Z bojišča E strabovito krvavi bitvi pri Metzu 18. avgnsta, o kteri smo že zadnjikrat poročali, še moraaio pridati, da je bila tako strabovita, kakor še aobeaa draga dozdajaih aajvekših bitev, ktere so aarn zaaae, ker v aobeai še ai toliko Ijadi v tako maleai easu — v 9 arah — padlo, kakor v tej, padlo jib je aaaireč, kar je že dozdaj zaaao, više 100.000, ia kar je še pri vsem teai aaj8trahovitejše, so padle te uiaoge žrtve, — kakor aeaiški časaiki sami pišejo — iz samega golega zavida ia saailjivosti. Priac Friderik Earl zavidaje prestolaega priaca ia geaerala Steiaaietza, ki sta že večkrat lepo zmagala, je aarnreč oao bitvo pri Metzu saaio zato zaeel, da bi tadi oa kako veliko bitvo dobil ia da bi tako glasovit postal. Če je to res, kar celo verjamemo, ker ošabaost takih ljudi riva vso človečaost na straa, irnajo pruski časaiki prav, ki atrašao grajajo to priacevo ia kraljevo postopaaje ia tako krvavo zaiago, ki jira ai priaesla celo aobeae aajmaajše koristi, ki je veadar vzela državi kakib 60—80 000 vrlih jaaakov ia med teaii morebiti rnaogo očetov aearečaih rodovia. Saaio oa vojskoTodja je vredea vse časti ia slave, ki zaa postaviti v boja svoje Ijadi v aaj bolj zavarovaaa mesta, ki zaa dobro pretehtati vse razmere bojišča ia ki zaa ob praveai času ia tako hitro svoje vojake v bitvo poslati, da zmaga hitro ia brez velike zgube ljudi. Vojskovodja pa, ki samo iz privatae zamrze cele regiaieate brez vsake koristi posekati da, ali sarno zato tisoč ia tisoč Jjadi brez koristi pomoriti da, da bi meril vellkost zaiage po maožiai mrtvib, je rekši hadodelec kakor aobea dragi. Skorej ai vrjetao, da je priac Friderik Karl dva regimeata praskih dragoaarjev samo zato do zadajega posekati dal, ker ta regimeata ai mogel trpeti; skorej ai verjetao, da je kralj Vilhelm 18. avgasta pri Gravelotti saaio zato aeki fraacoski močea položaj dal v aaskoka vzeti, da bi kraljici pisal: nPod mojira osebaiai poveljem ia z božjo močjo saio zmagali." Bog ae podpira bedaste aečimaraosti Bapihajeaih ljadi. — Od oaieBJeaih dveb regiiaeatov dragoaarjev je ostalo samo 90 mož , padla sta oba obrsta ia skorej vsi častoiki, ravao tako, tadi pri 12. regimenta, da je vicefeldvebel že moral ostaake regiiaeata voditi. Stnibovita bitva ia s teai trabovitejše, ker vsi zvedeaci trdijo, da je bila brez vsakega važaega vzroka oaaovaaa ia je zato tudi ostala brez vaake koristi. 25. avgasta je bil praski glavai kvartir v Bar-leDac: Fraacozi so se od Chaloaa dalje proti Parizu poiaekaoli ia sožgali tauiošni tabor. Praei so večkrat strašao aapadali trdajavo Toal, ker so veadar bili vsikdar s zlo veliko zgubo odgaaai so zdaj trdajavo celo zapustili. Praske patrole 8ože ta daa prišle do Brieaae. Trdajava Pfalzbarg ee je tudi dobro braaila ia vse pruske aapade dobro odbiia, Prnai so samo pri dveh napadib zgubili više 1500 Ijadi. PrestolBi priac je imel avoj glavai kvartir v St. Dizier-u. Prebivalci okolice Beaay-ske se soper Pruse dobro branijo ia jioi maogo kvara delajo. Predae pruske straže ao bile že 12 mil pred Rheimsom. 2b. avguata. Prasi, ki ao obseli cesto pri Moatmedy ia Mezieres, so od fraacoskih strelcev odgaaai ia železaica je apet aapravljeaa. Tadi pri Steaay stoječi Prusi so se aazaj pomekaoli. — Majheaa trdajava Vitry 8e je Prusorn podala. 28. avgasta so se prednje straže pograbile blizo Busancya, ia fraacoska je zgabila poveljaika ia se je aiorala aazaj poaiekaoti. 30. avgasta. Mak-Mahoa stoji z precej veliko armado v Sedaa-a. Sedaa je mala trdajava aa belgiški meji, od aje drži železaica v Metz, misli se zato, da bodo še med Metzorn, kder je Bazaiae s svojo arraado ia aied Sedaaom , velika bitva. Tadi ce8ar ia ceaarjevič je v Sedaa-a. 31. avgasta. Praske araiade grejo proti Bareaes-u in Steaay-a ia ajih predae straže so že sarao 12 aiil od Rbeiia-aa. Pravi se, da Prasi ae bodo šli prej proti Parizu, dokler ae pobijejo Mak-Mahoaove araade. — Če jo bodo?