrh g*»re, do italijanskih utrdb, ki so jih granate iz naših topov razbile. Pr«odati. Kakor hitro *o dospeti na nasprotno stran, so Bošnjaki potegnili no-le in pričeti neti »niljeno klati Italijane. Videl nem Italijana, ki J* kaial Bošnjaku sliko nvoje trne in otrok in ga na kolenih prosil milosti, toda Bošnjak mu m pnianeNel Vfe Italijan.- ki mi oNtal.i na utrdbah, so Bošnjaki poklali. Prej m» dobili nekaj ruma in se napiti korajše in prav nobenemu niso prizanesli. Vse-naokrog tinti h utrdb je l«*>alo tisoče trupel ubitih italijanskih vojakov ' Pri ubitih Italijanih smo dob|. li konzervirana živila, katera smo s sla«tjo pouilll, ker ni*mo dobili poldrug dan nobene hrane. Pi smo tudi do sodov. na|»o|> njenih t vodo, ki pa so jo Italijani zastrupili, ko no uvideli, da "» bodo morali »pustiti utrdln Nekateri naši vojaki so v veliki žeji pili ta) vodo in |Kil urr kasneje ko v *te cvijali v smrtnih krčih V bližnji dotintri « m videl kakih &|H»rm*:, a nihče se Jih ni usmilil. V nižini je bila večja vas v plamenih: Italijani so jo uničili z ognjem, da ne bomo mi imeli v njej zavetja. Počasi smo se pričeli spuščati proti goreči vasi in opazili smo civiliste, ki so bežali iz vasi. Na hrbtih so nosili cule, vse imetje, ki Jim Je ostalo. Videl sem mater z malim detetom na rokah, za njeno krik) pa so se držali trije otroci in betali pred nami. Bil je žalosten pogled! Plameni ao lizall hiše in skakali z ene na drugo. V n«ki hiši, ki *e je že vžgala. Je bilo več italijanskih ranjencev. Milo ao prosili, naj Jih pustim pri življenju in zagotovil sem Jih. da jim ne bom nič talega storil. Ako bi bil mogel, bi jih bil rad rešil it gorečega poslopja, a bilo je že preposno. Strop se Je pričel podirati in pokopal ranjence pod razvalinami In jaz sem si komaj rešil življenje. Nedaleč od tega poslopja Je stala cerkev in poleg župnlšče, katerega plameni še nUo zajeli. 7. dvema tovarišema sem odšel proti cerkvi, ker sem mislil, da *e tam morda skrivajo Italijan-»ki vojaki* Vzeli smo a »<*bpj ročne granate, da se pripravimo na morebitni napad Pretaknili •mo v«* kotičke, toda našli nI* »mo nič sumljivega P<»tem smo šli v tripnitče, kjer «mo v <*e prv» brnkali in končno našli neko sta* ,ro žen«ko, ki »e je skrivala v k le-Ml. £vrt*ka je takoj padla na ko- lena in nas prosila, naj ji priza-neaemo. Moj tovariš, ki je lomil italijanščino, ji je dejal, da se ni treba bati. Rekel ji je, naj prinese kaj za pod zob in vae bo v redu. Ženska ae je odstranila in res kmalu prineala nekaj sira in kruha, potem pa nam je pokazala še vino v aodih. Veleli smo jih, naj ga ona najprej pije, ker smo se bali, da je zastrupljeno. To je storila In ker smo videli, da se ji nI nič zgmtilo, smo si ga i mi dibro privoščili in potem tudi napolnili z vinom steklenice, ki smo jih imeli vedno pri sebi. V tistem momentu je že padla granata In httro smo Jo pobrisali iz kleti. Granata je zadela cerkveni zvonik, ki se Je pričel rušiti. Kmalu potem je priletela druga granata v poalopje, ki •mo ga malo prej zapustili in ga uigaia Hitro »mo jo popihali •tran in tal nam je bilo za vino. ki ga nismo mogli odnesti s aeboj. VITI Okrog polnoči »mo dobili po* VOlje za odhod. Prednje straže so namreč poročale, da Italijani še vedno bele in zato je treba pritiskati za njimi. Krenili smo na ce«to, ki se je vila okrog velikega hriba In Je nI hotelo biti kone< Hodili smo dva dni in le po dveurnih presledkih smo do* bili denet minut odmora. Bili smn lačni in Izmučeni, kajti kuhinja je ostala nekje ftadaj. f*o dveh in pol dnevih smo se ustavili v vznoftju visoke gore, na kateri je bila italijanska u-trdba, katero j* bilo tret»a za* v leti Vedeli smo. da bodo spet grm«-II topovi in tla se pripravlja nekaj groznega. Ko ne Je flOBVITA zmračilo, smo se skrili v grmov-- ju in čakali. Okrog polnoči smo izvedeli, da je prišel naš kuhar in nam prinesel živila na konjih. Dobili smo nekaj tople juhe, ko-misa in cigaret in vse nam je dobro teknilo. ■ Proti jutru so naši topovi pričeli bruhati ogenj proti utrdbL Grmeli so ves dan in granate ao trgale »kalovje, ki se je valilo v dolino. Po dveh dneh bombanii ranja smo dobili povelje za naskok na Italijanske poetojanke. Pričeli smo lezti proti vrhu, ko pa smo doapeli v bližino utrdbe, ao zadrdrale italijanske strojni ce. Naš poveljnik je uvidel, da je bil naskok prenevaren in ukazal je umik. Precej naših je padlo In mnogo je bilo tudi ranjenih, med zadnjimi tudi moj prijatelj, ki ga je krogla zadela v vrat. Rad bi mu bil pomagal, toda nisem ae mu mogel približati, ker ao krogle iz italijanskih strojnic padale okrog njega ka» kor toča. Jaz sem našel zavetje za veliko tkalo, ki me je varovala pred kroglami. | Naši topovi so pričeli »pet grmeti in metati težke granate, da razbijejo utrdbe. 36 in 42-centi-metrske granate ao zamajale zemljo na tri kilometre razdalje od prostora, kamor so padle. Delale so take jame, da bi lahko pokopal več konj v njih. V zra-cu je bobnelo kakor da bi se bližal vihar, ko ao letale granate; pritisk zraka je povzročal pokanje krvnih žilic in kamor je pad-a granata, je bilo vse uničeno. iTsaka granata je stala okrog 60,000 kron, in poveljujoči častnik, če ni pogodil z vsako tretjo granato določen cilj, je bil ustre-jen, ker ni razumel tvojega posla. (Dalja prihodnjič.) Na poročnem potovanju Napisal Valentino Gavi Nihče ni spremil mladega para na postajo. Razstanek, objemanje, poljubi in lepe želje vse to ao te doma opravili. Te-renzio je namreč že prej pri v*a-ki priliki dejal Giacomini: "Kadar pojdeva na poročno potovanje, ne maram videti na postaji ne prijateljjev ne sorodnikov. O-gniti se mprava vsega, kar 61 naju že na prvi pogled izdalo, da sva mlada poročenca. Drugače te gledajo tako čudno, da moraš priti v zadrego. Nastopala bova tako, kakor bi bila že dol go vajena skupnega življenja." Giacomina je iz vsega srca privodila. INaposled je napočil toli zaželjeni dan. V avtu se je Giacomina tesno prižela k svojemu možu, kakor bi jo bilo Mtrah, da ga ne izgubi. On jo je pobožal, izgovoril ai je pa, da mora biti v vlaku take nežnosti konec. ' V vagonu sta sedla drug zraven drugega. Njima nasproti se Je vsedel e-togantem mož, najbrže Američan, zraven njega pa precej de-belušasta gospa in dva trgovska potnika. Toda čeprav nista Te-renzio in Giacomina niti pogledala drug drugega, ne zinila besedice, so ju vendar vsi Štirje ves čas opazovali z neprikrito radovednostjo. ■ Da bi se zdel čisto ravnodušen, je Terenzio potegnil iz žepa časopis in začel brati. Prav tako malomarno je mlada žena gledala skozi okno in opazovala mimo hitečo. pokrajino. Toda vzlfc temu sta oba čutila, da se neprestano upirajo vanju oči štirih sopotnikov. Vlak je adaj vozil ob ligur-skem obrežju. Mrzlo je bril sveži zrak skoči odprto okno in Gia-comino je mrazilo, ker je imela na sebi le lahno svilnato ofote-ko. Raztreseno se Je stisnila k Terena!u, da se ogreje, toda on se je odmeknil od nje In JI dal tako razumeti, da njeno vedenje ni v sklsdu z njunim dogovorom. Tedaj Je rekls svojemu možu: "Ali ne bi bil tako dober, prosim. in bi iaprl okpo? Zebe me." Sopotniki so se obrnili k njej In so jo 1 »ogledali, kakor da ne bi bila relfla docela vsakdanjih! Itesed. Potlej so pogledali še nje ga. toda oi| je iz strahu, da se ne' i»ls. nestrpno in živčno obne-del. ne dih bi bit kaj odgovoril,' ne da bi ttil okno zaprl. Tedaj je uslužno vstal tuji go> «pod in imtegnil okno kvišku. I Ona je /urdela, ne vedoč. kaj naj stori od radrejrr Tako se Je moral Terenalo name«tu nje zahvaliti Američanu Potlej Je pa utopil na h"dnik in pomignll (iia-! comini, naj pride za njim. Ko je bila zunaj, je srdito dejale "Človek bi mialil, da hočeš vaemu avetu razglasiti, da sva na ženitovanjskem potovanju. Zakaj govoriš tako nežno z menoj, če me proeiš tako vsakdanje reči? Zakaj ae nisi zahvalila temu gospodu, kakor da b imela povoda bati ae smešnega ljubosumja z moje strani? Sa. menda vendar niava malomešča-na z dežele, da bi ae nama moralo vae na obrazu brati" . . Giacomino ao njegovi oči t k malce užalili, vzlic temu je pa ljubeznivo odgovorila: "Ne zameri mi moje nespret-nosti. Obljubim ti, da vea čas, kar bova še na potovanju, ne boš imel vzroka pritoževati se nad menoj. Obnašala se bom tako, da bodo vsi mislili, da sva že najmanj deset let poročena." 'Tako je prav!" je pritrdi Terenzio, ne da bi bil čutil akri-tlh porog v njenih besedah. Vr-nila sta ae vaak na svoj proator. Tujec je ni niti trenutek izpu atil iz oči. Zato je pri priči opazil, da sta se bila malo »porekla. Zadosten razlog, da je mislil, da bi kazalo mlado in zalo ženi co tolažiti. To je storil na svoj način; dvoril ji je, kakor je pač šlo v tako polnem oddelku. Giacomina je kmalu opazila ognjevite poglede, ki jih ji je pošiljal prijazni gospod. Čeprav ae je z nasmehom obrnila proč, tujec vendarle ni opustil svojega občudovanja. Terenzio se je bil spet zatopil branje in se je delal, kakor da mu ni ničesar mar. Ona je gledala neprestano akozi okno, dokler se ni utrudila; tedaj se je pa začela jeziti nad nebriž-nostjo svojega mladega moža. Zato se je sklenila maščevati in je svojega soseda pogledala več ko prijazno. Ta igra je trajala že nekaj časa, ko je Terenzio na neki postaji nenadoma planil pokoncu, pograbil kovčege in hripavo rekel Giacomini: "Tu bova izstopila!" Zaman mu je skušala dopovedati, da še dolgo nista na koncu svoje vožnje. On je bil med tem že odprl vratca vagona skočil na tla in potegnil Giacomino dol. Potlej ae pa ni več zmenil zanjo. S takšno naglico, da mu je komal sledila, je hitel proti izhodu. Na trgu pred postajo sta kmalu odkrila prijazno gostilno. Stopila sta noter. Gostilničar ju je sprejel z ljubeznivim nasmeš kom in z globokim priklonom "Eno sobo! Ali lahko dobiva eno sobo?" je razburjeno vprašal Terenzio. Hotelsko osobje se je bilo med tem zbralo okoli njiju in ju opazovalo kakor svetovno čudo. Ravnatelj se je obrnil h Giacomini. Mlada žena ni mogla odtrgati oči s tal, tako mučno ji e bilo. "Lepo sobo imam z balkonom — pravo gnezdeče za mlad za-conaki par." Vsi navzoči so se nasmehnili »ri teh besedah, kakor bi ju bi-e povabile na gostijo. Terenzio ,e pa odgovoril: "Potrebujem samo udobno in zračno sobo." iNosač je vzel prtljago In odšel z njo. Komaj sta bila sama svoji sobi, je Terenzio dvakrat zaklenil vrata, se ustopil pred Giacomino in srdito zavpil, divje mahaje z rokami po zraku: "Te bo že še minil smeh! Ali se mar upaš tajiti, da si koke tirala z onim nesramnim človekom. ki ti je sedel nasproti T" Krotno in prijazno je odgovorila: "Ljubi Terenzio! To pot nisem ničesar storila, kar bi nasprotovalo najinemu dogovoru. Ti pa . . ." "Prosim, nikakih čenč! Zakaj si to napravila?" "Saj si sam zahteval, naj se tako obnašam, da živ krst ne bo uganil, da sva na poročnem potovanju In da se imava rada Hotela sva ljudem natvestl. da sva že dolgo poročena. Zato je bilo moje vedenje popolnoma v skladu z najinim dogovorom, ti si pa padel it vloge. Zakaj ravnodušen soprog pač nikoli ne bi bil pri branju časopisa opazil, da njegova žena koketira, še manj hi jo bil |»a zaradi tega potegnil iz vlaka in ji napravil teater." Govorila je z vdano porog-Ijivnatjo in Terenzio Je čutil, da Je pravkar dobil od svoje modre ženice pravi nauk. Priznal se je premaganega in ko sta se v r.nak sprave poljubila, sta ugWPgLJEK ' J Tereiffo jg j, daJT potlej jo je JaT; p Prjžel k sebi in^^ poljub na uatnice. 11 Starejši gospod jfc hi. Sleda, časnika inht KmehniK Potlej g« Jt * atran. Razumel je. Zi veiikiiociilijgj ur amrmo pozabili |M»sir«:i me 4o«.če prek.],«, P. -Uri leti Mre],.,, Z * funt Z. torno Povili,,^' ?;;,rlu'prrfl spn»o». driav in Zn.ruiilo« Mljilt. dl,larn7j Lenkovar, 420 HiKh Sir., k.r J —T««toraU4 Pictur«. Beatrice Stern, pomožna tajnica v uradu federalnega delavskega odbora. tovila, da je soba, ki so jima jo dali, res ljubko gnezdeče za mlad zakonski par. Drugi dan pred odhodom j« dejal mladi zakonec: "Ne poza-, bi: zdaj se morava tako obnašati, da bodo vai ljudje pri priči vedeli, da sva na poročnem potovanju!" Izbrala sta si oddelek, kjer je sedel le neki starejši gospod, in še ta je bil zatopljen v branje. Giacomina je pogledala Teren-zia, potlej je pa tiho in zaljubljeno menila: "Kaj naj pa zdaj storiva po najinem novem dogovoru, da bo razumel in naju pustil pri miru?" S ako želite biti za lelikoaočic praz v stari domovi »•JO m »rnraiiu ,/j "CHAMPLAIN* APRILA 6. OPOLDNI HUr. —b«. v.iBjl prr|lo imJ *Uk do '"HJ.M Cljadna H«n||, m. V* Mfcl-J.. Vin« p,..u , "ILE DE FRANCE "PARIŠ" ta4l rrtiM (1 N TM* u.. itn ;; ** -•'-i' Mmik. "NORMANDIE" JUNIJA 7 PrMhrblU •( rMcrvarij« m^j m LEO ZAKRAJSE Ceneni Tr.»el Ser.1«, | «02 E. 72nd 8t„ Ne. Y«l c SLOVENIC PUBUSHIN6C Travel Bureau 216 W. 18th St., New York( ^^AChiu NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po oklepu M redne konvencije m lahko narodi n« Ust Prometa , itojo eden, rfra. trt, štiri ali pot tlanor ia one drniine k eni narofaial. Prooreta stane ia tm onako. u člane ali nečlane $6.00 sa eno leta« nino. Kor pa člani ie plačajo pri asesmont« $1.20 sa tednik, ae Ji. t, šteje k naročnini. Torej aedaj al rsroka, reči. da Je list predr.f n /v T,la ****** i" J« » ▼■aki druiiai 1 ki U rad čltal list vsak dan. Cona lista ProsToU Je: Za Cleoro ia Ckieafs Jt. I tednik Ia............ S tednika Ia........... t tednike in........... 4 tednike Ia........... 5 tednikov in.......... Za Zdrnl. drlare ia Kanado M.M 1 tednik Ia................4.M t tednika in...............1.60 S tednike Ia...............1.46 4 tednike In............... 1.26 5 tednikov in.............. nič Za Evropo Je......V.......$6.00 izpolnite spodnji knpon. priloilte potrebno vsoto densrja ali I Order v pismu in ei naročite Proeveto. list. ki Je vala Isstnisa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti fin L tli če se preseli proč od druiins in bo zahteval sam svoj liat tednik, moral tisti član ia dotične druiins, ki js tako skupno naročena na di Proaveto, to takoj Baznaniti upravniitvu lista, In obenem doplačati 1 vsoto listu Proaveto. Ako tega ne store, tedaj mora uprsvnihvo datum sa to vsoto naročniku. PROSVBTA. BNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chlcsfo, M. Priloženo pošiljam naročnino «a list Proeveto ?soto $....... !) lm*'........................................Cl. druitra it.. Naslov ....................................................... Ustavite tednik in fa pripišite k moji nsročnini od aledečih flaaerl druline: *> •••••.......................................G. drsitva H....... ............................................Cl druitfs It .... 4) ............................................ČL drnitvs It..... ............................................ČL dniltfs H...... Me-t* .................................Drisva .................... Nov naročnik............................ močnik................ TISKARNA S.N.P 8PREJKMA VSA v tiskarsko obrt »padaji Tlaka rabila sa veselic« in ihode, viiitnice, knji*ef koledarje, letake itd. v ilovenukem. hrv»t ilovaikem, češkem, nemškem, angleškem jesiJtu io VODSTVO TISKARNE APEMRA NA flJ 8.N.PJ„ DA TISKOVINE NARODA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna Cene smerne, unijako delo prve rrtU Pišite pe informacije na aaalo* i S.N.P.J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALB AVENV* Telefon Rorkwell 4904 CHICAGO. ILL» Tw se dobe aa ieUe todi «m )