Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -9 List slovenskih delavcev v Ameriki The hrst Slovenic Daily' in the United States. Issued every' day' except Sundays and Holidays. Xatered m Second-Clue Matter, September 31, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 104. — ŠTEV. 104. — NEW YORK, THURSDAY, MAY '3, 1906. — V CETRTEK, 3. VELIKEGA TRAVNA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Štrajk premogarjev. Pennpckar svari. GOVERNER DRŽAVE PENNSYL-VANIA IZDAL JE PROKLAMACIJO GLEDE ŠTRAJKA PREMOGAR-JEV. Peruiypacker prosi vse dobre državljane, naj pomagajo oblastim pri vzdrževanju redu. KONVENCIJA PREMOGARJEV. Harrisburg, Pa., 3. maja. Governer Peimypacker izdal je z ozirom na zadnje dogodke v okrajih trdega premoga ‘proklamacijo, s ktero poživlja vse dobre državljane, naj pomagaju oblastim pri vzdrževanju redu in miru, ter izjavlja, da ne hode trpel štrajkar-skih izgredov. Scranton, Pa., 3. maja. Odbor plačilne lestvice premogarjev je včeraj zvečer .pričel zborovati, da odloči, naj li prične 160,000 premogarjev trdega premoga štrajkati ali pa delati. Odbor konvenciji ne bode stavil kakih predlogov glede končne odločitve. Člani odbora plačilne lestvice so za to, da se prične štrajk, češ, organizaciji druzega ne preostaja. Povso-di se sedaj govori o štrajku. Predsednik Mitckell se je včeraj posvetoval s zvezinim delavskim komisarjem Clias. P. Neillom. Mount Carmel, Pa., 3. maja. Tu je pričakovati nadaljnih nemirov, kajti prebivalstvo je na konštabierje zelo ogorčeno. Ranjenci od zadnjih bojev so še pri življenju, toda več izmed njih jih ne bode mogoče rešiti. Mesto San Francisco potrebuje pomoči. NESREČNO MESTO VEČ NE ODKLANJA DAROV IZ INOZEMSTVA. ZVEZINA VLADA TEMU NE UGO-VARJA. —o— Položaj v druzih californijskih mestih. Governer v Santa Rosi. POLOŽAJ. Razni štrajki v Zjedinjenih državah. —o-- V EUFFALO, N. Y„ IN OKOLICI ŠTRAJKA DESET TISOČ LIVARJEV ŽELEZA. Stavbeni delavci v Chicagu, -111., so pričeli tudi s štrajkom. ŠTRAJK VOZNIKOV V TOLEDO, OHIO. Buffalo, N. Y., 3. maja. Vsi vslu-žbenci livarn železa v Buffalu, Depew, Tonawandi, Loekportu in v Niagara Palls, vseh skupaj 10,000 po številu, so pričeli včeraj štrajkati. Oni zahtevajo za .livarje povečanje plače za dnevnih 25 centov. Sedaj dobivajo na dan $2.80. Chicago, IL, 3. maja. Tri tisoč stavbenih delavcev železnih stiivb je prenehalo z delom, tako da delo pri novih stavbah, zlasti v trgovskem delu mesta počiva. Delavci zahtevajo dnevno plačo v znesku $5. Sedaj dobivajo po $4 na dan. Podjetniki so njihove zahteve odklonili. Toledo, Ohio, 3. maja. Nad 250 voznikov tovornih vozov pričelo je štrajkati, ter jim podjetniki niso hoteli povečati plačo. Tovorni promet je zelo oviran. Boston, Mass., 2. maja. Razne delavske organizacije so povodom prvega maja odredile mnogo malih straj-kov, po večini v stavbenej obrti. Tesarji štrajkajo v Lawrence in okolici. V Lynn je štrajkalo 200 mašinistov, barvarjev in drugih delavcev. Razdelitev semen. Zastopniška zbornica sklenila je včeraj z 153 proti 58 glasovom, da vlada nadaljuje z brezplačnim razde-Ijenjem semen za sočivje in cvetlice. Tozadevni predlog je s tem rešen. Ubegli jetniki. Roanoke, Va., 3. maja. Iz Nortona, Va., se poroča, da je iz tamošnjim zaporov ušlo 8 jetnikov, kterih še niso dobili. Med beguni sta dva morilca, ki bi morala sedeti po 18 let. Jetniki so doma iz Kentuckyja, kamor so najbrže bežali. Washington, 2. maja. Tekom teh dni namerava predsednik Roosevelt poslati kongresu ‘poslanico, s ktero po-jasnuje, čemu je odklonil pomoč iz inozemstva za prebivalstvo razdejanega mesta San Francisca. Kaj namerava predsednik doseči s poslanico, še ni znamo. Washington, 2. maja. Vojni tajnik Taft je danes naznanil predsedniku pomožnega odbora za San Francisco, kako je uporabil po kongresu dovoljeno svoto za pomoč tamošnjemu prebivalstvu. On izjavlja, da je, kakor hitro je zvedel, da je v S,an Franciscu nad 100,000 ljudi brez strehe in hrane, ne da bi bil v to postavno pooblaščen, poslal za $200,000 šotorov, odej, postelj in druge opra ve v ‘San Francisco. Drugih potrebščin ki jestvin je poslal za $1,000,000 -ter zdravil za $150,000. To je storil, ker je vedel, da bode kongres imenovano svoto dovolil. Ko je kongres dovolil potem $2,500,000, prosil je general Greeley, da se pošlje v -San Francisco še 2500 vojakov, kar je provzročilo nadaljnih $250,000, tako da je ostalo na razpolago še kakih $700,000, ktero svoto je treba pridržati za medicinske potrebščine ih za transport vojaštvo. 'San Francisco, 2. maja. V minolej noči so v prvič po katastrofi gorele na ulicah svetilke. -Skoraj dva tedna vladala je po noči v mestu popolna tema in ko je sobice zašlo, odšli so prebivalci običajno k počitku. Ni to-raj čudo, da je včeraj vsakdo z velikim veseljem pozdravil razsvetljavo v okraju Potrerio. Ni jeden dogodek po razdejanju mesta ni oibudil večje na-de, nego električne, luči, kajti t-o je najboljši dokaz, da postajajo razmere >' mestu vedno bolj normalne. Danes zvečer bade gorelo že več sto obločni« v nerazdejanih mestnih delih. Tudi promet ulične železnice postaja vedno bo.j popolen. Kakor hitro odstranijo iz kake ulice razvaline, polože takoj nove tračnice in vozovi vozijo sedaj že do 10. ure zvečer. — Kljub temu je pa občutiti, da je promet vedno bolj pomanjkljiv, zlasti po noči. Lastniki vozov izborno služijo in računajo za vožnjo iz mesta do prevoznih parnikov od 25 do 50 centov za osobo. Minola -noč je bila najtoplejša -po katastrofi. Ljudje, ki bivajo na prostem, so sedaj preskrbljeni s šotori in posteljami, le -z ozirom na hrano še ni vse v redu. Mesto prične takoj graditi začasni City Hall, ker mora sedaj plačevati preveliko najemščino za svoje urade. Začasni City Hall bodo zgradili na vogalu Market in 5. ulice. Zvezini senator Newlands iz Nevade je danes brzojavno sporočil glavnemu zastopniku Southern Pacific železnice, da bode sindikat newyorskih kapitalistov dobavil San-Franeiškanom 100 milijonov dolarjev posojila za zemljišča za- zopetno zgradnjo mesta. Mestni pomožni odbor je sklenil, da bode sedaj sprejemal tudi darove iz ino-zemstva, ker je v San Franciscu vse polno inozemcev. za 'ktere je treba ravno tako skrbeti, kakor za domačine. Oakland, CaL, 2. maja. Governer Pardee je v spremstvu tajnika za trgovino obiskal deloma razdejano mesto ‘Santa Rosa. Tamkaj pomanjkuje pred vsem denarja, kajti samo za odstranitev razvalin bode treba 145,000 dolarjev. Ves trgovinski del mesta ni drugo, nego kup ruševin. Razmere v San Jose so boljše. Banke so tam že pričele s poslovanjem. Salinas in druga mesta si lahko sama -pomagajo. Washington, 2. maja. Zastopnik Hearst, kteri se sedaj mudi v tukajšnjem mestu, je priposlal resolucijo, s ktero se od kongresa zahteva za zopetno gradnjo zvezinih poslopij svota $4,590,000. 'San Francisco, 3. maja. Na povelje policijskega ravnatelja Dinana mora sedaj vsakdo, kdor je za delo sposoben in da hoče imeti podporo, delati ali pa mesto ostaviti. V mestu je namreč mnogo ljudi, Ikterim se ne ljubi delati, dočim se jim dopa-de živeti na troske javne dobrodelnosti. Te vrste ljudje morajo sedaj delati pri odstranjevanju razvalin. V mestu, vlada popolni mir in red, in policija še nikoli ni imela tako malo opraviti kakor sedaj. V mestu je odprtih dosedaj 44 mesnic, 29 re--stavrantov, 22 pekarn, 71 mlekarn, 53 grocerij in mnogo d nizih prodaj al-nic. Vodovod bode -tekom 10 dni popolnoma -popravljen. Washingtonska ¡lika. Afera gospe ft trrisove. —O— ZNANA AFERA IZ M1SECA FEBRUARJA PRISL/ JE ŠE ENKRAT NA POVRŠJE. Tornado v Texas«. Škoda je velika. —o-- POLJE, OZIROMA SETEV ŠTIRIH VELIKIH COUNTY JEV JE DELOMA OPUSTO-ŠENO. Jedna ženska je bila ubita in več osob jo bilo ranjenih. RAZDEJANA POSLOPJE. Dallas, Tex., 3. maja. Dne 1. t. m. razsajal je izreden tornado v eounty-jih Brown, Wise, Denton in Grayson, kjer je vsa polja deloma opustošil, tako, da imajo farmerji velikansko škodo — V vasi Cowen, Wise county, je vihar razdejal neko hišo, kjer je bila neka ženska usmrtena. Dva druga stanovnika iste hiše sta zadobila tako težke poškodbe, da bodeta vsled njih u-mrla. V Stoneyu, Denton county, podrl je vihar Fosterjevo hišo, na kar so se razvaline vnele. FosterjeVi ženi in njenim otrokom se je posrečilo izkopati se iz razvalin, toda Fosterja je tramovje tako stisnilo, da je kmalo potem, ko so ga oprostili, umrl. V Shermanu je tornado podrl cerkev metodistov in *v Brownwoodu več poslopij. Trditve senatorja Tiiln^na. — Policijski šef pri poizvedovanjih o imonovanej gospej ni vestno postopal. —o— RESOLUCIJA. Tornado v Nebraski. V Turn as countvju. Nebraska, je napravil tornado izdatno škodo. Več osob je ranjenih. KUG-A V PERZIJI. Na stotine žrtev. Domačini odklanjajo zdravniško pomoč. Petrograd, 3. maja. Odkar so v Sei-stanu ne perzijsko-afganskejAneji domačini razdejali bolnice, pregnali evropske zdravnike ter kordone karantene, se je kuga v Seistanu izredno hitro ražširjala, zlasti po severoiztoe-nej Perziji, kjer je že zahtevala na stotine žrtev. Razburjeno prebivalstvo odklanja vsako pomoč in jedina nada je, da bo de poletno solnce kugo zatrlo saj do jeseni. Waslungton, 2. maja. Afera go spe Morrisove, ktero s-o, kakor znano, ■dne 4. januarja vrgli iz Bele hiše v Wjphingtonu, je prišla zopet -na površje i-n je Sedaj še -bolj škandalozna nego je bila svoječasno. Predsednik Roosevelt je namreč imenoval svojega pomožnega tajnika Baroesa ('kteri je t-o afero provzročil) poštnim ravnateljem v Washingtarm. Senator Tillman, kteri je to afero svoječasno v senatu kritikova';, preskrbel je, da .se pri odseku za poštne zadeve stvar natančno preišče. Odsek tega ni storil, pač -pa, je zaslišal le nekaj prič, ktere so -Barnesu ugodno izpovedale in pripomnile, da je gospa Morris slaboumna. Radi tega je Tillman danes vložil resolucijo, -s ktero zahteva, -da se preišče, kako ulogo je imela policija pri tej aferi. Znano je, da je washing-tonska. policija nabavila materijal, s kterim je očrnila značaj Morrisove, toda materijal je policija sama izdelala. Tako ima policija sedaj neko naznanilo iz Asheville. N. C., s kterim se pov-darja, da je -bila Morrisova pred dvema leti tam v nJiem zdravniškem zavodu. Dr. Morris in njegova žena sta pa pod prisego izjavila, da nista nikdar bila v Asheville. Tukajšnji policijski šef je dobi; iz Bele hiše naročilo, naj nabere dokaze proti gospi Morrisovej, naj že bode na kteri-'koli način. Radi tega želi senator Tillman, da -se natančno preišče, Ikako ulogo je imela v tej zadevi wasbing-tonska policija, azni iz inozemstva, PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA V RAZNIH EVROPSKIH DRŽAVAH. Odslovitev delavcev v Hamburgu, kteri so dne 1. maja praznovali. KRALJ EDWARD V PARIZU. Iz Ävstro-Ogrske. Novi minist, predsednik. MINISTERSKI PREDSEDNIK HOHENLOHE JE PRISTAŠ SPLOŠNE IN JEDNAKE VOLILNE PRAVICE. —o— Tudi minister inostranih zadev Golu-chowski bode odstopil. NEMIRI NA OGRSKEM. Dunaj, 3. maja. Imenovanje Hohenlohe Schillingsfuersta avstrijskim mi-nisterskim predsednikom ne bode oviralo upeljanja splošne in jednake volilne pravice. Baš nasprotno, kajti novi ministerski predsednik je nasprotnik starodavnega načina dosedanjih volitev v Avstriji ter vnet pristaš splošne olilne pravice. Da bode svoje prepričanje takoj praktično izvel, je gotovo. Sedaj se tukaj tudi zatrjuje, da bode minister inostranih zadev, grof Go-luchowski, odstopil, ker je preveč sočustvoval s klubom Poljakov, oziroma zahtevami za avtonomije Poljske. Dunaj, 3. maja. Vladino glasilo danes uradoma naznanja, da sta ministerski predsednik Gautsch in minister notranjih zadev, Artur Bylandt Rheid, odstopila in da je Hohenlohe imenovan ministerskim predsednikom. Budimpešta, 3. maja. V Ujbanji je prišlo med vojaštvom in volilci do boja. Množica je kamenovala vojake, kterih je bilo več ranjenih, na kar so vojaki ustrelili. Več nemirnežev je težko ranjenih, usmrten ni bil nihče. Pri volitvah v državni zbor dobili so med 455 sedeži, Košutijanci 228 sedežev, tako, da imajo večino nad vsemi drugimi strankami. Lov na postrvi. Ballston, N. Y., 2. maja. V eoi tyju Saratoga so pričeli z lovom na postrvi. Vreme je za lov zelo ugodno in že včeraj se je mnogo postrvi vjelo-Par ribičev, ‘kteri so s sulieami lovili pikerele, so aretovali, ker je to proti-postavno. Denarje v staro domovino pošiljam*: za $ 20.50 .............. 100 kron za $ 40.90 .............. 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni nrad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje meške po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK SAKSER, 10» Greenwich Street, New York. t752 St. Clair St. Dunaj, 2. maja. Po vsej Avstro-Ogr-skej so obhajali delavci £voj praznik 1. maja. Do nemirov ni nikjer prišlo. Budimpešta, 2. maja. Pettisoč soci-jalistov priredilo je tukaj včeraj demonstracijo. Do nemirov ni prišlo. Rim, 2. maja. Včerajš.ujiklsii je mi-nol mirno. Po vseh velikih mestih so se vršile delavske demonstracije in shodi, toda miru ni nihče kalil. Madrid, 2. maja. Tukajšnji delavci so priredili včeraj miren obhod po mestu. Povsodi je vladal red in mir. Hamburg, 2. maja. Razni podjetniki so odslovili one delavce, kteri so včeraj proslavljali svoj praznik. Radi tega zamore priti sedaj do splošnega štrajka. Podjetniki so pri današnjem zborovanju sklehilij da odslovljenih delavcev ne sprejmejo več v službo. Tukajšnji trgovci s tem niso zadovolj- Pariz, 2. maja. V'Parizu so zopet zavladale normalne razmere. Vojaštvo in policija je ostavilo ulice in večina delavskih organizacij je zopet pričela z delom. Yeč štrajkarjev, kteri niso pustili drugim delavcem iti na delo, so aretovali. Inače je pa štrajkarsko gibanje udušeno. Semkaj je dospel kralj Edward na tridnevni obisk in se je nastanil v palači angleškega poslaništva. ZVEZINE FINANCE. —o— Državni dolg se je v aprilu povečal za dva milijona. Washington, 2. maja. Urad zvezi-nega zaklada naznanja, da je znašal državni dolg dne 30. aprila t. 1. od-števši gotovino v državnemu zakladu, $984,413.247, kar pomenja, da se je državni dolg' povečal v aprilu za $2,-789.809. V zakladu je $307,126.224 gotovine, med ktero je $150,000.000 zlate rezerve. Trustovi fondi znašajo $1,030.869 in glavni fondi pa $153,986.760. V naeijonalnih bankah ima vlada naloženih $102,918.771. . Vladini dohodki v aprilu so znašali $45,092.867, izdatki pa $47,025.106, tako da znaša aprilski deficit $2,000,-000. Tekom prvih deset mesecev tekočega poslovnega leta znaša vladin prebitek $4,000.566, dočim je v istem času minolega leta bilo za $33,689,-557 primanjkljaja, Naeijonalnih bankovcev je v prometu dne 30. aprila t. 1. $556,646.282 in zvezinih bondov za $514,423.519. ŽELI POVEDATI RESNICO. Včeraj najdene bombe v Parizu. —o— VEČINA NAJDENIH BOMB JE BILA BREZ VSAKE NEVARNOSTI. NAPAD NA VLAK BREZ ZLIH POSLEDIC. Glavno mesto Francije je zopet mirno. Socijalistični poročnik pride pred vojno sodišče. NEMIRI DRUGOD. Pariz, 2. maja. Danes je druga podoba. Mir po viharju, a mogoče nič manj nevaren kot mir pred viharjem. Včeraj jo bilo po ulicah vse pisano od vojaških uniform, danes se pa komaj še ktera vidi. Na Plače de la Repu-bli'que, kteri je bil glavno shodišče raznih nemirnih elementov, je danes 250 policistov, kteri stoje pripravljeni za vsak slučaj. Tam se ne sme ni-kdo sprehajati; tudi shajati se ne sme nikdo tam. Policija stika po raznih kotih mesta za bombami. Nekaj teh so izročili mestnemu laboratoriju v svrho preiskave. V več slučajih se je pokazalo, da je bila policija le malo “potegne-na”. Te vrste “bombe” so dobili na austerliškem mostu, pri operi in drugod. Poskusili so tudi izgredniki iz tira spraviti na Dieppe vozeči' vlak. Blizo Rouena pa so položilo na želez-nično progo težak kos lesa, kterega je pa stroj srečno sunil h kraju. V glavnem stanu delavcev so se danes zbrali vodniki majevskih izgredov, da pregledajo škodo in preeitajo poročila o zaprtih sobratih. Njih načrt je ta, da naj gredo štrajkarji jutri zopet na delo in zahtevajo kar mogoče energično osemurni delavski čas. Ker bode taki zahtevi nasprotna večina podjetij, se zna zgoditi, da se štrajk nadaljuje, v kterem slučaju čakajo mesto Pariz še hudi časi. Pri včerajšnjih nemirih je bilo trinajst.policajev in orožnikov ranjenih; od ostalih pa je po raznih bolnicah nad šestdeset osob. Število zaprtih je mnogo manje, kot se je poročalo pr- Vesti iz Rusije. Goremikin na krmilu. —o— REAKCIJONARNA DVORNA KAMARILA JE PORAZILA MI-NISTERSKEGA PRED-S E D NIK A. Tudi ministra Dumovo in Akimov v kratkem odstopita. “O— TREPOV JE MERODAJEN. Petrograd, 3. maja. Vladini ‘Vjest-nik” objavlja v današnjem izdanju carjev reskript o odstopu ministerske-ga predsednika Sergeja Witteja. Goremikin jo že , prevzel minister-sko predsedstvo. Sedanja politika hode brezđv'omno drugačna. Vlada je že naznanila, da se slavnosti povodom otvoritve gosudarstvene dume izdatno pomanjšajo. Danes se tudi zatrjuje, da odstopi minister pravosodja Akimov, kterega radi njegovega reakeijonarstva vse črti. Pravosodnim ministrom bode i-menovan Hčeglovitov. V gotovih krogih se zatrjuje, da Goremikin kot malovaž.ni reakcijonar ne pomenja velike nevarnosti'. On je največji nasprotnik Witteja, ker mu je slednji leta 1899 dokazal neko laž. Goremikin je mož malih zmožnosti. Doma je iz Nižnjega Novgoroda, kjer ima tudi svoje posesti. Nadalje se tudi zatrjuje, da sta se Goremikin in minister notranjih zadev Durnovo, nedavno sprla in da slednji tudi odstopi. Witte odhaja, ne da bi na dvoru kedo za njim žaloval, v največje veselje reakcijonarjev. In vendar se že danes prorokuje, da bode car Witteja zopet pozval na mesto ministerskega predsednika, kakor hitro pride zopet do kirze. Med do sedaj izvoljenimi poslanci je 190 kmetov in 95.plemičev; 315 pravoslavnih, 29 katoličanov, 6 lutera-nov, 9 Židov in 11 mohamedaneev. Petrograd, 3. maja. Car Nikolaj je po daljšem odlašanju sprejel resignacijo ministerskega predsednika Witteja. Njegovim naslednikom bode imenoval bivšega ministra notranjih zadev, Goremkina. O Wittejevem odsto- Strela ga je ubila. V North Tauawandi, N. Y., je strela na mestu ubila Benjamin Clevelan-Clerelaat, Ohie,' da in ranila 10 drugih osob. Mr. Louis Minarik, trgovec v Curtis Bay, Mđ., priposlal nam je naslednje pismo, ktero z veseljem podajamo čitateljem: “Moja rodbina me je več-rat silila, da pišem, in radi tega sem sklenil, povedati Vam resnico. Tri leta sem bolehal, bil sem bled in slaboten, nikoli ,se nisem dobro počutil in končno sem bil prisiljen oditi v bolnico, kjer sem užival vsakovrstna Zdravila. Ker se mi pa stanje ni izboljšalo,, pričel sem uživati' Trinerje-vovo ameriško grenko vino ter sem bil veselo iznenađen, ko sem opazil hitri učinek tega sredstva na mojem sistemu. Zdravje se mi je vrnilo in radi tega izjavljam, da bode to sredstvo v naprej vedno v mojej hiši. Priporočam je prijateljem, ker , jih bode vzdrževalo v dobrem zdravju in moči. To je resnica. Nijedno drugo zdravilo ne bode kaj taeega dosglo na boljši in trajni način. Ono podeli izmučenemu prebavalnemu sistemu naravno delovanje ter podeli vsemu truplu žilavost. To zdravilo bi morala rabiti vsaka rodbina, kakor hitro se komu tek poslabša ali pa pojavi izmučenost in nervoznost, bolehnost in bledost, oziroma vedno, kadar se dobro ne počutite. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. votno. Poročnik Delopges, kteri je izjavil v soboto večer na nekem delav- pu se bode jutri uradoma naznanilo, skem shodu, da ne bodo vojaki stre,- I ljali na delavce, pride pred vojno so- I dišče. Dasi je v Parizu danes mirno, so v j nekterih manjih mestih večji izgredi. V Marseille je napadla policija štraj-kujoče stavce. Štirje od teh so težko, več pa lahko ranjenih. V Brestu so se delavci zopet spopadli z vojaštvom, potem pa začeli zopet štrajkati. V Bordeaux pa so danes nemiri malo polegli. $100.000 škode. Poslopje in skladišče Winner, Klein & Co. v Meridianu, Miss., je zgorelo. Škoda znaša $100.000 in se le deloma pokrije z zavarovalnino. KAZNOVANI PULAJANEZI. ■—o— Ustaja na Filipinih. —o— Manila, 2. maja. Par oddlekov zve-zinega vojaštva se je včeraj v dolini Garidara na otoku Samaru našlo več čet bojevnikov iz rodu Pulajanezov. Med vojaki in Pulajanezi se je vnel vroč boj, v kterem je bilo mnogo Pulajanezov usmrtenih. Ameriški vojaki niso imeli izgub. Venezuela in Colombia. Washington, 2. maja. Poslanik Zj. držav v Caracasu, Mr. Russell, brzojavi ja državnemu oddelku, da nemest-ni predsednik republike Venezuele na podlagi zapisnika od decembra 1. 1. neče sprejeti neče sprejeti v avdijen-co poslanika republike Colombije, dr. Herrera, dokler ne podpiše Colombia neke pogodbe. Ko je poslanik zahteval, da ga predsednik sprejme, je Venezuela pozvala Colombijo, naj svojega poslanika odpozove. Omenjeni zapisnik sta obe republiki sklenili glede uravnave plovitve na rekah, ktere tečejo po obeh republikah. Zapisnik še vedno ni podpisan. ženo, otroke lo si nanjen ■ a ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, fella ln vožne ccne na: SAKSER,109 Greenwich St., New York, N. Y., ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postrežen, ir. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih družb ZSSav-.f. KRPiTANJE PARNIKOV. Dospeli so: Prinz Adalbert 2. maja iz Genove s 1163 potniki. Gerty 2. maja iz Trsta s 1200 potniki. Carmania 2. maja iz Liverpoola z 2667 pottnilki. Ultonia (že poročano) 2. maja iz Relke z 2150 potniki. Dospeti imajo: Rhynland iz Antvverpena. St. Luthbert iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Cassel iz Bremena. * Barbarossa iz Genove. , Pretoria iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola. Pallanza iz Hamburga. Cretie iz Genove. Amerika iž Hamburga. La Lorraine iz Havre. Lucania- iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. La Gascogne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. Weste'niland iz Antwerpena. Odpluli so: La Provence 3. maja v Havre. Odpluli bodo: Cedric 4. maja v Liverpool. St. Louis 5. maja v Southampton. Etruria 5. maja v Liverpool. Vaderland 5. maja v Antwerpen. St. Cuthbert. 5. maja v Antwerpen. Iiohenzollern 5. maja v Genovo. Caledonia 5. maja v Glasgow. Patricia 5. maja v Hamburg. Hudson 5. maja v Havre. * “GLAS NARODA” slovenskih delavcev v Ameriki. 'Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. SdSSfcik: Publishers FRANK SAKSER, Ï09 Greenwich Street, New York City. ¿a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 « pol leta................... 1.50 fia Evropo, za, vse leto..... 4,50 ‘4 “ “ pol leta ....... 2.50 « ‘‘ “ četrt leta........ 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. HJLAS NARODA' .zhaja vsaki dan iz-vzeinši nedelj in praznikov. «GLAS NARODA« (“Voice of the People”) issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 3& centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ae natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivali*. Iče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite Vadov. «Glas Naroda’* «09 Greenwich Street, Nev/ York Citv. San Francisco in de= lavci. Iz razdejanega San Francisca se poroča, da so že pričeli z gradnjo v s vrh o zopetnega sezidanja mesta. S pričetkom tega dela pride pa na površje iza časa katastrofe pozabljeno protislovje med delom in kapitalom. Podjetniki se boje, 'da ‘bodo delavci sedanjo priliko porabili in za svoje delo zahtevali izredno velike plače. To pa hočejo podjetniki preprečiti in radi tega poživljajo delavce, naj bodo velikodušni. Pri tem pa podjetniki pozabijo, da so 'kapitalisti dosedaj nasprotovali skoraj vsakej zahtevi delavcev in da so vedno izjavljali, da velika ponudba blaga ceno zniža, dočim velika zahteva .po ka-kem blagu ceno zviša. Ako 'delavci jedino blago, ktero imajo na prodaj, skušajo prodati za veliko ceno (plačo), tedaj se jim običajno odgovori: vašega blaga (dela) je toliko na razpolago, da ga dobimo lahko ceneje in radi tega tudi več ne plačamo. Žal, da je skoraj vedno toliko delavskega 'blaga (delavskih moči) na razpolag«, da delavci običajno dobe le ono, kar potrebujejo za borno življenje. Y San Franciscu pa potrebujejo sedaj več delavcev, nego jih zamo-rejo tam dobiti, in radi tega se podjetniki boje, da bi delavci za svoje blago ne zahtevali več, nego v navadnih časih. Radi tega poživljajo časopisi sedaj delavske unije, naj se zavežejo, da tekom prihodnjih treh i-et ne bodo zar litevali za svoje člane večje plače, nego je bila ona, ktero so dobivali pred katastrofo. Na drugej strani naj se pa podjetniki tudi zavežejo, da tekom tega časa ne bodo plačo svojih delavcev znižali, ako se obe stranki o tem medsebojno ne dogovorita. Uverjeni smo, da bodo delavci v San Franciscu vedeli in znali čuvati svoje 'koristi brez “pametnih nasvetov” nekterili listov. Pdmetno bi bilo, ako bi delavci pristali na zgoraj naveclenipredlog pod pogojem, da se Ikapita.isti zavežejo potrebni stavbeni materijal poslati v 'San Francisco po izvirnih cenah.. Radovedni smo, kakor bi ta odgovor izpadel! pasijonske igre prepovedane v panorami. Berolmski policijski ravnatelj je prepovedal na veliki petek kazati v panoramah pasijonske igre, češ, da je to razveseljevanje. Podjetniki so se pritožili na vladnega predsednika, češ, da so slike resne in strogo reli-gijozne, kar popolnoma odgovarja ve-ličasti velikega petka. Vladni predsednik pa je prepoved potrdil. Blazen zobozdravnik. Nekega mladega tajnika v Parizu je bolel 'zob in je šel zato k zobozdravniku, da ga izdere. “ Sedite”, je rekel -zobozdravnik in pokazal tajniku stol, “jaz sem danes za izdiranje zob zelo razpoložen in zato vam bodem podrl vse slabe zobe, ne da bi vzel od vas kaj 'denarja za to.” Pacijent ni tega hotel in je zahteval seveda, naj mu izdere samo tisti zob, ki ga boli. “Kaj, to vam ni po volji?” je zavpil nato zdravnik in zgrabil za samokres. “Če ne bodete mirni, vam razstrelim glavo!” Nato je izdrl svoji žrtvi 9 zob zaporedoma in še le -pri desetem 'nehal. Mladi pacijept je ves zatečen zbežal na policijo, ki je zobozdravnika 'takoj zaprla. Sodi se, da je blazen. Kdor rojakov želi dr. Thompsonovo knjižico “REŠITEV BOLNI KOV”, jo dobi 'brezplačno, aikb se oglasi pri njem. 1. maj v Parizu. 'Središče delavskega praznovanja cine 1. maja, v kolikor pride v poštev Evropa,, je bilo, kakor smo poročali, mesto 'Pariš. Tamkaj so agitatorji upali vprizoriti pravi kaos, dočim so bojazljivci pričakovali mlake 'krvi. — Toda dan je minol, ne da bi se uresničile made, btere je gojila gotova stranka in ne da bi bila bojazen na drugej strani opravičena. Sedaj se zamore francoska vlada zopet hvaliti, da je republiko rešila zarote združenih monarhistov in anarhistov. Dne 1. maja 1904 so pri delavskem zborovanju v Bourges sklenili, da se z -dnem 1. maja 1906 priona takozvana “direktna akcija” v prid osemurnega dnevnega dela. To se pravi, vse delavstvo Francije naj imenovanega dne, kakor hitro je delalo osem ur, ostavi delo v tovarnah, delavnicah, prodajal-nicah in drugod. Toda s tem sklepom -so prišli delavci malo prezgodaj na dan, in ko je potem “Confederation du Travail” ali delavska zveza pripravila vse potrebno za talk nastop, bila je tudi vlada že na to pripravljena. Demonstracije v svrho poboljšanja delavskega stanu so bile naravno za vlado tembolj neljube, 'ker se bližajo poslanske volitve. Radi tega je vlada tudi demonstracije izrabila za svojo -reklamo in tako sporočila po deželi, da je prišla na sled zaroti proti republiki. Po-vsodi so zaprli mnogo boaiapartistov in delavskih organizatorjev. V brzojavnih uradih so delali “čez čas” in Pariš se je spremenil v -delavsko taborišče, dočim sta bila 'policijski prefekt Lepine in njegov avtomobil naj večja junaka. Reklama je bila izborna, -kajti vsem onim, 'ki imajo lase in rente, so stali lasje Ikviško v strahu, da bi rente ne -padle. Vsi pobožni ljudje, kteri so sovražili vlado radi “preganjanja” cerkve, so postali takoj pristaši vlade — kajti domovina je bila zopet v nevarnosti in vlada jo zopet rešila. Domovina je torej rešena in dne 6. t. m. se prično volitve v poslansko zbornico in vlada bode sijajno zmagala. Poslanci bodo pa pomirili delavce s -tem, da 'bodo vložili par predlogov v prid delavstva, ktero bode uvidelo, da se z mirno agitacijo več doseže nego- z “direktno akcijo”. Iz Hrvatske. Zagreb, 19. mal. travna. Minol je že drugi teden, kar se v Budimpešti bore za -to, kdo naj bode novi hrvatski minister. Srečna rešitev krize na Ogrskem ima za posledico krizo na Hrvatskem. A bil je že čas za to krizo, da nam očisti zrak, ker bi se sicer -vsi v tem našem ‘ ‘ miru” in normalnem razvoju- lahko zadušili. Naš stari režim je doživel težko krizo, ker mu izginja jedina podlaga, na kteri je slonel, namreč zaupanje v Budimpešti. Kakor hitro je prišla madjarska opozicija do vlade, je izključila iz svoje sredine vse Fejervaryjeve ih dunajske sluge, in tako je prišla vrsta tudi na našo vladno stra-nko. Najprej so hoteli naši madjaroni svojega I. Kovačeviča, ki je bil minister v Fejervaryjevem ministers-tvu, še nadalje na tem mestu. Ali nova vlada ga je odločno odbila, in tako je prišla vrsta na starega J. Josipo-viea, 'ki je znan kot tih Khuenov nasprotnik. Ban Pejaeevič je slednjič pristal, da se njega imenuje, da ne pride še večje zlo zanj, -baron P. Rauch, ki je odkrit in aktiven njegov nasprotnik. A tedaj, ko se je že mislilo, da so naši madjaroni vsaj ■z J-osipovičem prodr.i, je nastopila nepričakovana neprilika od strani Jo-sipoviča samega. Ta je namreč v torek pri konferenci vladne stranke predlagal, da stranka nastopi sedaj napram novi vladi na Ogrskem z novim programom, da zahteva saniranje kršenja nagodbe, da se v ta namen skliče regnikolama deputacija. Zoper to je nastopil dr. Tomašič in njegova garda, češ, da za to sedaj ni ‘ ‘primeren’’ čas itd. ; seveda, kako naj bi oni že zdaj prišli s kakimi novimi zahtevami! Sedaj bodo služili brezpogojno novi vladi, samo da se 0'bdrže na krmilu na Hrvatskem. Nato je izjavil Josipo-vič, da ne -more vzprejeti ministerskega mesta. Ban je takoj zopet odpotoval v Budimpešto in se še ni povrnil. Sedaj poročajo, da bode predlagal za hrvatsfcega ministra predsednika banskega stola (II. sodna instancija) Rakodczaya. Tega sodnika tu splošno mrze, ker je za Khuenove vlade po njegovi komandi vodil vse -politične procese. Pravijo pa, da je Rakodczay prijatelj ministra Polonyija, zato se Pejačevič nadeja, da bode s to protekcijo prodrl. Res, konec je že blizo, ko se mora vpivati že s takimi sredstvi, da se vsiaj nekako reši reputacija stranke. A ni dvojbe, da se v 'Budimpešti resno posvetujejo glede usode bana samega. Na Hrvatskem je izgubil vsako zarpamje, ki ga je še imel s početka svoje vlade za Khenovim odhodom, ker je obetal liberalineji re- žim, a se v resnici dal kot prosta lutka popolnoma v roke Tomašičevi kliki, ki vlada še slabše kakor za Khue-na. Sedaj je torej treba samo, da izgubi zaupanje- v Budimpešti. Ko- je nastopila nova vlada na Ogrskem, in sc tako sramotno raztepla na vse strani sveta liberalna stranka, je oibvze-1 tudi naše madjarone panični strah in slutnja, da bi tudi nje s spremembo sistema mogla doleteti ista. osoda. A mnogim od njih, kakor tudi liberalcem, bi bila uničena vsa eksistenca. Vso odgovornost za tako težko situacijo zvračajo sedaj na svojega vodjo Tomašiča, ki je ob času krize inavguriral avstrijsko politiko in napadal madjarsko opozicijo, ker se ni pokorila kroni, dočim se sedaj zopet hoče njej prihliniti, ko je dobila vlado v roke. Tomašič je po svojej naravi tiran, in razun dveh, treh njegovih najvemejših tovarišev ga nihče ne mara v stranki, ali se ga vsak boji. 'Sedaj mislijo, da je prišel čas, da se ga rešijo in s tem rešijo sebe. Niti jeden madjaronski poslanec si ni priboril mandata s svojim delom, temveč samo po vladni milosti. Tu je sedaj revolta vrlo teška. Bili so posamezniki, ki so se malo uprli, ali ti so takoj letali iz stranke, a s tem tudi iz zbornice. Za-to je sedaj težko misliti na secesijo iz vladne stranke, nezadovoljneži bi rajši imeli, da: bi iztisnili iz stranke Tomašiča in njegovo kliko, torej da bi sčistili stranko in s tem zopet zadobili zaupanje nove vlade v Budimpešti. Ta napetost se je pokazala na strankini konferenci v torek 17. mal. travna. Tomaševičevi pristaši so imeli v žepu že pripravljeno zaupnico Tomašiču radi odbitih napadov od strani opozicij o-nalne stranke, ali so morali svoj -predlog obdržati v žep«, ker bi ž njim svečano propadli; takšna je bila situacija. Na strani neke naše aristokracije, grofje Kulrner, Halper, ter nekih kon-servativnejših opozicijonalcev, se namerava ustanoviti nova ustavna stranka. Pravijo, da bi se jim pridružili tudi netki aktivni madjaroni, -ter bi tako nastal zmeren centrum, stranka, ki bi bila sposobna za vlado. * * * Že pri prvi deželno-zborski sep, včeraj 18. t. m. so splošno pričakovali, da bode sabor razpuščen in razpisane nove volitve. A radi -zapletene situacije -v Budimpešti, in ker je ban moral takoj tje odpotovati, je 'bil deželni zbor odgođen. Nelkteri pravijo, da bode v soboto 21. t. m. razpuščen, a drugi -«gibljejo zopet, da bodo madjaroni skušali odgoditi volitve do jeseni, ker je sedaj za nje situacija vrlo -nepovoljna. Opozicijonalne frakcije že postavljajo nove kandidate; borba bo huda kot še nikdar. Vest. Kitajska pravljica. Ruski spisal V. D. Doroševič. Srečni ljudje, ktere je ozdravil Doktor Leonard Landes, 140 East 22d Street, New York, najznamenitejši in najbolj priljubljeni zdravnik v Zjedinjenih državah. On edini more garantirati za ozdravljenje vseh bolezni. ČITAJTE SLOVENCI IN HRVATI najnovejša zahvalna pisma svojih rojakov! Prečastiti gospod doktor Landes:— Zdaj Vam pa naznanim, da sem popolnoma ozdravel. Zato bodi Vam čast in hvala, ker se prav dobro počutim do dela in do druzega. Zato še enkrat rečem, da bodi Vam velika čast in hvala. — S spoštovanjem JAN. TURK, 5 Chestnut St., Calumet, Mich. Veleučeni gospod dr. Landes:— Kar se tiče teh Vaših zdravil, so bila zelo uspešna pri meni, ker sedaj se popolnoma zdravega počutim, za kar Vam sem zelo hvaležen ter Vas bodem tudi priporočal drugim tukajšnjim rojakom. — S spoštovanjem MAT. C AMBRY, Box 179 East Helena, Mont. Veleučeni gospodine:— Javljam Vam, da je sada kod mene sasvim dobro. Prošlo je trganje, želudaena bol i bol od bubregah. Sada sam ja uvjeren, da je to prošlo sve po Vaših ljekovima. Budite uvjereni, da ću Vas svakomu pri-porueiti, koji mi se potuži od ikakve bolesti, da je gosp. doktor Landes najbolji. Uz srdačan Vam hrvatski pozdrav ANDRO IVANČIČ, 320 East Front Street, Youngstown, O. Štovani gospodine:— Prvo Bogu zafaljivam, pak Vami budući, da se čutim sasmo dobro, Vi što ste mi pomoč dali, premda me niste videli več po mome pismu. Dosta su mi Vaši ljekovi dobro i predobro učinili. Drugo nemam, da Vam javim, već Vas Bog živijo i svako Vam dobro dao, ko ste i Vi meni, a ja djegod budem prebival, svakome ću pripovedovati, da ste dobri lječnik. — Sa štovanjem A. PILIPOVICH, Box 81, Mountain View, Cal. Izvirna pisma so vsakemu na vpogled. DOKTOR LEONARD LANDES zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, preblajenje, naduho, bronchialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in-pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDES A, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v Isovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: • DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Slovensko katoliško r =====£ - " 1 ■ ~ podp. društvo um svete Barbare CT“ «j Sedež: Forest City", Pa. ŽH&orpor-irano dne 31. januarja »903 v državi Penmo'lrfj/iE)i -------0-0----- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, F«, Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Rnn, P». I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Fa • • • e.CiKMHSf P" II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, F». Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, P. O., Luzern#, Pa. í-f ¿ ' S POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P, O., Forest City, Pa, Dopisi aaj se poialjajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0 Bet MF, Parat City, Pa. Društveno glasilo je “GLAS NARODA1’. Ta dogodtba se je vršila v starih, starih, nepozabnih časih, ko se še ni pisalo letopisov. Tudi v onih esih so delali ljudje neufenno-sti, toda nobenega ni bilo, ki bi zapisoval te neumnosti. Radi tega smatramo mogoče lastne pradede tako pametnim. V teli nepozabnih časih je prišla vest na svet. Rodila se je v neki tihi noči, ob uri, ko vse premišljuje. Reka misli v mesečni svetlobi, trsje, trava, nebo, vse misli po noči. Zaradi tega je tudi tako mirno. Čez dan šumi vse in živi in po noči molži vse in premišljuje. Buba misli, v kako pisanih barvah se prikaže kot metulj. Rastline iz-najdujejo po moči cvetlice, slavčki pesnice in zvezde — prihodnjost. In v taki noči, ko je vse premišljevalo — je prišla Vest na svet. Imela j.e oči, velike kaikor nočne ptice. Mesce je pobledil njen obraz in zvezde so prižgale ogenj na dnu njenih ožij. In tako je potovala Vest po svetu. Godilo se ji ni nedobro ne slabo. Ži-vella je 'kot sova. Čez dan ni hotel nihče govoriti z Vestjo. Nihče ni imel časa za to. Tu so nekaj zidali, tam nekaj podirali. Vsak se je branil z rokami in nogami: “Ali ne vidiš tega, kar se dogaja okrog in okrog? Tu se vlači kamenje, tam les, tam prihajajo konji. Dobro moramo paziti, da se ne ponesrečimo. KKdo naj ima dovolj časa, da(bi govoril s teboj!” Po noči pa se je gibala Vest neženi-rano. Posečala je najbogatejše mramorne palače in najubožnejše koče. Lahno se je dotaknila speče osobe. Vzbudila se je, opazila v temi žareče oči in vprašala: “Kaj hočeš?” “Kaj si napravil danes?” je vprašala Vest s tihim glasom. “Kaj sem napravil! Mislim, da nič posebnega!” ‘ ‘Pomisli! ’ ’ “Mogoče, da sem...” Vest se je oddaljila k drugemu in ni ga bilo človeka, ki bi lahko še zaspal, kogar je vzbudila Vest. Celo noč j« premišljeval o tem, kar je de- lal čez dan. In mnogo, česar ¡ni mogel slišati v drvenju in vrvenj« dneva, je slišal v tihoti premišljajoče noči. Le malo ljudi j je lahko spalo. Vseh se je polastila -brezspalnost. Celo bogatim niso več mogli pomagati ne opij, ne zdravniki. Celo modri Libanon ni vedel za sredstvo proti brez-spa-inosti. Lihaneu je imel več denarja, več njiv več hiš kot drugi. Radi tega so mislili ljudje: Ako ima vsega več kot drugi, mora imeti tudi več razuma. In menovali so Lihancu-ja modrijana. Toda ravno' Lihaneu je trpel najbolj vslecl brezspalnosti, a ni vedel, kaj mu je napraviti proti njej. Vsi so bili njegovi dolžniki, in vsi so delali celo svoje življenje, da so poravna i svoje dolgove. Tako modro je ukrenil Lihaneu. Kot modri mož je vedel vedno, kaj ima -storiti. Ako ga je okradel njegov dolžnik in ako -so ga zasačili, pretepel ga je Libancu v svoji modrosti do krvi, da je ¡služil drugim kot vzgled. In čez dan se je zdel zares zelo moder: kajti ljudje so se ga bali. Po noči so se pa podile Lihamcuju/ vse druge misli po glavi: “Zakaj krade? Ker nima ničesar jesti. In zakaj nim aničesar jesti? Ker nima časa, da bi kaj -zaslužilcel dan ne more nič druzega začeti,, ker mora vračati svoj dolg s svojim delom.’ Modri Lihaneu se je moral večkrat smejati. “Dobro! Izkaže se, da me je okradel in jaz ,šfem temu kriv!” Smejal se je, zaspati vendar le ni mogel. In tako daleč so prignale brezs-pskte noči Libancu j a, da je kljub -svoji modrosti naznanil nekega dne: “Vsa polja jim vrnem, vse biše!” ■Sedaj so pa začeli upiti sorodniki Lihancuja: “To ima od brezspalnosti. Brez-spalne noči so izpremenile modrijana v norca!” In zdravniki so izrekli isto. Nastal je velik ropot. “Vsemu temu je “Ona” kriva. Ako je znorel najmodrejši med nami, ¡kaj se zgodi še le 'z nami?” In vsi so se prestrašili: bogatini in reveži. Vsi so tožili: “Tudi mene muči “Ona” z brez-spatnost jo! ’ ’ ‘ ‘ In mene! ’ ’ “Mene tudi!” Reveži so se še bolj prestrašili kot bogatini: “Vsega imamo manj kot oni, torej tudi razuma. Kaj se zgodi z našim razumom ? ’ ’ In bogatini so govorili: “Glejte, kako muči “Ona” uboge ljuldi, mi moramo pomagati revnim! In vsi so začeli premišljevati, na kak način bi se rešili Vesti. Toda nihče mi prišel do pravega.zaključka. V onem času je živel v Nankingu Rnli>7f>n 1P česar se človek najbolj boji! V posebni meri pa Jv, se jj0jj vsakdo izmed nas, da se ga ne bi lotila bolezen v tej tuji nam zemlji, daleč od domačih, prijateljev in znancev, v deželi, kjer se meri prijateljstvo le po dolarju. Gotovo ni Slovenca, ki ne bi sam izkusil tega, ali pa vsaj slišal o takih bridkih skušnjah drugih rojakov. Gotovo pa tudi ni Slovenca, ki ne bi slišal o slovitem zavodu: Slovensko - Hrvatsko Zdravišče, DR. «J. E. THOMPSON, 334 W. 39th STREET, INEW YORK. Ravnatelj tega zdravišča, Dr. J. Thompson, je v Zjedinjenih državah znan kot eden najbolj izkušenih zdravnikov, ki ozdravi vsako, novo ali staro, kronično, moško ali žensko bolezen. Posebno ga je priporočati onim, ki imajo tajne moške ali ženske bolezni, kot najbolj izkušenega zdravnika-strokovnjaka. On zdravi tudi take bolezni, kterih drugi zdravniki niso mogli ozdraviti. Dr. Thompson garantuje vsakemu s svoto EP PETSTO DOLARJEV, e^|. Apno, moder in učen mož, kteri je slovel po celem Kitajskem radi svoje modrosti in učenosti. Ljudje so sklenili: “Njega moramo vprašati za svet. Razun njega ne more nihče pomagati ! ’ ’ In obremenili so poslance z darovi. Poslali so jih k njemu. Posllanci so se priklonili večkrat do tal. “Reši nas brezspalnosti!” Apno je poslušal ljudsko tugo, premišljeval, nasmehnil se in relkel: “Lahko je temu o-dpomoči! Tako je -treba vrediti, da nima več “Ona” pravice do svojih po-setov. ” Vsi so ostrmeli. In Apno se je zopet nasmehnil in rekel: “Napravimo postave! Kako naj ve neizobražen č o-vek, kaj sme in česa ne sme? Na pergament zapišimo, kaj sme človek in česa ne sine. Mandarini naj se nauče postave na pamet, drugi jih 'bodo vprašali: Se-li sme to ali ne? In ako pride potem “Ona” z vprašanjem: “Kaj si delal danes?’ , se “Ji” odgovori: “Delal sem, kar je dovoljeno, kar je zapisano na pergamentu.” In vsi bodo mirno spali. Seveda bodo morali biti mandarini plačani, kajti zastonj se ne morejo ukvarjati s takim poslom ! ’ ’ Vsi so bili veseli. Mandarini, ker je lažje učiti se, kot pa obdelovati zemljo. Drugi, ker je prijetnejše plačati mandarinom in čez dan govoriti njimi vsak trenotek, kot se pa 'zagovarjati po noči z vestjo. In začeli so zapisavati, kaj je dovoljeno in kaj ne. Modrega Apno-ja so imenovali predsednikom vseh mandarinov in ljudem se je godilo dobro. Ako je bil kdo primoran kaj ulčiniti, takoj je hitel k mandarinu, izročil mu dar in rekel: “Dober dan, modrijan! Poglej v svoj pergament, kaj mi je storiti v tem slučaju ? ’ ’ Ako sta se -dva prepirala, sta šla oba k mandarinu in mu dai-a darove: “¡Poglej v svoj pergament in povej' kdo ima prav?” Samo najrevnejši sloji, ki niso m©^ gli plačati mandarinu, so še vedno trpeli vsled brezspalnosti. Vsi drugi so govorili, ako jih je po-setila po noči Vest: “Zakaj me nadleguješ? Jaz sem ravnal po postavi! Kakor je zapisano na pergamentu!” Obrnili so se mirno in zopet zaspali. Celo modri Lihaneu, feterega je prej vedno najbolj mučila brezspalinost, se je, nasmehnil, ako ga je obiskala po -noči Vest: “Kaj hočeš, žena? Kaj mi imaš povedati?” “Ali nisi nameraval razdeliti svoje premoženje?” je vprašala Vest in ga pogledala z očmi, ki so žarele liki zvezde. imam pravico do tega koraka?” se je stresel samega smeha Li- da popolnoma ozdravi vsaktere bolezni, naj bo moški ali ženska, naj bo bolezen zastarana ali nova, ali kterekoli vrste tajna bolezen. V Slovensko-Hrvatsko Zdravišče se sprejemajo bolniki, ki žele, da se mirno,^ najhitreje in najlažje ozdravijo. Tu dobi vsakdo, kolikor le mogoče dobro in popolno postrežbo, zdravljenje in sploh vse potrebno po zmernih cenah. Na stotine Slovencev in Hrvatov je že ozdravil dr. Thompson in nebrojna so zahvalna pisma, ki jih je prejel od njih. TA PISMA SO PRISTNA, BESNIČNA, PISANA 01) OZDRAVLJENIH SAMIH. Ta pisma niso ponarejena ali l judi, kterih ni. Taka ponarejena pisma objavljajo neki gotovi zdravniški zavodi, ki vabijo s tem nevedne ljudi k sebi, da jib pošteno oskubijo krvavo zasluženih denarjev, zdravje teh revežev pa jim je deveta briga. Kdor ne veruje mojim besedam, NAJ SA M PIŠE NA NASLOV DO ONIH, ki jih je ozdravil dr. Thompson, in do onih, o kterih pravijo ti zdravniški zavodi, da so jih ozdravili. VSAKDO SE BODE POTEM PREP1UÜAL 0 RESNICI. Evo rojaka, ki ju je ozdravil dr. Thompson in ki so John Semprimožnik, 1,0lnl L‘vale^noytl P0' Ivan Skok fc04 Coleman Ave., »lali lepa zahvalna pisma. B ox Portland Mills, Johnstown, Pa. Pik Co., Pa. Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR- a- E. THOMPSON, 334 VV. 29th STREET, NEW YORK. Izvirna pisma se nahajajo v Slovensko-Hrvatskem zdravišču. hancu. “In kaj je zapisano v perga- “In po postavi si izpridena ženska, mentn?” Postava se glasi: Ako pride ženska “Imetje pripada lastniku in njego- po noči ik tujemu možu, smatra-naj se vim potomcem.’ ‘Kako pravico imam, da razdelim Torej si izpridena. ženska, ako mečeš tujo last, ako ne privolijo v -to moji biti tatica.” potomci ? Tat bi -bil, -kteri jih okrade,1 ‘ ‘ Jaz izpridena. ženska! ” je zavpili) ali pa norec, ker oropam samega sebe.: Vest. ‘ ‘Kaj misliš vendar V.” izprideno in naj se jo vrže v ječo In postava se glasi: Tatove in norce treba zapreti. Pusti me torej mirno spati, tudi tebi svetujem isto; pojdi raje spat in ne vlači -se okrog!” Obrnil je hrbet Vesti in zaspal. In povsod, kamor je prišla Vest, je slišala isti odgovor. Odkod naj vemo? Mi delamo, kakor nam ukazujejo mandarini. Vprašaj mandarine! Mi živimo po postavah k’ ’ In Vest se je napotila k -mandarinom. “Zakaj me nihče ne posluša?” Mandarini so se smejali. Zakaj so pa postave? Ni mogoče, da bi sledili tebi ljudje! In ako te kdo napačno razume? In mi imamo postave s črnim tušem zapisane na rumenem pergamentu! Tako je Prav dobro! Modrijan Apno je vse izvrstno uredil!” Vest je šla k modremu Apno-jui Dotaknila se je nežno njegove glave in ostala mirna. Apno se je zbudil in skočil po kjakomf da izdelujem ZDRAVILNO «BENKO VINO po najboljšem navodilu, iz najbolj* šib rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi Li Ameriki, *er iz «nega, S , naravnega rina. ‘ S Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JO»IF» RUSfs, »32 South Santa Fe Ave„ Paebiu. Veleučeni gospod! Dajem Vam na znanje, da so me Vaša zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel u-panja, da bi še kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje. Anton Klapčič, Box 83. Barberton, Ohio. Mili Profesor! Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušanj, 1214 R.Road St. McKeesport,Pa, Velespoštovani Profesor! Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli,a poprej me je celo telo bolelo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel noben doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen inam. Ko bi me oni videli, kako sem bila slaba in mršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove. Za dobrih 8 dni vam jo doposljem in Zahvalo. Za sedaj ostajam vaša hvaležna Spoštovani g. Profesor ! Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-čujem,' da se mi bolezen ze dolgo ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen svoje padavične bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še jedno zahvalno pismo in mojo sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj. Gregor Fabjančič, Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. 1.1 Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, zato se vam iskreno zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. Paulina Žagar, 1516 Hecla St., Calumet, Midi. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. J., On je edini kateri garantira za popolno ozdravljenje vseh bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljen)e krvi: Sifilis — izdravi v kratkem času. Zatoraj ! Zakaj bolujete in trpite ? Vse vaše bolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov : Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — 10. ure dopoludne do 1. popoludne. do 6. popoludne. Ob nedeljih in praznikih od | VABILO NA NAROČBO! • —O— Prvo četrtletje je na zatona in vse gg. naročnike prosimo, da Hagovole naročnino za “GLAS NARODA” pravočasno doposlati, da ne nastane kak nered. Cena dnevniku je vendar nizka: za četrt leta le 75 centov ali za vse leto $3.00. “Glas Naroda” je PRVI SLO VENSKI DNEVNIK in bode v polo-vici leta izhajal v še večji obliki. Gg. naročnike, kteri so pa za letos še niso doposlali nikake naročnine, pa opozorujemo, da to nemudoma store, ker jim drugače moramo dopošiljanje dnevnika ustaviti, in to se bode zgodilo v prvi dni meseca aprila. V to nas silijo veliki stroški in ker imamo radi red v knjigah, saj veste, najlepše je: vsakemu svoje. Upravništvo “Glasa Naroda”. Bell Phone: South H3 Cuy. Phone Cent. 1619 THE 3TANDARD.3REWING 00 izdeluje najboljšo vrsto pive. 13'Z Train St. Cleveland, O. Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne dražbe st. Cirila in Metoda t Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar! (v d) Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BAUDE-KA, stanujoč 342 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima v za’ogi raznovrstne slovenske knjige. Upravništvo “Glasa Naroda”. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec ¡kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-.r—«tni.ni ie od fR45 do $80 JOHN KHAGKER, 1199 8t- Clair St., Cleveland* O» *€CO i jec-o, i se sedaj rabi za drvarnico, za žu si je zlomil levo roko neki 251etni dni je grška četa umorila v Monospi-noao. takih slučajih otrok ni imel 251etni K. Nanut. To se je zgodilo ba- tu (vilaj’et Solun) dva Bolgara. Slovencem in Hrvatom pri* poročam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno svež© pivo, dot>ra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar-je v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa= robrodne in železni» ške lističe. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Oovže, Ely» Minn» Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so 4% galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Rojaki, naročajte se na “Glas Naroda”, največji in najcenejši dnevnik! Naj večja krščanska tvrdka za izdelovanje društvenih zastav, regalij, znakov, čepic in klobukov V AMERIKI E. BACH MAN, ooo so. Centre Ave., Chicago, lil. Velika zaloga zlatih znakov (gumb in igeD za vsa slovanska društva © kakor: slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba točna in solidna. A Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (ce- nik) katerega pošljem hitro in brezplačno. “©Si Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznamih pisem od slo- vanskih društev iz Amerike. Z odličnim spoštovanjem E. BACHMAN. POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ngodni. FRIEDLAENDER & OLIVEN CO., Shreveport, La. P. O. Box 502. SLUŽBO DOBI Slovenka, sposobna za kuhinjsko delo, fcakor tudi v saloonu. Mesečna plača $20. V slučaju, da ktera želi vstopiti v službo in nima za vožnjo, ji pošlem takoj vožnji listek, -bodisi iz kraja kteregakoli. Podrobnosti zvedeti je pri: Louis Matekel, P. O. Box 298, Leadville, Colo. (do3. maj) Pravi blagoslov za vse človeštvo! Knjige za zdrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah MGR. S. KNEIPPA: “DOMAČI ZDRAVNIK” v slovenskem jeziku. Cena 50c. “MOJE*LlEČENJE ILI KUĆNI LIEKAR” v hrvatskem jeziku. Cena 1. 25 dol. Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žajbelj, tavžentrože i. t. d., in tudi druge stvari, priporočene od Mgr. S. Kneippa. — Denar blagovolite poslati po Money Order. Priporoča se 1C. AUSENIIC, 1H6—10th Street. Brooklyn, N. Y. izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z SidroPaiflExpeflerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, O. bolečinam v prsih, proti . , glavo- in zobobolu, 'cfir V vseh lekarnah, 25 in t 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. New York. Jedina Češko-SIavjanska -.. ■ — v Clevelandu, O. — -.... Tari iz najboljšega amerikanskega sladu in iz importi-ranega češkega krnela iz Žatca pravo plzensko pivo ‘Prazdroj’. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo “Phraasdroj”. Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnstovega jarma. Naša pivovarna nahaja se na ‘CJs&loSS Sf IPOGt nasproti Wheatland in Homewood St. ~ - iVUitej Be> ‘ ‘ V začetku stoji pač, saj sem prav obrnil, ker je zadaj, tista čečka, pika se ji.menda pravi. Ej, jaz tudi nekaj de ‘e’, to dobro vem, ker je podoben čevljarskemu krivcu, kteremu se ročaj navzgor zavije. To so rajni šent-ožboltski gospod pripovedovali, in dobro je bilo, zakaj še sedaj pomnim. Zatem nekaj okroglega, zavitega kakor slepec, če ga čez sredo stisneš. To !» “Seveda!” “Potem je spet takšen križ, ki ne poznam! Tako je!” Rekši je zopet vlekel s prstom po mizi. To je ‘t’, mali ‘t’, deje oni, ki je bil tudi jako pozoren postal, zakaj sodil je navzlic pijanosti svoji, da utegne sedaj ugeniti, odkod ta radodarnost Tomaževa. “Kaj pa ho to? To se pravi dozdaj test’, kajne, ‘test’, in zatem pride zopet nekaj okroglega?” Morda ‘o’ —- potem je ‘testo’; morebiti je kaka baba, ki se je vozila po pošti, testo zavila v papir,” se zasmeje Klander na ves glas. A Tomaž je v tem trenutku stisnil jezik med zobe tako, da je nekoliko vun pomolil, razširil je oči in potem tenko med zobmi zobrlizgal. “Kaj ti je, Tomaž? Kaj si ugenil?’ A Tomaž je bil že zopet prejšnji. “Spomnil sem se, da moram Topol-ščakovi Urši nekaj trakov kupiti. Naročila mi je.” “Zakaj ni Miklavžu naročila?” “Ne vem.” Klander je spoznal, da se oni laže in da je v tistem pisanju zvedel ali ugenil, česar je prej želel. Pa kaj bi bilo to? Zakaj bi tudi on, Klander, tega ne mogel ugeniti? Vrhu vsega pa je tukaj šlo gotovo, za imenitno stvar. Praznih umazanih papirjev- tudi Tomaž ne bo ob cesti pobiral. Vse to je brodilo Klandru po glavi in sili je še nekoliko v onega, ali zaman. Če je Klander govoril o papirju, je odgovarjal Tomaž o Uršinih trakovih; če je oni zinil o pisanju, je povedal Tomaž nekaj o debelih Topol-ščakovili kravah. Naposled je pijanost premagala Klandra, glava mu je 0-mahnila na mizo in zaspal je mirno. Tomaža pa je bila-tista nenadna rešitev pisane uganke popolnoma iz-treznila. Plačal je in krenil proti domu; zunaj pa je že mrak legal na zemljo. “To je nekaj posebnega — nekaj posebnega!” je govoril s seboj. “Da je testament, o tem ni dvojiti, pa kaj je notri, da ga Topolščak skriva? In pokazati ga ne smem nikomur! Da bi znal brati! Pa — počakajmo, videti hočemo, kaj bo Topolščak ukrenil. Oj, Miklavž — Miklavž!” Mel si je roke ter urno stopal navzdol po klancu čez Učak. Isti večer je Brnot povedal svoji ženi, da snubi bratranec njuno rejenko. Tudi mati je bila vesela te nenadne sreče, kakor se je izrazila. Po večerji pa je povedal oče Metki, da se bo mo-žila. Vprašal je ni, ji je li prav tako, ali ne; on je smatral stvar s svojo besedo za dognano. Niti zapazil ni, kako je deklica prebledela, in da se je s tresočo roko uprla ob klop pri peči. Noge sp se ji šibile in beseda ji ni hotela iz ust. “Kaj si se ustrašila, kaj?” je vprašala mati; “spat pojdi, spat; pa vesela bodi, da se ti tako dobro ponuja!” S poluglasnim “lahko noč!” je odšla Metka in stara dva sta tudi legla | spat. Okoli polnoči pa je stala črna postava pod nizkim okencem v zadnjem koncu hiše, nema in nepremakljiva kakor steber, z okna pa se je čulo tiho ihtenje, bridek, zatrt jok. “Ubil ga bom, ubil, če je tudi stric moj — ta norec stari; kaj hoče s teboj?” - Tako se je rotil oni pod oknom. “Oh, Gotard, kako je meni hudo!” je zajekmla deklica. In tako sta ostala še dolgo, dolgo; — vedela si nista pomoči, niti tolažbe. In pri vsi bolesti —i kako sladko, kako krasno je bilo to, ko sta si mogla podati roke in časih kak tih poljub! “Z materjo bom govoril!” je rekel Gotard. “Oh ,— vse, je zaman!’’ Ko je petelin zapel na skednju, nista bila še gotova, kaj jima je storiti. III. Treba je poseči za celih petindvajset let nazaj. Splošne razmere v dolini, kjer se vrše ravno povedani dogodki, so bile tedaj slične sedaj omenjenim; samo drugi ljudje so gospodarili tam. To-polščakovo domačijo je oskrboval Miklavžev oče, stari, osorni Ožbolt, in tudi po drugih kmetijah so orali, sejali in se potili predniki sedanjim ra-tarjem. Po veliki cesti pa so ravno tako venomer drdrali poštni vozovi in se pomikali težki parizarji s tržaškim blagom; promet se ne meni za nikogar; naj biva ob cesti ta ali oni, vsak mora ž njim ali za njim; on ne hodi za ljudmi. Pa še nekaj se v teku vseh petindvajsetih let ni bilo znatno spremenilo. Tomaža Omahneta koča doli pod klancem je bila skoro vedno enaka. Streha je kazala svoja rebra, in trte, ki so še za silo držale gabrove prek-Ije ob stresnicah, so molele s svojimi Bog, da je prerastel mah trohnelo slamo in da je na severni strani natrst širila sočnato perje po goleh. Tudi gospodar Tomaž — tedaj morda štiridesetleten — ni kazal drugega lica nego danes, akopram je bil čvrst in krepak. Že takrat je bil vdovec. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Družtvo sv. Jožefa št. 29 v Impe-rialu, Pa., naznanja tem potom vsem družitvam, spadajočim J. -S. K. Jed-noti, da se je žrebanje za društveno uro preložilo mesto 15. aprila na 27. maja. Vzrok temu je, ker so nelktera družtva zakasnela s poročili od prodanih listkov. Odbor. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko. lici priporočamo našega zastopnika g, Fran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Upravništvo “Glasa Naroda”. NAZNANILO. Od ‘Mestne ihrainilinice ljubljanske’ prejeli smo nekaj računskih zaključkov z natančno označbo vrednosti vsake hranilne vloge po številkah z dne 31. decembra 1905. Lastniki knjižic dobijo omenjene obračune brezplačno, alko nam dopo-šljejo 5 centov za poštnino. Upravništvo “Glasa Naroda”. (v d lOmaj) tv & « « & “KOMAR za celo leto samo jeden dolar. & & & & & & & & & STAR LINE Prekomorska paroiirodna družila „Rudesa zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yofkom In AntwerpeeouS # .♦ * 4 * * * * Philadelphii© In Antwerpen©!!] ‘vil ^4 - CUNARD LINE PARIVŽK5 PLJUJEJO MED TRSTOM, BRKO IN NEW TORKOM. EMU ttvytítoi pctaifee $ MW poštnimi parniki ¿ WUND Ova vijaki POU ion, SELMS....................caos ton MONIS». 12780 127^0 ton Pri cenah za mcdkrovje so vpoštete x ®© potrebščine, «Jot» v hrana, najbolje» postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnik® lajat v Avstrijo s na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo ic druge dele Avstrije. iz NEW YORKA cdpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur' dopo-Juana od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHIL,AOsL» RHUES vsako drugo sredo od pomola cb vznožju Washington Street» Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: Slika predstavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16”, in je jamčena za 20 let, Kolesovje je najboljšega amerikanskega izdelka Elgin alt Sp ringtficld rta IS kamnov. Blago se pošilja na zahtevo in stane sedaj samo mauzvnnMK) BABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR M KROVU ZA ŠETANJB POTKIKOV TBRTJJSGA RAZBRM odpluje iz New Yorka due 8, maja. odpluje iz New Yorka dne, 22. maja. ; '“'odpluje iz New Yorka} dne 29. ------- maja. ÜLT0NIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni m tretji razred» JEDILA so dobra in potpikom trikrat na dan pri WM postrežena» Vožnja listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Conard Steamship Go., Ltd., m Broadens;, lew fork 126 State St.* Boston, 67 Dearborn sc., Chicago, TIE WEST Glir BREWING Cl. Coiuagnte Generate Transatlantique. [Francoska parobrodna drulba.j DIREKTNA CRTA BO HAVRE. PARIZA. SVIDE, ÎN0M0STA IN LJUBLJANE POSTNI PARNIKI SO: “La Lorraine” na dva vijak; “La Savoie” ,, ., ,, “La Touraine” ,, ,, ,, ; “L’Aquiti ire” ,, „ „ I “La Bretagne”.......... “La Champagne” ......... “La Gascogne”. 12,060 toi, 25,000 konjskih moči 19.000 „ 25,000 ,, ,, 30.000 ,. 12,000 „ „ . 30,000 „ 16,000 ,, „ 8,000 „ 9,000 „ . 8,000 „ 9,000 „ ,. ..8,000 „ 9,000 „ „ n ilillllliiiiiillllliiiiii,illliiiiiilliho inlUili iiilUliiimllJiUlumMilliUlliel!. iHiililliilltli^ NAZNANILO. J Rojakom Slovencem in Hrva- | tom, kteri potujejo čez Duluth, | naznanjam, da sem se preselil z I mojim saloonom, in sicer prav bli- p zo kolodvora. __ j Moj SALOON se nahaja pod št. 400 W. Michigan St., in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa- V 4 komu najboljšo postrežbo žago- 6 j tavljam.fj I S spoštovanjem; JOSIP SCHARAB0N, = 409 W. Michigan St., | € DULUTH, JVUININ. ... nprni# poznam. Vidiš, za tem križem pa pri- konci pravtako v zrak kakor danes; Domače podjetje. Vsak Slovenec ali Hrvat pij®| f naj v korist svojega zdravja f j “Triglav” zdravilno grenko W f vino in “Ban Jelačič gren« T čico”, ktero je vse narejeno iz j pristnih zelišč in pravega j vina. J gjDobi se pn: < “Triglan Chemical Wefts”, 568 W. 18th St.s L CHICAGO, II_L. m Glavna agonija: 32 BROADWAY, fŒW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih oh 10. pri dopoludne iz pristanišča št. 42 ÀorthRiver, ob Morton St., N.Ï, *LA LORRAINE *LA TOURAINE ! *LA SAVOIE i *LA PROVENCE *LA LORRAINE 10. maja 1906 17. maja 1006 24. maja 1906 31. maja 1906 *LA TOURAINE *LA SAVOIE *LA PROVENCE *LA LORRAINE 7. junija 1906 * LA. TOURAINE 14. junija 1906. 21. junija 1906. 28. junija 1906. 5. julija 1906. 12. julija 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: La Gaseogne 12. maja 1906 3. P. M: La Bretagne 19. maja 1906 3. P. M. S temi parniki potujejo samo potniki 2. in 3. razreda. KoZlllinski, generalni agent za zapad, ________________________71 Dearborn St., Chicago, RIL rr' ___ Nižje podpisan» priporo-» ') žam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON »i}7»iuy ureenwitr. .. ..—, , NEW YORK o o v katerem točim vedno pivo, dom» prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam iz= vrstne smodke.,».,. ,. Imam vedno pripravljen dober • prigrizek. Potujoči Slovenci im .Hrvatje dobč...........o,. stanovanje In hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.,............ Za, obilen poset» se priporoča FRIDA V0N-KKQGE 8 Street, New York, AMRHiERICM 1I1| Regularni potni parniki “SOFIA HOMENBERO” °di>luJe 9- maK “GIULJA’* odpluje 15. maja. “GEORGIA” odpluje 29. maja. ( vo2lJo:me