Štev. 24. V Ljubljani, sreda dne 24. januarja 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem n« dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletna K 10'— četrtletno K 5'—, mesečno K i'70. — %.r' inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se i pošilja upravništvu. Telefon številka 118. ••• 0*9 NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• • •• Posamezna številka 6 vinarje*. s: Uredništvo in upravništvo: 9 Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. & Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pinM^ se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaft se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ttk zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa* n: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. NI ::: Telefon številka 118. a Prva. seja obe nskega sveta ljubljanskega. Včeraj zvečer se je vršila prva seja občinskega sveta ljubljanskega, v katerem sedi sedaj po novem volilnem redu 23 naprednjakov, 1 socialist, 14 klerikalcev in 7 Nemcev. Narod-no-napredna stranka je napravila pri prvi seji -s svojo delegacijo najugodnejši in najlepši utis. Kot stranka večine je nastopala vseskozi stvarno in kavalirsko. Novi župan dr. Tavčar, ki jc izvoljen iz njene srede, je vodil dnevno sejo tako nepristransko in tako točno, da si ga lahko vzame za zgled deželnozborska večina in njen deželni glavar. Vse kar je hotela, je rešila včeraj večina. Izvoljen je za podžupana njen pristaš dr. Karel Triller. V odseke so sc vršile volitve tako, kot je predlagala večina. Sprejet je bil nujni predlog obč. svetovalca Reisnerja, ki ga je stavila ve-čina,zavedajoč se, da je ena prvih nalog pomagati užitniskini paznikom in drugim nižjim u-službencem, zavedajoč se obljube, ki jo je storil sedanji župan na javnem shodu še kot kandidat, ki je dejal, da bo ena glavnih nalog občinskega sveta urediti službeno stališče raznih kategorij nižjih magistratnih uslužbencev. Sprejet je bil nujni predlog večine stavljen po dr. Novaku, češ da naj se izvoli mesto bivšega vladnega komisarja Laschana v volilno komisijo za volitve v trgovsko-obrtno zbornico zastopnik mestne občine, ki sedi v občinskem svetu. Predlog, ki je eminentne važnosti za varstvo avtonomije ljubljanskega mesta. Na željo večine je bil izbran kot zastopnik mestne občine ljubljanske v deželnem šolskem svetu prof. Reisner. Napredna delegacija je v svojim prvim nastopom v rekonstruiranem občinskem svetu lahko zadovoljna in to tembolj, ker niso njeni predlogi obveljali z nasiljem, ali ie zato, ker so bili soreieti od večine. Baš zastopnik socialne demokracije Etbin Kristan, ki je bil včeraj zelo simpatičen in srečen, je s svojim nastopom in govorom potrdil, da je narodno-napredna delegacija ne toliko s strankarskega kot s principielnega stališča bila včeraj prava zastopnica ljubljanskega mesta in interesov ljubljanskega meščanstva. Etbin Kristan je porabil ugodno priliko, da je dvakrat kakor z loparjem vdaril po klerikalnih lažiprijateljih delavstva tako, da jc dr. Zajcu kot načelniku klerikalne delegacije kar sape zmanjkalo, Etbinu Kristanu pa je galerija izražala viharno odobravanje. Ko bi S. L. S. včeraj postavila na sedeže občinskih očetov slamnate ali papirnate možice, bi bila bolje storila. Kolikorkrat je dr. Zajc kot voditelj S. L. S. odprl usta, tolikokrat se je nesmrtno blamira!. Klerikalna delegacija v občinskem svetu sploh ni delegacija, to je čreda inaloizobraženih ljudi, ki ne pozna nobenih parlamentarnih običajev, in ki ne pozna nobene klubove discipline. Pri volitvah v odseke sta še celo dva klerikalna občinska svetovalca, ki še imen prepisati ne znata; kajti dve glasovnici sta bili z napačnimi imeni izpopoljnjem. Zanimivo je bilo gledati, da je najpreje predlagal načelnik S. L. S. dr. Zajc začetek sej občinskega sveta ob pol 7. uri, nato so pa vstali se st 1 rjo klerikalni občinski odborniki in predlagali vsa zase zopet drug čas in dokazali, da ali Zajeai popolnoma prezirajo kot načelnika, ali pa aa mislijo, da je ljubljanski občinski svet kaka hribovska občinska pisarna na Zgor. Štajerskem. Dr. Zajc je mislil, da bo renomiral med u-zitniskimi pazniki, če bo tudi on stavil nuj 1 predlog v njihov prilog. Stavil ga je šele potem ko ga je že prvi stavil prof. Reisner. Tu i ■,a jc stavil šele potem, ko mu je prof. Reisner k.>t načelnika objinsk ga kluba S. L. ?. izroč ! spomenico užitniskih paznikov. Višek včerajšnjega dne je pa klerikalna delegacica doživela v tem, da je šla v boj zoper avtonomijo ljubljanskega mesta. Klerikalci v zvez: z Nerr-i so nainieč bili proti temu, da bi zastopal v volilni komisiji za trgovsko in obrtno zbornico zastop-1 ik občinskega sveta. Klerikalci in Nemcj so v včerajšnji seji zahtevali, da naj tamkaj še naprej zastopa mestno občino vladni svetnik La-schati. Cel občinski svet se je pomiluje^ smejal tako vnetim zagovornikom interesov ljubljanskega mesta, galerija sc je zgražala in pritrjevala dr. Trillerju in Etbinu Kristanu, ki sta v kratkih besedah do najzadnega odkrila vso duševno revščino in nedoslednost zastopnikov S. L. S. Z njimi so bili razkrinkani kot prijatelji mestne avtonomije tudi Ncmci, ki so se sicer mirno zadržali in se učili ubogati novi slovenski komando. Prva seja novega občinskega sveta je čisto jasno in določno pokazala, da je zastopstvo edinole v pravih rokah, ko je^v rokah na-rodno-napredne stranke. Sreča, neizmerna sreča je za naše mesto, da nimajo odločilne besede v občinskem svetu zastopniki S. L. ». 1 ljudje bi kvečjemu lahko ustanovili zadrugo pastirjev, v občinski svet ljubljanski pa nikakor ne spodajo. __________ Poslanec Ribnikar o živino-zdravniškem tečaju in živine-zdravniških pomočnikih. (Po stenografskem zapisniku deželnozborske seje dne 17. januarja.) (Konec.) 'Drugi slučaj je pa sledeči: Zdravil sem v ljubljanskem mestu konja, ki je obolel za pleu-ropneuinonio. Bolezen se je že obrnila, ker so pa bili ljudje nestrpni, omenjam, da sva pri tem slučaju bila dva živinozdravnika, so morali za našim hrbtom poklicati še nekega mazača iz Ljubljanske okolice. Ta je prišel ob 1. uri popoldne, smatral za potrebno, konju puščati, ki je nato v 4 ali 5 urah poginil. Omenjam naj še drug slučaj. Pred 3 leti smo imeli na Kranjskem posebno razširjeno bolezen smrkavost konj, ki je napravila velikansko škodo in morebiti se še ni dovolj pov-darjalo, kaj je bilo pravzaprav vzrok, da se je ta bolezen tako razširila in povzročila toliko škode. Vzrok je bil ta. Bivši vojaški »Kur-schmied« v Ljubljani je zdravil pri nekem posestniku smrkavega konja. Zdravil ga je skozi () tednov, ne da bi dognal, da je dotični konj res smrkav, ampak ga je zdravil za čisto navadnim prehlajeirjem. Dotična zadeva je, če se ne motim, vzela svoj konec celo pred sodiščem. ker je oblast dotičnega vojaškega živi-'i .jzdravniškcf'! podkovača zasledovala, lako torej izgleda v praksi delovanje teh mazačev. Ce torej tak vojaški podkovač, ki si je vendar moral pridobiti v zadevnem tečaju na Dunaju precej izobrazbe, in navadno se sprejemajo v tisti tečaj samo taki ljudje, ki imajo nekaj predšol navadno meščansko šolo ali tudi nekaj srednjih šol, če je torej tak kovač, ki mora potem še na Dunaju študirati dve leti, da postane »Kurschmied« in ki ima potem še pri vojakih priliko baviti se s konji, če je torej tak »Kur- schmied« zagrešil tako veliko napako, da je konja skozi 6 tednov zdravil za čisto navadnim sprehlajenjem«, dočim je imel konj smrkavost, kako bodo šele absolventje takega 6 tedenskega tečaja pomagali in zdravili živino. Seveda se boste izgovarjali, da bodo ti pomagali samo pri porodih in nezgodah. Če bi bilo postavno normirano, doklej sme ta pomoč iti, potem bi se dalo o tem dalje razpravljati. Mi pa danes nimamo nobenega varstva giede izvrševanja živinozdravniške prakse in vsi tisti različni mazači so danes čisto navadni konku-rentje živinozdravniškega stanu, katerega kot taki tudi obrekujejo in spravljajo v slabo ime. Ce bi bilo postavno normirano glede izvrševanja živinozdravniške prakse, za kar je pa treba državnega zakona, potem bi se dala najti meja med takimi živinozdravniškimi pomočniki in med delovanjem, ki spada v delokrog žvinozdravnika. Zato pa pravim, da ste se obrnili na čisto napačno adreso, ko ste šli po zglede na Tirolsko. V celi Avstriji ni nobene dežele, kakor je omenil gospod referent, ki bi imela take tečaje, razun Tirolske. Jaz mislim, da imajo Tirolci v naši deželi tako slab glas... Deželni glavar zvoni: Prosim, da se tukaj ne žali prebivalcev druge dežele. To je popolnoma nedopustno in pokličem radi tega gospoda govornika k redu. Poslanec Ribnikar nadaljuje: Sicer pa, kakor rečeno, je samo gospod referent omenil, da se je na Tirolskem tak tečaj slabo izkazal. Naravno tudi! Izkazalo se je pa tudi dalje, kakor pravi referentovo poročilo, da 6 do 7 tedenski tečaji ne zadostujejo, marveč da jih bo treba razširiti na 1 leto ali morda celo na 2 leti. Jaz sem popolnoma prepričan, da bodo na Tirolskem prišli do prepričanja, da bodo tudi tečaji z 2 leti premajhni in prišli bodo do spoznanja, da bodo morali svoje sinove pošiljati na Dunaj na visoke šole, in da bo treba ustanoviti srednje in pa visoke šole. Na Tirolskem sc je pa, kakor jc gospod referent sam priznal, potom poskusa dognalo, da btedenski tečaji prav za prav niso na mestu in meni se zde ravno taki kakor Ribničan, ki je rekel, da gre iskat konja v dolino, dasiravno je vedel, da ga v tej dolini ni. Takega živinozdravniškega tečaja ni v nobeni deželi in tudi na Tirolskem se je izkazalo, da nima nobene vrednosti. Jaz bi se v tem oziru raje skliceval na druge dežele posebno na Nižje Avstrijsko, na katero se zlasti častiti gospodje od večine tako radi sklicujejo. Ravno v tej deželi florira danes živinozdravništvo, kakor v nobeni drugi deželi, razen Češko. Zi-vinozdravniški stan je tako reguliran -in dosledno izpeljan, kakor nikjer drugod. Jaz bi se samo dovolil opozoriti siavni deželni odbor, da naj bi si ogledal živinozdravniške zavode na Nižjeavstrijskem deželnem dvorcu, da bo spoznal, da se živinozdravniškega vprašanja ne da drugače rešiti, kakor da se nastavijo izključno strokovnjaki. Pri nas smo že tudi prisl: do prepričanja, da z mazaštvom nikamor ne pridemo. Vsem nesrečam, nezgodam in tožbam, ki se slišijo po celi deželi so krivi edinole mazači, ki jih imamo še z Bleiweissove šole. Torej sc mi zdi potrebno in umestno, da na tem mestu s stališča naših živinorejcev, s stališča kmeta še enkrat povdarjam, veliko nevarnost, v katero bi se spravilo našo živinorejo našega kmeta. Ce bi se mu dalo tako neumestno in tako malovredno institucijo, kakor so ti živino-zdr?vniški tečaji. Mi smo trdno prepričani, da so taki tečaji v največjo nesrečo naši deželi in procvitu naše živinoreje in zato bomo mi danes glasovali proti predlogu deželnega odbora. (Živahno pritrjevanje in ploskanje v središču.) Nato je poslanec Ribnikar odgovarjal še poslancu .Jarcu, češ: »Konštatiram, da se na moja stvarna izvajanja ni stvarno odgovarjalo. Bodi mi torej dovoljeno omeniti sledeče: Ce se že hoče v deželi izobraziti nekake kmetske ve-ščake, ki bi sodelovali v živinorejskih zadrugi'!', živinskih zavarovalnicah i. t. d., vprašam, zakaj se potem ti ljudje ne vzgojujejo tam, kjer bi se morali, to so namreč kmetijski tečaji. No-be;j človek ne bo imel nič proti temu, če se na kmetijskih šoiali in na kmetijskih tečajih poučuje tudi živinozdravništvo. Jaz sem šel sam na deželo in sem predaval o prvi pomoči pri nezgodah. To jc čisto umestno in potrebno. Ne zdi se mi pa umestno in potrebno, kar kratko-malo osnovati neke vrste živinozdravniške šole, ki bi ne glede na to, da je gospod predgovornik povdarjal, da nimajo namena vzgajati ir.azaštva, vendar vzgojevaie mazače. Dalje bi omenil, da je gospod predgovornik čisto po nepotrebnem spravil v debato ranjkega Blei-\veissa, proti kateremu nisem rabil nobenih oinenkov in ga kot takega nisem spravljal v debato. (Medklici na levi. — Deželni glavar pozvoni.) — Gospodje, jaz sem govoril le o mazačih, ki so izšli iz njegove šole, jaz mislim, da o stvareh in institucijah, ki so bile pri nas v navadi pred 50 ali 60 leti danes ne moremo razpravlati, če so bile takrat umestne ali ne. Dejstvo je, da tiste šole niso nič pomagale, in da so vsi tisti ljudje, ki so prišli iz teh šol. danes mazači. (Poslanec dr. Zajc: »So izvrstni doktorji«.) Nadalje moram omenjati še nekaj: Navajalo se je tukaj različne slučaje, ki so se baje pripetili pri uradnih živinozdravnikih. Jaz nimam danes nobenega namena in nobene potrebe, da bi zagovarjal uradne živinozdrav-nike. Jaz samo konštatiram, da se je danes pletla debata okoli deželnih živinozdravnikov. to je tistih živinozdravnikov, ki naj bi ne bili le uradni živinozdravniki, ampak bi se kot taki bavili s prakso in gospodarstvom dežele. Jaz sicer ne vem natančno, vendar pa imam prepričanje. da je dotični birokratizem, ki vlada pri uradnih živinozdravnikih, utemeljen v zakonu. Kajti faktum je, da imajo uradni živinozdravniki veliko dela in recimo, če tudi samo statistiko delajo, da imajo veliko dela v pisarni, da se ne morejo baviti s prakso. S temi živinozdravniki torej tudi ne računamo, temveč sem povdarjal potrebo, da naj se nastavijo v vsakem okraju deželni živinozdravniki. ki naj bi ne bili samo živinozdravniki, ampak tudi kmetijski strokovnjaki. (Poslanec dr. Zajec: »Kje so pa?!«) Sem tudi že povedal kako bi se debili. Kar se tiče rokavic, so to le besede, ki se pač lahko vržejo v zbornico. Jaz mislim, da je pri porodili dostikrat potrebno, natakniti si rokavice, da se obvarujejo roke pred vsako iniekcijo.JVleni se ne zdi, da bi o podrobnosti debatiral z gospodom tovarišem Jarcem, ker se je v vsakem stavku videlo, da mu manjka strokovnjaškega znanja. (Smeh na levi.) Kar se pa tiče očitka, da ne poznam živinorejskih zadrug, moram samo konštatirati, da jih dobro poznam, in da se bo morebiti v tej zbornici še našla prilika spregovoriti kaj več o tistih živi-noit jskih zadrugah. Da se torej popolnoma sporazumemo, moram še enkrat povdarjati, da smo mi za take ljudi, ki bi bili kmetijski strokovnjaki. ne pa živinozdravniški mazači. (Odobravanje in ploskanje v središču). LISTEK. AVGUST STRINDBERG: Plačilo kreposti. (Dalje.) Koliko dolgih ur je bilo zapravljenih z brezuspešnim poskusom deliti kot znanstvenim potom v tri enake dele, dočim se to izvrši »neznanstveno« (to se pravi praktično) s kotome-rom v eni minuti. Kako zaničevanje vsega koristnega. Sestri ki sta brali Ollendorfovo francosko slovnico, ste mogli po dveh letih govoriti francosko, gimnazijci pa niso mogli po šestin letih govoriti niti besede. In s kakim globokim usmiljenjem so izgovarjali besedo Ollendorf, kot višek vsega neumnega, kar se ga je vstvariio oa začetka sveta. . Ce so pa sestre zahtevale razlago m vpia-šale, če ni jezik zato tu, da izraža misli človeka, tedaj je odgovoril mladi zofist s frazo, se jo je naučil od učitelja, ki je Talleyrandacitiral: »Ne. jezik ima namen, zakriti inis 1 uo-veka.« To seveda mlada deklica ni mogla vedeti, kajti možki znajo zakriti svoje slabosti, in tako se ji je zdelo, da je njen brat neskončno učen in ni več debatirala z njim. In potem zavijajoča estetika, ki je razprostrla čez vse svoj pajčolan, ki je poln izposojenega sijaja, poln nepristne lepote! »Stoj trdno vitežka straža svetlobe«, so jih učili, »pogum na vseh tvojih potih!« Vitežtvo s ponarejenim vitežkim pismom, s ponarejenimi atesti, kot so sami videli; »svetlobo,« to se pravi višjega družabnega razreda, ki je imela interes, da ohrani nižje plasti v temi s pomočjo šole in cer-kveč »ln naprej, naprej, po poti svetlobe!« Vedno so imenovali stvar z napačnim imenom. Seveda z namenom, da bi vsi verovali, da se bliža tema, če bi prišel kdo iz »ljudstva« s svetlobo. »Ti mlada, sveža četa bojevnikov!« Kako so bili vsi sveži! Brez živcev vsled brezdelice, nepotolaženega nagona, častila-komnosti, zaničevanja vseh onih, ki niso mogli študirati! O ti pesniki višjega družabnega razreda, ki so znali tako lepo lagati! Ali so bili osleparjeni ali sleparji? O čem so govorili vsi ti mladeniči v zasebnih pogovorih? O študiju? Nikdar! k večjemu o izpričevalih! Govorili so o lahkomiš-ljenih neumnostih. Od jutra do večera! O sestankih z deklicami, o biljardnih igrah, o pun-šu, o spolnih boleznih, o katerih so slišali govoriti starejšega brata. Opoldne so šli k »paradi straže« in oni, ki je bil najrazvitejši, je vedel ime poročnika in stanovanje njegove ljubice. Nekoč sta šla dva »viteza svetlobe« iz sedme šole povsem naivno belega poletnega dne z dvema prostitutkama v Masselhacken in sta se vsedla h kosilu na odprto verando. Vsled naivnosti sta bila z zavoda izključena. Da se to ni zgodilo iz pregrešnosti, se spozna iz tega, ker sta naredila po enem letu maturo in na ta način pridobila celo leto; po končanih študijah sta bila poslana v eno izmed glavnih evropejskih mest, da^zastopata pri poslaništvu združene kraljestvi Švedsko in Norveško. V taki okolici je preživel gospod Teodor najlepša leta svoje mladosti. Spregledal je mrežo laži, toda oprostiti se ni mogel! »Kako je le to mogoče?« se je dostikrat vprašal, a odgovora za to ni vedel. Vendar je moral prevzeti sokrivdo in se naučil molčati. Birma je postala za njega komedija kakor šole. Mlad pastor pristav, ki je bil konfirmator, naj bi v štirih mesecih vpeljal v Lutrov katekizem njega, ki je bral teologijo, eksegetiko. dogmatiko, novi zakon v grščini in še mnogo drugega. Toda strogi katekizem s svojo zahtevo po resnici v življenju in v načinu življenja je vendar vplival na njega. Bilo je nekega jutra v novembru, zbrali so se v cerkveni dvorani, da bi bili vpisani. Gospod Teodor je tedaj postal popolnoma nepričakovano Član povsem drugega kroga, kot je bil ta, ki ga je imel vsak dan v šoli okoli sebe. Ko je vstopil v dvorano, je naletel na poglede iz več ko sto parov oči, ki so ga vse sovražno opazovale. Bili so tu tobačni delavci iz Lymeg-lofa, dimnikarji, učenci vseh obrti. Zgledalo je pač, kot da bi se tudi med seboj sovražili, ker so se psovali, toda to sovraštvo med raznimi obrti je bilo bolj osebno; in naj so se še tako zelo med seboj prepirali, so si bili vendar zavezniki. Čutil je, kako mu je udarilo nasproti nenavadno zadušljivo ozračje, in v sovražnosti, ki ga je pozdravila, je bilo tudi zaničevanje, nasprotje gotovega rešpekta ali zavisti. Zaman se je oziral po tovarišu, po enakomišlečem, enako oblečenem. Nikogar ni opazil. Bili so revni ljudje, bogatini so poslali svoje otroke v Nemško cerkev, ki je bila takrat v modi. Bili so otroci iz ljudstva, bil je nižji razred, s katerim naj bi sedaj stopil kot tovariš pred Božji oltar. Vprašal se je, kateri prepad ga pravzaprav loči od teh ljudi? Ali ni podobno njihovo telo njegovemu? Da, njihovo je bilo morebiti bolje izurjeno, vsi so si že sami služili kruli, in nekateri so že pomagali starišem. Ali so bili v duševnem oziru slabje oboroženi? To ni mogel trditi, ker jih je slišal v obliki zabavljic izmenjavati najostrejša opazovanja, včasih so stvorili šale, ki bi jih rad poplačal s smehom, če ga ne bi od tega zadrževal njegov napuh; in če je pomislil na vse tepce iz gimnazije, ni mogel najti nobene bistvene razlike med svojim razredom in med tem narodom, loda vseeno je bila ena razlika! Ali so bile grde obleke, grdi obrazi, surove roke? Da, deloma tudi to! In čutil je, kako ga odbija njihova nelepota! Toda so li bili vsled tega slabši, ker so bili grši? S seboj je imel rapir, kajti opoludne je imel uro v bor en ju. Postavil ga je v kot, da ne bi vzbudil neprijetnega zanimanja. Toda že so ga opazili. Nihče ni pravzaprav vedel, kaka stvar da je to, toda razumeli so, da je to orožje. Najpogumnejši so se spravili v kot, da preiščejo orožje. Kazali so na ovoj pri držaju, praskali z nohti po klini, upogibali klino, prstkali po zapestni rokavici. Zgledalo je kot, kot da bi se zajci igrali s puško, ki so jo našli v gozdu. Razumeli sicer niso, kak namen da ima, toda čutili so. da je nekaj sovražnega, ki ima tajen namen. Končno je stopil nek jermernarski učenec, če-gar brat je bil gardist, k radovednežem in je takoj odločil vprašanje: »Ali ne vidite, da je to sablja, vi smrkavci!« In pri tem je pogledal gospoda Teodorja s pogledom, polnim rešpekta in polnim tajnega soglašanja, kot da bi hotel reči: »Midva razumeva to, midva!« 1 oda to je videl vrvarski učenec, ki je bil enkrat trobentač pri artileriji, in ko je opazil, da so ga pri odločitvi sodbe nrešli, ni mogel držati jezika, temveč je izjavil, da mu lahko odsekajo roko, če to ni meč! Posledica tega je bil pretep, ki je spremenil vso cerkveno dvorano v bojišče, polno prahu in kričanja. (Dalje.) SPLOŠNI PREGLED. Ožje volitve na Nemškem so se vršile tudi včeraj v znamenju boja proti črno-mo-drernu bloku. Vendar pa je razmerje med strankami še popolnoma nejasno, ker se šele v četrtek izvrše še ostale ožje volitve. Vendar pa pomenja tudi včerajšnji dan veliko zmago socialne demokracije, ki si je osvojila 27 mandatov, tako da je že zdaj najmočnejša stranka v državnem zboru. Napredna stranka je priborila 18. narodno liberalna 13, konservativci 5. gospodarska zveza 3, centrum 3, Welfi 3, Poljaki 2, državna stranka 1, reformna nemška stranka 1, bavarska kmetska zveza 2, bavarski liberalci 1 in Alzačani 2 mandata. — V Berlinu je bil po liudem boju izvoljen narodni liberalec Kaemp proti socialnemu denio-kiatu s par sto glasovi večine, v Kolinu, središču centra, pa je bil izvoljen soc. demokrat. Obstrukcija v graškem občinskem svetu. Socialni demokratski občinski svetniki v Gradcu nikakor nočejo odnehati od obstrukcije. V včerajšnji seji je podal župan ostro izjavo proti obstrukcijonistom, proti kateri je govori! voditelj socialnih demokratov dr. Schacherl. ki je nazval postopanje župana nekorektnim. Občinski svetnik Pongratz je očital županu, da je pustil falzificirati zapisnike sej. Vsled tega, je prišlo do velikih nemirov; župan je hitro zaključil sejo. Prihodnja seja se vrši v petek, ki bo pa gotovo zadnja sedanjega občinskega sveta. Vlada bo graški občinski svet razpustila, ako bodo tudi v petek nadaljevali socialni demokrati z obstrukcijo, kar je pa popolnoma gotovo. Nove volitve se bodo torej vršile še po starem volilnem redu, na ta način za enkrat socialni demokratje ne bodo dosegli svoji’"" cilja glede na svoje zahteve o reformi sedanjega volilnega reda. DNEVNI PREGLED. Klerikalno nasilstvo v deželnem zboru. Včeraj popoldne je imel verifikacijski odsek v deželnem zboru sejo. Predsedoval je dr. Zajc, poročal pa o dopolnilni volitvi ljubljanskih dveh poslancev Reisnerja in Ribnikarja dr. Pegan, ki je predlagal, da naj odsek sklene priporočiti deželnemu zboru sklep: »Izvolitev gospodov Jožefa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja za poslanca mestnega volilnega okraja Ljubljane se ne odobri«. Debate v odseku sta se udeležila tudi poslanca dr. Vilfan in dr. Eger. Prvi se je skliceval na odločbe upravnega, oziroma državnega sodišča, drugi pa je izjavil, da deželni zbor ni kompetenten razsojati o predpripravah pri volitvah. Predlog je bil vzlic temu sprejet. Zanj so glasovali pod predsedstvom dr. Zajca, prof. Jarc, Zabret in dr. Pegan. Proti sta bila dr, Vilfan in dr. Eger. Odsekov predlog troperesne zloglasne deteljice Pegana, Zajca in Jarca pride že v četrtek na dnevni red plenarne dezel-nozborske seje in ker bo dezelnozborska večina brez dvoma to perfidno nasilje potrdila, jc pričakovati že v četrtek razveljavljenje obeh ljubljanskih mandatov. Klerikalci naj le napravijo to nasilje, dobili bodo zanj tak odgovor, kot ga ne pričakujejo. Ob takem nasilju zavre kri slehernemu še tako mirnemu človeku. Praška »Union« prinaša v svoji ponedeljkovi št. od 22. jan. t. 1. na uvodnem mestu Članek vseučiliščnega docenta g. dr. M. Rostoharja. ki je bil priobčen po izvirniku v našem listu »Dan«. Statistika nemških državnozborskih volitev je sledeča: Izvoljenih je 363 poslancev. Od teh je 99 socialnih demokratov, Centrum 90, konservativcev 42, od napr. ljudske stranke 39, nacionalnih liberalcev 38. Poljaki 16, druge manjše stranke skupaj 13, državna stranka 12, gospodarska stranka 11, reformna stranka 3. Še ostale ožje volitve prinesejo skoraj gotovo izpopolnitev števila naprednih poslancev. Novi hrvaški ban. Razni nemški in ogrski listi prinašajo obširne življenjepise novega hrvaškega bana Čuvaja. V tih življenjepisih se ga titulira kot doktora, ki je svoje pravne nauke dovršil na Dunajskem vseučilišču. Zagrebški »Pokret« pa priobčuje točno biografijo novega bana v kateri konstatira, da ban Čuvaj ni in tudi ni mogel dovršiti svojih pravnih študij na Dunaju, ker nima niti srednješolske mature. Ko je dovršil nekdanjo regimentsko šolo v stari vojaški granici je bil imenovan Regimentsschreiberom v granici. tu je tudi dovršil računski in upravni izpit. Ko se je opustila vojaška granica je vlada prevzela nekaj mlajših uradnikov, med temi je bil 1. 1881. nameščen tudi sedanji ban kot oficijal pri hrvaški deželni vladi, kjer je kot strasten mad-žaron hitro avanziral in postal nazadnje veliki župan županije ličko - vrbavsken dokler ga ni narodna vlada odposlala v pokoj. Zopet nazaj ga je poklical Rauch,, s katerim je potem zopet odšel in se preselili na Dunaj, odkoder se vrača kot novi ban hrvaški! Osebna vest. Pravni praktikant pri dež. sodniji v Ljubljani g. Ivan Spiller je imenovan za avskultanta. Nečloveška mati. Pri Slapah so potegnili predvčerajšnjem iz Ljubljanice mrtvo truplo novorojenke. Nečloveško mater zasledujejo orožniki. V Novem mestu priredi ondotni »Sokol« dne 20. febrtiarja t. 1. velik ljudski ples s sodelovanjem meščanske godbe. Potres so čutili v pondeljek zvečer okoli 9. ure na Štajerskem in sicer v okolici Gradca. Poštna valaka sta trčila na francoski progi Sille-Roubaix. Več vozov je popolnoma uničenih, vendar je primeroma malo žrtev. Med temi je 1 potnik usmrčen, 11 potnikov je bilo težko ranjenih. Najvišje se je dvignil v zrak dosedaj poročnik Prevost v Parizu. V pondeljek popoldne je vzletel s svojim strojem, v katerem sta bila tudi dva pasažirja, in dosegel višino 2200 m. Dosegel je na ta način svetovni rekord v višinskem vzletu. Stavka v Pragi. Delavci tovaren za stroje so pričeli včeraj s stavko, ker so hoteli preprečiti, da bi bili zvečer izprti. 12.000 delavcev je brez kruha. Nezgode. Posestnikova hči J. Kobal v Idriji je neprevidno ravnala z nožem in se sunila v desno oko. Oko je težko poškodovano. — V eraričnem gozdu v okr. Idrija so delavci podirali drevesa. Delavec Ivan Erjavec se vkjlub opominu ni pravočasno umaknil. Bil je zadet od zakrivljene veje, ki ga je ranila tako močno, da je obležal na mestu mrtev. — V brdskem okraju so fantje streljali iz topičev. Med streljanjem je nastal prepir, eden fantov je zagrabil kol in udaril svojega tovariša tako silno, da je obležal nezavesten. — V Sp. Šiški sta se sprla dva delavca, ki sta bila zaposlena pri skladanju ledu. Vnel se je med njima prepir, ki je končal s tem, da sta drug drugega ometavala z ledom. — 121etni A. Laznik je prevrnil lonec vroče kave in se pri tem močno opekel. — Jerajeva hčerka na Selu je sedla na vroč štedilnik in dobila precejšnje opekline. Oba so prepeljali v deželno bolnico. Roparski napad na deklico je izvršil neki mladi kmet pri sv. Florijanu blizu Gorice. Težko ranjeno so komaj in komaj iztrgali iz rok roparja, katerega so izročili sodišču. Zima popušča v južnih krajih. Okoli Gorice imajo na prostem zabeležiti 10 stopinj R toplote. Na solnčnih krajih so se že prikazale spomladanske cvetke, kakor erika, trobentice i. t. d. Dražbe. Pri c. kr. sodniji v Velikih Laščah se vrši dne 27. febr. t. I. ob 10. uri dopol. dražba sledečih posestev 1. vi. št. 428, 451 kat. obč. Dvorska vas: hiša z gospodarskim poslopjem. dve gozdni parceli, vrt in travnik. Določena svota: 2432 K 86 v. — Najmanjši ponu-dek: 1622 K. — 2. dne 5. marca t. J. ob 10. uri dop. posestvo, vi. št. 137 kat obč. Zdenskavas, obstoječe iz hiše, več gospodarskih poslopij, travnikov, njiv, gozdov s pritiklinami. Določena svota: 10.650 K 50 v. — Najmanjši ponudek 7101 K. Pri c. kr. sodniji v Krškem vsakokrat ob 10 uri dop. dražbe zemljišč 1. dne 9. febr. t. I. vi. št. 370, kat. obč. Velikipudlog. Vrednost: 2934 K, najmanjši ponudek: 1956 K. 2. dne 9. febr. t. 1. vi. št. 81, 82 kat. obč. Bučka. Cenilna vrednost: 15.128 K; najmanši ponudek: 10 tisoč 204 K 90 v. 3. 13. febr. t. I. vi. št. 530, kat. občina Ravno. 463, 467 Veliki trn Cenilna vrednost 208 K, 144 K in 113 K, 4. 16. febr. t. 1. vi. št. 61 kat. občina Leskovec in 824 kat. obč. Ravno. Cenilna vrednost 4945 K in 1000 K, pritikline 55 K. LJUBLJANA. Opozarjamo na prijateljski sestanek članov političnih društev in njih rodbin, ki se vrši danes zvečer ob osmih v veliki dvorani »Narodnega doma«. Pri prireditvi koncertuje cel orkester »Slov. Filharmonije«. Opozarjamo, da se osebno ne bo vabilo in da je dobrodošel vsak član ljubljanskih političnih društev, dobrodošle so pa tudi njihove rodbine. Ljubljanski sejem za kože in kožuhovino. Sejem za kožuhovino v Ljubljani, sloveč tudi preko mej naše države, se je vršil zadnje štiri dni z običajno živahnostjo. Zanimanje za naše blago raste od leta do leta in kupci prihajajo redno iz Ogrske, Poljske. Nemčije in Rusije. Večina naše lepe kožuhovine gre potem na Angleško in celo v Ameriko. Kupčija se je vršila skoro izključno v znanih gostilnah, ki imajo pravico prenočevanja tujcev, in to zlasti »Pri belem Kranjcu«, »Figovcu«, »Tišlerju«, itd. Kupcev in prodajalcev je bilo mnogo; blaga istotako v izobilju z visokimi cenami. Najboljše blago je dospelo z Dolenjske, potem z Gorenjske, končno z Notranjske. V denar so šle najbolj kune zlatice, ki so bile z malimi izjemami res nenavadno lepo temne. V kupčiji je bilo kakih 200 dihurjev po 4 do 5 kron; 130 jazbecev po 4 do 6 K; kakih 40 divjih mačk po 3 do 4 K; 1500 lisic po 13 do 17 K; blizu 4000 zajcev, ki so bili letos dražji kot sicer, in so jih plačevali po 60 do 80 vin.; srn je bilo nekaj manj kot lani in so bile tudi dražje. Kun belic je bilo kakih 160 po 30 do 36 K; kun zlatic pa okrog 100 po 40 do 45 K, posamezne kožice so dosegle tudi višjo ceno. Vider je bilo komaj 30 na sejmu in so jih plačevali po 40 do 50 K. Neki prekupec je štiri vidre cenil 260 K seveda je moral potem precej odnehati. — Ves skupiček za kože in kožuhovino znaša gotovo 100 do 120 tisoč K. Zgubila se je zlata zapestnica in zlat prstan- Našel je zlato zapestnico izvošček A. Pu-kelstein v svojem vozu. I Pšenico je ukradel na kolodvoru neznan tat in jo prodal. Aretiran je bil Franc Otorepec iz celjskega okraja na Štajerskem. Na sumu je, da se je vdeležil različnih tatvin, ki so se vzlasti v zadnjem času vršile na mnogih krajih. Tujci v Ljubljani. Dne 22. prosinca: Dermota, usnjar — Železniki. Krušič, trgovec — Reka. Iv. Geršak, posestnik — Maribor. Jos. Slak, trgovec — Dobrniče. I. Demšar, trgovec — Češnjica. Intihar, trgovec — Čatež. Kavčič, trgovec — Idrija. Kette, vlad. uradnik — Kamnik. Dr. A. Auredniček. podravnatelj, Stol-ba, višji inžener — Trst. Dr. Ignacij Janc, odvetnik — Postojna. Hinko Paternost, učitelj — Senožeče. Žagar, posestnik — Brežice. Koch, trgovec — Monakovo. Neumann, trgovec — Čakovec. Pertot, knjigovodja — Domžale. Sedlich — Luksemburg. Moran, mesar — Žalec. Starec, posestnik — Sodražica. Primožič — Bled. Schreuer, arl^tekt — Dunaj. Jeleršič, posestnik — Vipava. Išče se za marljivega krojaškega pomočnika, ki vsled pomanjkanja krojaškega dela ne dobi prostora, primerna služba. Ponudbe na uredništvo »Dana«. Vremensko poročilo. 23. jan. t. 1. predp. Stanje barometra v mm : 737.5. — Temperatura v C° : 1.0. — Slab vzjvzh. veter. — Nebo: megleno. I. seja ljubljanskega občinskega sveta. Na uvodnem mestu prinašamo kritiko prve seje novega ljubljanskega občinskega sveta, v nadaljnem pa podajamo poročilo o isti: 'l očno ob 6. uri otvori župan dr. Tavčar sejo, imenuje overovateljem gg. svetnika Bonača in Josipa Bahovca, predstavi vladnega komisarja Kremenška ter zapisnikarja Kessler-ja. V svojem nadaljnem govoru povdarja, da si je svest, da je prevzel težko in nehvaležno vlogo, da bo vkljub vsem težkočam ostal v vsem objektiven. Prosi občinske svetovalce, da ostanejo povsem mirni, da naj se ogibajo vsakih žalitev posameznih oseb kakor tudi strank. Poživlja nato zbornico k delovanju, in povdarja, da odgovornost ne pada samo nanj kot župana, marveč na ves občinski odbor. H koncu svojega govora izjavi še, da je odložil mandat kot zastopnik mestne občine ljubljanske v c. kr. deželnem šolskem svetu. Nato preide k prvi točki dnevnega reda, namreč k volitvi podžupana, in imenuje skru-tinatorjem gg. Bončarja in dr. Detelo. Volitev se je vršila z listki. Po končanem skrutiniju se razglasi sledeči rezultat: Glasov je bilo oddanih 42 in sicer je dobil dr. Triller 23 glasov, Pammer 6 glasov, a 13 glasovnic je bilo praznili. Ker je dobil dr. Triller večino, izjavi župan, da je izvoljen podžupanom ljubljanskega mesta (Jr. Triller, kar pozdravijo napredni občinski svetniki kakor tudi galerija z živahnim aplavzom. Nato zasede podžupanski sto! dr. Triller, ki izjavi, da sprejme izvolitev, ter se zahvaljuje za izkazano mu zaupanje. Podal je slovesno obljubo, da bo svoje posle kot podžupan vestno izpolnjeval, v korist mestne občine. Po govoru dr. Trillerja se preide k drugi točki dnevnega reda: Volitev članov v razne odseke. Zupan dr. Tavčar predlaga, da naj se klubovi načelniki zedinijo v tem, koga volijo v odseke in sicer imajo magistratih, personalni, finančni, stavbeni, šolski, obrtni, olepševalni in draginjški odsek po 9 članov, policijski pa 7 članov. Po posvetovanju klubovih načelnikov, dr. Trillerja, dr. Zajca in dr. Ambrositscha izjavijo slednji, da so se v smislu predloga zedinili nakar se prične volitev v posamezne odseke. Izvolijo se v magistralni odsek: Franchetti, Knez, Lapajne, dr. Triller, Kristan, dr. Zajc, Štete, Lilleg, Pammer. Personalni odsek: Višnikar (predsednik), dr. Ambrositsch (namestnik), Bončar, Hudovernik, Milolmoja, dr. Novak, Detela, Štefe. Finančni odsek: predsednik Milolmoja, namestnik Lilleg ter Likozar, Mally, Reisner, Smole, Strukel, Ložar in Stau-dacher. Stavbeni odsek: Stembov (predsednik). Pammer (namestnik), Hudovernik, Bončar, Knez, dr. Novak, Pavšek, Rojina, Ložar, Bahovec. Šolski odsek: Dimnik (predsednik), dr. Detela (namestnik), Likozar, Pippenbacher, Reisner, Hudovernik, Jevc, Šerjak, dr. Am-brositsch. Obrtni odsek: Franchetti (predsednik), Ložar (namestnik), Bonač, Černe, Lapajne, Pavšek, Rojina. Šerjak, Unger. Olepševalni odsek: Mally (predsednik), Schmidt (namestnik), Likozar, Ložar, Štembov, Bončar, Roti, Marinko, Štefe. Policijski odsek: Pipnen-baclier (predsednik), Štefe (namestnik), Franchetti, Bonač, Trnkoczy, dr. Novak, Elbert. Draginjški odsek: Roti (predsednik), Kos (namestnik), Milolmoja, Dimnik, Planinšek, Kristan. Marinko, Jevc, Brandt. Po volitvah v posamezne odseke se vrši volitev zastopnika mestne občine ljubljanske v c. kr. deželni šolski svet, ter dobi prof. Reisner 23, dr. Detela 13, 7 glasovnic je bilo praznili. Obč. svetnik prof. Reisner izjavi, da izvolitev sprejme. Zupan pride nato k poslednji točki dnevnega reda, k določitvi časa in števila rednih sej obč. sveta. Višnikar predlaga, da naj se vrše seje obč. sveta vsak prvi torek v mesecu in sicer ob 5. uri popoludne. Temu predlogu ugovarja dr. Zajc, v toliko, da naj se določi z ozirom na to, da so tudi delavci v občinskem svetu, čas seje na pol 7. uro zvečer. Občinski svetnik Kristan se "idružuje v polnem obsegu predlogu predlagatelja in povdarja, da bi se moral dobiti modus, po katerem bi mogli občinski svetovalci, ki so usluž-beni v raznih podjetjih vršiti svoj mandat brez ozira na delavno dobo. Zato se pridružuje Višnikarjevemu predlogu že radi tega. sicer pa je to želeti, da se seje pričenjajo zgodaj, ker se bodo gotovo vedno zavlekle. (Odobravanje na galeriji). Nato govori cela vrsta klerikalnih občinskih svetnikov, med katerimi vzbuja splošen smeh Kos, ki izjavlja, da bo moral »izstopiti«, ako se seje ne začno po šesti uri. Značilno za enotno postopanje klerikalcev je dejstvo, da so se vsi klerikalni govorniki, ki so hoteli podpirati Zajcev predlog, predlagali drugo uro, eden je hotel začetek seje ob pol 7\ drugi ob četrt na 7, tretji pa okoli šeste ure. Zadnji govori Zajc. ki še enkrat zahteva, da se seje začno pozneje, ker občinski svet ne bo reševal socialnega vprašanja (smeh!) Nato Višnikar modificira svoj predlog v toliko, da predlaga začetek sej ob šesti uri, nakar dr. Zajc umakne svoj predlog. Občinski svet sprejme nato Viš-nikarjev predlog. Koncem seje objavi župan, da so vloženi trije nujni predlogi in sicer nujna predloga svetnikov Reisnerja in Zajca glede regulacije plač užitninskih paznikov, tretjega pa je vložil svetnik dr. Novak glede predloga člana volilne komisije pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Prof. Reisner je na to obširno utemeljeval svoj nujni predlog ter povdarjal. da so dobili vsi mestni uslužbenci svoje draginj-ske doklade, le uslužbenci mestnega užitnin-skega zakupa so plačani skrajno slabo. Zato zahteva, da se uslužbencem užit. zakupa izplača takoj draginjska doklada, ravnateljstvo zakupa pa pozove, da uredi službene prejemke. Nato dr. Zajc ponavlja isto. kar je govori Reisner, ter želi, da naj sam magistrat uredi službene prejemke paznikov. Nujnost obeh predlogov je bila sprejeta. Černe predlaga draginjsko doklado glede uslužbencev mestne klavnice. Zupan izjavi, da vzame predloge in nasvete v vednost ter da se bo za vse uslužbence, ki so potrebni, poskrbelo zboljšanje. K sklepu predlaga dr. Novak še, da naj obč. svet predlaga zastopnika v volilno komisijo za volitve v trgovsko in obrtno zbornico, ker je z dnem kostituiranja obč. sveta prenehal biti Laschan zastopnik Ljubljane. Temu ugovarjata Ložar in Pammer, dr. Zajc izjavi, da ne bo glasoval za istega. Triller izjavlja, da Laschan nikakor ni več opravičen zastopati Ljubljane in da je ugasnila ta pravica z sestankom obč. sveta. (Viharno odobravanje v dvorni in na galeriji. Ugovori kleriklcev.) Kristan izvaja, da je daleč od stranke, ki to predlaga. Iz principijelnih razlogov mora biti za predlog, ki meri nato, da se varuje avtonomija mesta. Nikakor ne gre, da bi še naprej .aschan zastopal ljubljansko mesto. (Odobravanje.) Predlog dr. Novaka se sprejme z glasovi narodno napredne stranke. Za istega glasuje tudi soc. dem. Kristan. Izvoli se v volilno komisijo obč. svetnik Lapajne. Ko še prečita župan dr. Tavčar dopis svet. Jevca, mu zbornica brez ugovora dovoli odložiti mandat, ker je že 60 let star. Nato zaključi župan ob 8. 1. sejo. PROSVETA. Slovensko gledališče. Včeraj zvečer se je pela prvič na slovenskem odru Weisova opereta »Revizor«. Ker je bil naš gledališki poročevalec zadržan, da se udeleži predstave, priobčimo po reprizi daljšo oceno. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se igra prvič za nepar-abonente Weiso-va opereta »Revizor« slovenskega besedila in slovanske glasbe. Berolinski, lipski in diissel-dorfski glasbeni in literarni kritiki postavljajo »Revizorja« kot opereto med najokusnejša in naj boljša dela operetnega žaura. Opereta je brez banalnosti in pikantterije, vedno okusna in vesela, glasba pa delo opernega skladatelja, ki je črpal iz čeških in jugoslovanskih narodnih pesmi. — V soboto se igra prvič Cankarjeva drama hrepenenja »Lepa Vida« s sodelovanjem orkestra. Knjigo je dobiti v knjigarnah. Zbornik Slovenske Matice XIII. zvezek za leto 1911. vsebuje poleg drugih spisov tudi razpravo Fr. Kobala: O koleri na Kranjskem. Na str. 88. omenja g. pisatelj neznatno brošurico, ki je 1831.1. izšla pri Egerju v Ljubljani in v kateri neimenovan pisatelj v nenavadno lepi, čisti slovenščini, očividno gorenjščini daje potrebno poduzhenje sa kmeta, kako naj sam sebe in svo-jeljudi te strašne bolesni obvaruje. V vednost naj služi g. pisatelju in bralcem te razprave, da je ta brošurica potekla izpod peresa bivšega šentvidskega župnika in slovenskega pisatelja Blaža Potočnika. Conf. tudi Slov. bibliografija... dr. Fr. Simonič, Slov. Matica 1903. pag. 410 sub. Potočni Blaž ... »Kolera. Ptrebno poduzhenje... Jurij Čelešnik. Tretja številka »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« prinaša sledeče slike: 1. Velik zločin na Dunaju (pokojni knez A. Karageorgevič. sodna komisija v njegovi grobnici, nagrobni spomenik in strta krsta); 2. »Južni Sokol« (11. slika); 3. Slov. pisatelj Fr. S. Finžgar; 4. No- vi deželni glavar dr. Iv. Šušteršič; 5. Novi ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar; 6. Bivši deželni glavar kranjski Fr. pl. Šuklje; 7. Bralna soba »Narodne čitalnice« v Ljubljani; 8. I. Šijanec, učitelj v gornjem gradu; 9. 3 sliki o 501etniei »Narodne čitalnice« ljubljanske (slavnostno zborovanje in pevski zbor); 10. Tri slike H. Smrekarja (pastirji, vasovalec in pretep v vaški gostilni); 11. Krst novorojene španske prin-cezinje. — Med inserati je »skrivalnica« in med romanom »V burji in viharju« sta tudi 2 sliki. — Priporočamo »Slov. Ilustr. Tednik« vsem, da si ga naroče. Novi naročniki dobe tudi še vse letos že izišle številke. Božena Nemcova. Včeraj je praznoval bratski narod Cehov petdesetletnico smrti svoje prve velike češke pisateljice Božene Nem-cove (roj. 4. svečana 1820, umrla 21 prosinca 1862.) Ob tej priliki so posvetili Boženi Nem-covi vsi češki listi krajše ali daljše sestavke, v katerih se s toplimi besedami spominjajo njenega nesebičnega delovanja, bodisi v rodbini ali v javnosti — s svojim pisateljevanjem. Bila je hči preproste rodovine, živela sredi med narodom, navzela se onega priprostega ljudomile-ga obnašanja, ki ga tudi kaže v vseh svojih spisih. Mehkega srca in vbogljiva, prepojena z duhom Heinejovih pesmi, polna fantazije, ni bila srečna in zadovoljna ob strani moža, katerega ni ljubila, kvečjemu spoštovala. Tembolj pa je vzljubila svojo deco, za katero se trudila, stradala, se zanje pokorila, njena lastna usoda ji ni bila mar. Srčnost, s katero se je izkazovala že kot mlado neizkušeno dekle, ji je dajalo kot ženi pogum, da se je i pozneje ravnala in delovala po lastnem mišljenju in lastni volji, ne oziraje se ne na desno, ne na levo. Dokaz te njene srčnosti je tudi njeno manjšinjsko delovanje med prostim ljudstvom, v Domažlicah in pozneje na Slovaškem, kjer so celo uradi opazili njeno delovanje in njen vpliv na kmetsko ljudstvo in kaznovali njenega moža z osemdnevnim zaporom zato ker si je — edina Božena upala položiti venec na grob umrlega pregnanega Havlička. Sijajen pogreb iz »Pri treh lipah« na Prikopih je pričal o priljubljenosti pisateljice in naraščajočem vplivu njenih spisov. Pokopali so jo na Višegradu. Spisi Božene Nemcove so kolikor toliko znani tudi nam, vendar omenjamo izmed njih najvažnejše: »Povesti in pripovedke«, »Babica«, »Gorska vas«, »Diva Bara«; ti spisi so še danes na Češkem najpriljubljenejši ne le med mladino ampak tudi med odraslimi. Veje iz njih duh one svežosti, one ljubezni do svoje domače grude, do svoje domovine, ki je lastna le menda Čehom, ki bi tudi nam — Slovencem, bila lahko v vzor. Jugoslovanska gledališka agentura. Plzenski »Česky dennik« piše: Fran Govekar, ravnatelj slovenskega gledališča v Ljubljani se ba- Najnovejši hitrostni rekord v avijaciji! VEDRINES LETEL NA MONOPLANU »DE- PERDUSSIN« Z BRZINO 142 km NA URO! V soboto, 13 . t. m. je dosegel francoski avi-atik J. Vedrines na Depertussinovem monu nov svetovni rekord: z blazno hitrino 40 m na sekundo je drvel aparat poldrugo uro po zraku nad aerodromom (letališčem) južnofrancoskega mesta Pau. Natančni rezultat poleta, ki je bil oficielno kontroliran od delegatov Aero-Cluba de France, je 142 km 430 m na uro. Kako enakomeren je bil let in kako izborno je deloval motor, dokazujejo te številke: prvih 50 km je preletel v 21 minutah 4 sekundah, 100 km v 41 minutah 56 sek., in 150 km v 1 uri 2 min. in 43 sek. Ugovor, češ da je imel veter za hrbtom, ne velja, ker je letel v sklenjenem krogu in mu je veter pri obratu vedno zapihal v obraz. Monoplan »Deperdussin« (rotacijski motor »Gnonie« 100 IIP (HP (horse power] pomeni konjsko moč.)si je pridobil že precej imena v športnem svetu. Novi, hitri tip ima celo ogrodje iz jeklenih cevi, popolnoma prevlečeno, da je upor zraka kolikormogoče zmanjšan in da zračni tok gladko odteka ob boku. Razpetje je majhno in krila so silno močne konstrukcije. Pilot sedi popolnoma skrit v trupu aparata, tako, da je zavarovan pred vremenskimi neprilikami, mrazom, dežjem in snegom. Vse svoje vrline je pokazal ta monoplan pod vodstvom enega izmed najboljših in najpopularnejših francoskih aviatikov, Vedrinesa. Obdarjen z vsemi dobrimi lastnostmi aviatika, hladnokrven, izurjen, drzen in vstrajen, je dosegel Jules Vedrines (beri Vedrin, r. 1881, je bil po stanu mehanik) na svojih smrtonosnih zračnih cestah že lepih vspehov: bil je prvi v letu Paris-Madrid lani v mesecu maju in drugi v velikem, angleškem obletu. Kako brzo se je povspel aeroplan med najhitrejša vozna sredstva, nam predočujejo ti podatki: biplan bratov Wrightov je imel 1. 1908. srednjo hitrost 60 km na uro, lani je bil postavljen zadnji rekord od Amerikanca Wey-manna na monoplanu »Nienport« v tekmi za Gordon-Benettovo nagrado s 126 km na uro, letos manjka le malo še do 150 km! Aeroplan je torej najhitrejše prevozno sredstvo modernega časa, ker svojo neverjetno br-zino tudi v praksi dejansko pokaže. Res znaša zadnji rekord za avtomobile 214 km na uro, pa ta hitrost je merjena samo na dolžino kakih sto metrov, in iz dobljenih sekund določijo potem pot za čas ene ure. V praktični uporabi je pa v današnjih razmerah ta hitrost čisto nemogoča in prvenstvo bo ostalo od sedaj naprej morda samo aeroplanu, prvorojencu mladega XX. stoletja. Pripomba: V slovenskem časopisju se je udomačila beseda aviatika (avijatika), seveda samo po nemškem uplivu (Aviatik); nemški strokovni časopisi so svoj čas zelo nastopili proti izrazu »Aviatik«, pa dnevniki so jih prevpili in »Aviatik« se je udomačila pri Nemcih in seveda tudi pri Čehih in Slovencih. Pravilno se pa ima v slovenščini glasiti aviacija. (Prim. francosko in angleško »aviation«, laško »avia-zione« in rusko »abuazia«). RAZNO. * Poslanec dobil zaušnico. V španski zbornici v Madridu je prišlo med guvernerjem Španije in med nekim poslancem do prepira. Guverner se je spozabil tako daleč, da je vdaril poslanca med prepirom za uho. Zadeva se bode bržkone rešila potom dvoboja. * Mokre čevlje posušite najbolje, ne da bi pokvarili zunanjo obliko, če jih napolnite z ov-sem in jih postavite v bližino peči, toda ne preblizu, ker je mokrim čevljem potrebna le toplota, ne pa vročina, sicer postane usnje trdo in razpoka. Kjer pa ni ovsa pri roki, zadostuje tudi, da se močno napolni čevlje s papirnimi koščki, kajti tudi papir potegne vso mokroto iz usnja na-se. Tako je mogoče, da so zvečer še mokri čevlji zjutraj docela suhi. ne da bi bili izgubili svojo obliko in lahko se dado sna-žiti kot navadno. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana. Spretna šivilja želi hoditi po hišah šivat novo in popravljat staro obleko po zmernih cenah. Ponudbe sprejema »Prva anončna pi-sarna«.___________________________________ 88—1 Mladenič želi vstopiti v kako pisarno kot praktikant. Ponudbe pod »1223« Velike Lašče. Žitne cene v Budimpešti. Dne 23. januarja 1912. Termin. Pšenica za mesec april 1912 . Pšenica za mesec oktober 1912 Rž za mesec april 1912 . . . Koruza za tnesec maj 1912 . . Oves za mesec april 1912 . . za 50 kg 1191 za 50 kg 10 80 za 50 kg 10 41 za 50 kg 8 83 za 50 kg 9 83 (Stcinkohlen-Briketts) so vsaj dvojno večji, glede toplote pa štirikrat izdatnejši nego vsaki drugi od tukajšnje konkurence ponujani briketi. Tudi češki briketi so izbor-nejši. Nebroj pohvalnih priznanj na razpolago. Priporoča jih JOS. PAULIN, LJUBLJANA Nova ulica štev. 3. Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem prevzel dobroznano v Stritarjevi in Ribji ulici. Točil bodem vedno le dobro in pristno vino in pivo iz soda ter postrezal vedno cenj. goste z dobro domačo kuhinjo. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Posebna soba za klube. Zmerne cene! Točna postrežba! Za mnogobrojne obiske se priporoča Emil Kcržišnik, 70 gostilničar pri »Zlati ribi". TfTf TfTf „DAN“ se prodaja v Ijubljani v sledečih tobakarnah: SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg-. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. Tsm™: Lplfaiiska kreditna banba v Ljubljani. “lU*" Stritaijeva ulica štev. 2, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 2 o vi z idejo ustanovitve gledališke agenture za slovenske (Ljubljana, Trst), srbske (Belgrad, Novi sad), hrvaške (Zagreb, Osijek), bolgarske (Sofija, Plovdiv) odre, ki bi naj bila v stalni zvezi s češkimi odrimi. Ta gledališka agentura bi imela namen, da povspešuje vprizarjanje izvirnih del jugoslovanske in češke dramske literature po vsili slovanskih odrih, dalje bi pa tudi pospeševala gostovanja slovanskih umetnikov po vsili odrih omenjenih mest ter preskrbovala angažmaje dobrih igralskih moči. Temeljita informacija o slovanskih dramskih delih" bi dovedla tudi do emancipacije repertoarja od tujih del. ki sedaj preplavljajo slovanske odre. Vzor taki agenturi naj bi bila slična nemška in francoska podjetja. S tem zanimivim in pametnim projektom je v zvezi tudi poskus, da se češki gledališki list »Divadlo« reorganizira v strokovni in oficielni organ jugoslovanskli odrov. društva. »Sokol II.« ima v nedeljo dne 28. t. m. ob 9. uri dopoldne svoj 111. redni občni zbor v gostilni brata Kavčiča na Privozu, Ker je občni zbor eden najvažnejših vprašanj za sokolska društva, pričakuje se s strani bratov povoljne udeležbe. Nazdar! Csrii Metodova podružnica na Brdu *'n Lukovici priredi 1. svečana t. 1. veselico s petjem, srečolovom, šaljivo pošto in plesom. Veseli:.i se vrši pri g. Smrkolju v gorenjih prostorih. Z i-£etek ob 7. uri. Kranjskogorska podružnica S. P. D. ima r.a svečnico 2. svečana popoldne ob 3. uri v hotelu Mangart v Ratečah svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo odborovo in volite enega odbornika ter slučajnosti. Vse prijatelje •n osobito člane podružnice vabi k obilni udeležbi odbor. Akademično društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju javlja, da priredi svoj tretji redni občni zbor v petek, 26. prosinca ob 8. uri zvečer v »Brunner Bierhalle« XVIII. jeutzgasse 62 z običajnim sporedom. Plesni odsek slov. trg .društva »Merkur« Pniedi 1. februarja t. I. v veliki dvorani »Nar. uoma« zaključni plesni venček. Prireditelji so si stavili za nalogo, ukreniti vse potrebno, da bo ta prireditev vredna dosedanjih plesnih prireditev našega društva, ki so postale jako priljubljene. Vabila so se že razposlala. Ker pa pri največji pazljivosti ni izključeno, da bi se kakega prijatelja naših prireditev ne prezrlo, usojamo se vse dotičnike, ki bi vabila tekom tega tedna ne Prejeli, najvljudneje prositi, da zahtevajo vabila Pismeno ali ustmeno pri društvu. Pri plesnem venčku, čigar dobiček je namenjen dobrodelnim napravam društva, bo svirala slavna »Slovenska filharmonija«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina 2 K za osebo. Kot vsako leto so tudi letos prireditelji oskrbeli za krasna damska d i-iila in vstopnice. Za prireditev vlada živahno Zanimanje ter po tem sklepajoč upamo, da -o udeležba velika ir. bo 'e vsakega posameznika Zadovoljila. Najnovejše vesti, telefonska poročila, Štajerski deželni zbor zaključen. Gradec, 23. jan. V današnji seji štajerskega deželnega zbora je bilo zasedanje zaključe-no. Pogajanja med Slovenci in večino ter via-do niso dospela do nobenega pozitivnega rezultata, nakar je ob tričetrt na dve popoldne izjavil poslanec Korošec, da bodo Slovenci začeli z obstrukcijo. Oglasil se je k besedi klerikalec dr. Benkovič, ki je govoril tričetrt ure v slovenskem jeziku. Nato je vstal deželni glavar. ki je proglasil zasedanje deželnega zbora kot zaključeno. STUERGKH V BUDIMPEŠTI. Dunaj, 23. jan. Avstrijski ministerski predsednik grof Stiirgkh se je danes ponoči odpeljal v Budimpešto, kjer se bo posvetoval z ogrskim ministrskim predsednikom Khuenom o brambni predlogi, dalje o trgovinskih predlogah in o uvozu prekomorskega mesa. ZA AEHRENTHALA. Dunaj, 23. jan. Organ nemškega »Natio-nalverbanda« »Deutsche Nachrichten« izjavlja, da članek o Aehrenthalu ni bil napisan v avstrijskem zunanjem ministrstvu, temveč da je pisatelj istega aktiven avstrijski politik in član delegacije. NEMŠKE VOLITVE. Berlin. 23. jan. Vsled pomembne zmage socialne demokracije na Nemškem se v dobro informiranih krogih zatrjuje, da bo nemški državni zbor takoj po otvoritvi razpuščen. Cesar Viljem je baje izjavil, da nikakor ne gre, da bi bila socialno demokratska stranka najmočnejša v nemškem parlamentu. ITALIJANSKO-FRANCOSKI KONFLIKT. Pariz, 23. jan. Francoska vlada zahteva