raziskave in razvoj UDK: 630*813 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) pH vrednosti lesa pH values of wood avtorja prof. dr. Vesna TIŠLER, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta - lesarstvo Aleš MALNARIČ, uni. dipl. ing. les., Alples d.d., @elezniki izvleček/Abstract Članek obravnava pH vrednosti lesov in njihov vpliv na predelavo in uporabo. Ve~ina drevesnih vrst izkazuje nizke pH vrednosti lesa, kar je predvsem posledica izlo~anja organskih kislin, v glavnem ocetne kisline. Ob neustrezni zra~ni vla‘nosti in temperaturi je izlo~anje teh kislin {e bolj intenzivno. Lesovi z nizko pH vrednostjo povzro~ajo korozijo kovin, ote‘ujejo lepljenje in povr{insko obdelavo, povzro~ajo barvne spremembe ter zagotavljajo ustrezne razmere za napad {kodljivcev. In the article pH values of wood and their influence on processing and usage of different woods are discusssed. Wood species mostly show low pH values, which are results of extracting organic acids, mainly acetic acid. At un-appropriate air moisture and temperature extracting is even more vigorously. Woods with low pH values are the cause for metal corrosion, make glueing and finishing difficult, cause color stains and assure adequate conditions for fungi attack. Klju~ne besede: pH vrednost lesa, ocetna kislina, korozija kovin Keywords: pH value of wood, acetic acid, metal corrosion 1. Splo{no o pH pH je pravzaprav merilo za kislost ali bazi~nost raztopine. Na podlagi meritev so ugotovili, da tudi ~ista voda v majhni meri prevaja elektri~ni tok. To ka‘e, da tudi v vodi najdemo ione (oksonijevi ioni H3O+ in hidroksilni ioni OH-). 2H20 (l) (aq) H3O+ (aq) + OH- Ta zapis pa je poenostavljen, saj se v vodnih raztopinah poleg oksonijevih in hidroksidnih pojavljajo tudi H5O2+, H7O3+, H9O4+ ioni. Protolitsko ravno-te‘je zgornje ena~be je popolnoma pomaknjeno v levo, kar pomeni, da lahko v vodi in vodnih raztopinah zanemarimo {tevilo molekul vode, ki protolit-sko zreagirajo ([egedin 1990). 1.1.Ionski produkt vode Ionski produkt vode - Kw = [ H3O+] [OH-] = 1 × 10-14 Ionski produkt vode Kw (KH2O) je pri standardnih pogojih (25 °C) 1 × 10-14 mol/l. V ~isti vodi sta koncentraciji H3O+ in OH- ionov enaki in sicer 1 × 10-7 mol/l. Ionski produkt vode za vodne raztopine omogo~a kvantitativno opredelitev kislin in baz. Kisline [ H3O+] > 10 -7 [ OH-] < 10 -7 mol/l Baze [ OH-] > 10 -7 [ H3O+] < 10 -7 mol/l Da bi se izognili ra~unanju z negativnimi potencami, so za izra‘anje kislosti raztopine vpeljali pojem pH. pH = - log [ H3O+] Analogno kot pH je definiran tudi pOH: pOH = - log [ OH-] pH + pOH = 14 Vrednosti pH (temp. = 25 °C): kisline: pH < 7 nevtralne raztopine: pH = 7 baze: pH > 7 1.2. Merjenje pH Vrednost pH raztopin lahko merimo na ve~ na~inov. 1.2.1. Merjenje pH z lakmusovim papirjem Merjenje z lakmusovim papirjem je zelo enostavno. Lakmusov papir~ek namo~imo v raztopino in primerjamo barvo papir~ka z barvno skalo, na kateri od~itamo pH vrednost. Kadar je pH vrednost raztopine bazi~na, se lakmusov papir~ek obarva temnoze-leno do modro, pri kislih raztopinah pa se obarva rumeno do rde~e. Merimo lahko do 0,5 enote natan~no. ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj 1.2.2. Merjenje z barvnimi reagenti To merjenje je zelo podobno merjenju z lakmusovim papir~kom. Razlika je v tem, da v raztopino natan~no dolo-~enega volumna dodamo dolo~eno koli~ino barvnega reagenta. pH vrednost izmerimo glede na spremembo barve raztopine, ki jo primerjamo z barvno skalo ali z barvo referen~nih raztopin. Kadar je raztopina kisla, se bo obarvala rumeno do rde~e, ko pa je bazi~na, se bo obarvala zeleno do modro. S to metodo lahko merimo na 0,2 enoti natan~no. 1.1.1. Merjenje s pH metri S pH metri merimo aktivnost vodikovih oziroma oksonijevih ionov. Glavni del naprave za merjenje je steklena elektroda. Pred merjenjem je potrebno pH meter {e umeriti v obmo~ju, v katerem bomo merili. V primeru, da tega ne bi storili, na{e meritve ne bi bile natan~ne. To storimo z raztopinami (pufri), ki imajo znan pH. S pH metrom merimo tako, da pomo~imo elektrodo v raztopino in od~itamo pH vrednost. V zadnjem ~asu so se pojavile elektrode, ki jih pritisnemo ob merjeni material in od~itamo pH vrednost. 2. pH vrednosti lesov Kislost in alkalnost, oziroma pH vrednost lesa, je zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na predelavo in uporabo lesa. Ve~ina lesov izkazuje kisel zna~aj, kar se ka‘e predvsem kot problem pri predelavi in uporabi lesa kot takega, kot tudi v uporabi z drugimi materiali. Povpre~na pH vrednost lesa se giblje med vrednostma 3 do 5,5. Les drevesnih vrst z zmernega temperaturnega obmo~ja izkazujejo pH vrednost med 3,3 do 6,4, kar je srednje kislo do kislo obmo~je. Tropske drevesne vrste pa imajo pH vrednosti od kislega do rahlo alkalnega, in sicer od 3,7 do 8,2 (Torelli in ^ufar 1995; Fengel in Wegener 1989). V preglednici 1 so prikazani Preglednica 1. Prikaz pH vrednosti nekaterih drevesnih vrst (Torelli in ^ufar 1995, Fengel in Wegener 1989, Sandermann in Rothkamm 1959) Drevesna vrsta pH vrednost Drevesna vrsta pH vrednost Larix decidua 4,3 Prunus seratina 3,5 Picea abies 5,3 Quercus alba 41 Pinus resinosa 6,0 Quercus petraea 3,9 Pinus sylvestris 51 Quercus rubra 4,2 Pinus strobus 4,9 Tillia sp 5,2 Pseudotsuga menziesii 3,3 Ulmus sp 6,4 Thuja plicata 3,2 Dalbergia melanoxylon 8,0 Thuja occidentalis 3,5 Gossypiospermum proecox 6,9 Tsuga canadensis 5,5 Lophira procera 4,7 Acer rubrum 3,8 AAansonia altissima 4,3 Acer saccharum 51 Ochroma lagopus 6,7 Betula papyrifera 5,5 Pterocarpus soyauxii 3,7 Betula verrucosa 4,8 Schinopsis balansae 4,3 Carpinus betulus 5,2 Shorea sp 4,7 Fagus grandifolia 5,5 Tectona grandis 51 Fagus sylvatica 5,4 Terminalia superba 8,2 Fraxinus excelsior 5,8 Blepharidum mexicanum 5,6 Fraxinus nigra 3,7 Alchornea latifolia 5,4 Juglans nigra 3,5 Cymbopetalum penduliflorum 6,9 Populus sp. 5,8 Dipholis Stevensonii 51 podatki o pH vrednostih nekaterih drevesnih vrst. pH vrednost lesa je odvisna od ve~ dejavnikov. Odvisna je od geografske lokacije drevesa, od pH vrednosti rasti{~a (Guevara in Johns 1981). Na pH vrednost vpliva tudi vitalnost drevesa. Kadar je drevo po{kodovano, se mu pH vrednost zni‘a. Pojav rde~ega srca pri bukvi spremlja ni‘anje pH vrednosti. Nadalje se pojavljajo razlike v pH vrednosti v samem drevesu (razlika v vrednosti med beljavo in jedrovino). Albert s sod. navaja, da je pH vrednost beljave navadne bukve (Fagus sylvatica) 5,5, medtem ko je pH jedrovine med 5,06 in 5,13 (Albert s sod. 1999). 2.1. Pufrska sposobnost lesa Pufri so vodne raztopine {ibkih kislin ali baz in njihovih soli, ki se jim ob dodatku kislin ali baz pH vrednost le neznatno spremeni. Kadar dodamo v tako raztopino kislino ali bazo, se spremeni razmerje med vsebnostjo kisline in njene konjugirane baze, pH raztopine pa ostane skoraj konstanten. Pufrska sposobnost lesa je izrazit faktor pri zagotavljanju ohranjanja stabilne pH vrednosti. 2.2. Metode za merjenje pH lesa Obstaja ve~ metod za merjenje pH vrednosti lesa. Vendar se postavlja vpra{anje ali so vse metode med seboj primerljive. Pri interpretaciji podatkov je potrebno obvezno navesti {e metodo. 2.2.1. Ekstrakcijska metoda Najpogosteje uporabljena in ne najbolj enostavna metoda za dolo~anje pH vrednosti lesa je ekstrakcijska metoda. V literaturi obstaja ve~ opisov in na~i-nov merjenja pH lesa s to metodo. Bistvo te metode je, da se ‘aganje, lesna moka ali celulozna ka{a namaka v destilirani vodi ali kak{nem drugem to- ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj pilu. Nekateri avtorji mešanico zavrejo in ohladijo (Kubinsky in Ifju 1973, Farmer 1962), nekateri pa namakajo les pri sobni temperaturi (Subrama-nian s sod. 1983). Tudi razmerje med lesom in vodo (topilom) ni pri vseh avtorjih enako in se giblje med 1 : 3 - 6 (ali več). Pri tej metodi se je potrebno vprašati (Stamm 1961): • sestavi ekstrakta, • odstopanjih koncentracij komponent ekstrakta v vodi, • odstopanjih pH vrednosti vode. 2.2.2. Ugotavljanje pH vrednosti s pomočjo kislin in baz Ta metoda temelji na tem, da da sistem les - voda pravo pH vrednost lesa le takrat, kadar les izkazuje veliko pufr-sko aktivnost proti vodi. Pri tej metodi naj bi uporabili enake vzorce lesa kot pri ekstrakcijski metodi, vendar s to razliko, da jih ne bi namakali v destilirani vodi, temveč v raztopinah baz in kislin znane pH vrednosti. Za pravo pH vrednost lesa se šteje tista vrednost raztopine, ki se ji se pH vrednost ne bi spremenila ob dodatku lesa (Kubinsky in Ifju 1973, Stamm 1961). Ta metoda ne zagotovi zadovoljivih rezultatov, kadar je pufrska aktivnost nizka (tak primer je pri papirju). 2.2.3. Grafična metoda S to metodo primerjamo dejansko pH vrednost originalnih raztopin (kislin in baz) ter vrednost, ki jo vzpostavijo te raztopine po namakanju z lesom. V določenih intervalih izmerimo pH vrednosti in jih vnesemo v graf. Na abscisi so vrednosti raztopin pred namakanjem z lesom, na ordinati pa so vrednosti po namakanju. pH vrednost odčitamo z grafikona. Presečišče krivulj z izmerjenimi vrednostmi in črto, ki razpolavlja graf, predstavlja dejansko vrednost (Stamm 1961). m 2.2.4. Kontaktna metoda Izdelovalci pH metrov so izna{li elektrodo, s katero lahko izmerimo pH vrednost s pritiskom te elektrode ob material, ki mu ‘elimo izmeriti pH vrednost. Stamm je preizkusil te elektrode na lesu in pri{el do spoznanja, da dajejo zadovoljive rezultate pri zelo vla‘nem lesu, to je nad to~ko nasi~enja celi~nih sten. 2.3. Vzroki za kisel zna~aj lesa Vzroki za kisel zna~aj lesa so proste kisline ali pa kislinske skupine, ki se zlahka odcepijo. V lesu najdemo kisline, kot so metanojska kislina, etanojska kislina, oksalna kislina, galna kislina in druge. So v prosti ali vezani obliki. Te spojine so del nestrukturnih elementov lesa, ki jih imenujemo tudi ekstrak-tivi. Pri visoki vla‘nosti in temperaturi pride v lesu do hidrolize, katere produkt je predvsem ocetna kislina (Kri-lov in Lasander 1988). Koli~ina spro-{~ene ocetne kisline je odvisna od kemijske sestave lesa, se pravi od drevesne vrste. Tudi med listavci in iglavci je koli~ina ocetne kisline razli~na. Pri listavcih je nekoliko vi{ja, in sicer od 3 do 5 % na maso lesa, medtem ko pri iglavcih zna{a od 1 do 2 % (Farmer 1962). Kisel zna~aj lesa se spreminja odvisno od ~asa, ki je pretekel od poseka drevesa. 2.4. Vplivi zunanjih dejavnikov na pH vrednost lesa Na pH vrednost lesa vpliva ve~ dejavnikov, kot so: temperatura, relativna zra~na vla‘nost, razni organizmi itd. 2.4.1. Vpliv temperature in relativne zra~ne vla‘nosti [tevilni avtorji sporo~ajo, da les pod vplivom povi{ane temperature in relativne zra~ne vla‘nosti pri~ne spro-{~ati {tevilne kisline. Spro{~anje kislin je posledica procesa po~asne hidrolize, ki se spro‘i v vla‘ni in topli klimi. Pri D Preglednica 2. Prikaz padca pH vrednosti lesa breze pri povišani zračni vlažnost in temperaturi 48 DC (Packman 1960) Čas skladiščenja v dnevih pH vrednost / 4,60 2 4,48 7 4,40 14 412 19 4,11 36 3,85 55 3,80 103 3,48 126 3,32 hidrolizi se acetilne skupine odcepijo od hemiceluloze in tvorijo ocetno kislino. Problem se pojavlja predvsem v zaprtih in vla‘nih prostorih. Farmer je izvedel eksperiment, pri katerem je ugotavljal koli~ino in vrsto hlapnih komponent pri hrastu, jelki, smreki, bukvi in brezi. Ugotovil je, da je 90 % skupne koli~ine kislin hlapnih. S papirno kromatografijo je potrdil domnevo, da je hlapna kislina ocetna kislina. Hlapi ocetne kisline so med najbolj korozivnimi in povzro~ajo korozijo ‘e pri 0,5 ppm v zraku (Farmer 1962). Znanstveniki navajajo, da se les, ki prej ni izkazoval korozivnega vpliva, pod vplivom visoke temperature in visoke relativne zra~ne vla‘nosti za~ne obna-{ati korozivno (preglednica 2) (Packman 1960). 2.4.2. Vpliv su{enja Pogoji za~etnega su{enja imajo pomembno vlogo pri kislem zna~aju lesa. Zelo pomembno vlogo pri su{enju lesa igra temperatura. Torkar navaja, da dosegajo lesovi, ki jih su{imo pri enaki relativni zra~ni vla‘nosti ni‘jo pH vrednost pri vi{ji temperaturi kot pri ni‘ji. Poleg tega pa prihaja do padcev kislosti v lesu pri pove~anih hitrostih su{enja. To je verjetno posledica neizlo~anja ocetne kisline, saj se v lesu ijaLes 54(2002) 10 raziskave in razvoj ustvari ve~ ocetne kisline, kot jo lahko les izlo~i (Torkar 1999). 2.4.3. Vpliv gliv Glive pri razkroju proizvajajo in izlo-~ajo mnoge spojine, predvsem enostavne organske kisline. Pri vplivu gliv na pH vrednost lesa je potrebno biti previden in lo~iti glive, ki povzro~ajo rjavo trohnobo, in glive, ki povzro~ajo belo trohnobo. Humar s sod. poro~a, da glive, ki povzro~ajo rjavo trohnobo, spremenijo pH lesa v bolj kislo obmo~je. Glive, povzro~iteljice rjave trohnobe, za razliko od gliv, povzro~iteljic bele trohnobe, pri razkroju lesa izlo~ajo velike koli~ine oksalne kisline. Zelo znana taka gliva je bela hi{na goba (Antrodia vaillantii). Sandermann in Rothkmann navajata, da je po trime-se~nem delovanju glive Antrodia vai-llantii pH vrednost lesa padla na 2,1, medtem ko navajata, da pH vrednost lesa ni nikoli padla pod 4,5 pri glivah, povzro~iteljicah bele trohnobe. Dokazano je, da igra oksalna kislina pomembno vlogo pri prvi fazi razkroja, ko le-ta {e ni encimatski. Humar s sod. predlaga mo‘nost, da bi s padcem pH ugotavljali zgodnjo oku‘bo lesa z glivami (Humar s sod. 2001, Sandermann in Rothkmann 1959). 2.5. Problemi, ki se pojavljajo pri uporabi in predelavi lesov v povezavi z njihovo pH vrednostjo Kislost in alkalnost lesa ima velik vpliv na kvaliteto lesa ter na njegovo predelavo in uporabo. Te‘ave nastopijo, kadar pride les v kontakt z drugimi materiali, kot so: kovine, lepila, za{~it-na in premazna sredstva itd. @e zelo dolgo je znano, da les z nizko pH vrednostjo povzro~a korozijo kovin, kar je problem pri obdelavi in predelavi lesa. Visoka kislost in vsebnost fenolnih spojin pospe{ujeta obrabo strojev in rezil (Torelli in ^ufar 1995). ijaLes 54(2002) 10 Preglednica 3. Temperatura pri kateri les dolo~ene vla‘nosti vzpostavi 80 % relativno zra~no vla‘nost v lesenem zaboju (Farmer 1962) Temperatura (DC) Vla‘nost lesa (%) 15 20 25 18 40 16 70 12-14 Vemo, da korozijo kovin povzro~a vlaga ob kisiku. Pri relativni zra~ni vla‘nosti nad 80 % je zelo pospe{ena korozija kovin, zlasti tistih, ki vsebujejo ‘elezo. Kisline in dolo~ene soli ob visoki relativni zra~ni vla‘nosti in visoki temperaturi korozijo samo {e pospe{ijo in pove~ajo. To se ka‘e kot problem pri su{enju lesa, saj pogosto v su{ilnicah vladajo taki pogoji. Potrebno je biti previden tudi pri uporabi lesa za embala‘o, za izdelke iz kovine. V zaprtih prostorih, kot je lesena {katla, les uravnava relativno zra~no vla‘nost. Kadar je les zelo suh, deluje kot sprejemnik vlage, ko pa je les vla‘en, spro{-~a vlago v okolje in s tem pove~a relativno zra~no vlago. Iz preglednice 3 je razvidna vla‘nost lesa, ki ob ustrezni temperaturi dvigne relativno zra~no vla‘nost v lesenem zaboju na 80 % (Farmer 1962). Spro{~anje ocetne kisline je rezultat normalnih kemijskih procesov. Za re{itev tega problema je potrebno ugotoviti, kako bi lahko absorbirali ocetno kislino ali pa za{~itili kovinske dele. Ve~ino lesov lahko povsem varno uporabljamo v kombinaciji s kovino, kadar je les posu{en pod 16 % do 18 % vla‘nostjo ali na njejzin ga ohranimo v teh mejah. Korozijo rezil pa lahko prepre~imo z dodajanjem kroma v zlitine rezilnih jekel ter z antikorodiv-nimi prevlekami. Tudi aluminij je dokaj odporen proti koroziji. pH lesa ima tudi velik vpliv na lepljenje. S tem problemom se sre~ujejo pri izdelavi ivernih, vlaknenih in vezanih plo{~ ter v papirni industriji. Te‘a-va se pojavlja predvsem pri smolah, ki so ob~utljive na pH. Nizek pH deluje kot katalizator in pospe{uje zamre-‘enje, medtem ko vi{ji pH zavira utrjevanje in ga lahko tudi popolnoma zaustavi. Nizek pH vpliva na stopnjo poli-merizacije in ~as utrjevanja pri urea-formaldehidnih in fenol-formaldehid-nih smolah (Wengert 2002). Sandermann poro~a o negativnem vplivu lesa Cavanillesia platanifolia na lepljenje, ki s svojim alkalnim zna~ajem negativno vpliva na lepljenje s se~ninsko for-maldehidnimi smolami (Sandermann in Rothkmann 1959). Kislost oziroma bazi~nost lesa pa vpliva tudi na fiksacijo za{~itnih sredstev. Je pomemben dejavnik pri zagotavljanju kvalitetne povr{inske obdelave. Odstopanja od optimalnega pH za trdilec lahko pripeljejo do zakasnitve ali oviranja utrjevanja (Scheikl 1994). Nenazadnje pa povzro~a barvne spremembe oziroma diskoloracije lesa, ki so lahko posledica neustrezne pH vrednosti. @e zelo dolgo je znana ne-zdru‘ljivost hrastovega lesa in kovin, ki vsebujejo ‘elezo. Vzrok za to je ‘e-lezo - taninska reakcija v kislem ob-mo~ju. Pri tem nastanejo barvne spremembe na lesu in korozija na kovini. Prav tako pa je nizka pH vrednost lesa prvi pogoj za napad nekaterih {kod-ljivcev (Torelli in ^ufar 1995). Tudi v drugih gospodarskih panogah so prisiljeni posve~ati veliko pozornost pH vrednostim lesa. Na primer v papir-ni{ki in gradbeni{ki industriji. 3. Sklep Kot vidimo, je pH vrednost lesa zelo pomemben dejavnik pri predelavi in uporabi lesa. Ve~ina lesov izkazuje m raziskave in razvoj kisel zna~aj, kar predstavlja problem pri zdru‘evanju lesa z drugimi materiali. Vzrok za njegovo kislost je potrebno iskati v raznih kislinah, predvsem ocetne, ki se spro{~ajo v lesu. Ta pojav je naraven in ga ne moremo zaustaviti. Pod dolo~enimi pogoji, kot so visoka zra~na vla‘nost, visoka temperatura, glive, pa se neugodni u~inki {e pove~ajo. Za re{itev tega problema bi bilo potrebno usmeriti raziskave v iskanje na~ina, kako odstraniti te kisline ali pa iskati re{itev z ustreznimi za{~itnimi sredstvi. 1. Albert, L.; Nemeth Zs., L.; Halasz, G.; Koloszar, J.; Varga, Sz.; Takacs, L. 1999. Radial variation of pH and buffer capacity in the red hartwooded beech (Fagus sylvatica L.) wood. Holz als Roh - und Werkstoff. 57: 75 - 76 2. Farmer, R. H. 1962. Corrosion of metals in association with wood, Part 1. Wood. Avgust, 326 - 328 3. Farmer, R. H. 1962. Corrosion of metals in association with wood, Part 2. Wood. November, 443 -446 4. Fengel. D.; Wegener, G. 1989. Wood, chemistry, ultrastructure, reactions. Walter de Gruyter, Berlin. 613 str. 5. Guevara-M, R.; Johns, W. E. 1981. Geographical and within – tree variation in hartwood pH of Pinus oocarpa Schiede from Honduras. Wood science. 13 , 4: 220 - 224 6. Humar, M.: Petri~, M.; Pohleven, F. 2001. Changes of the pH value of impregnated wood during exposure to wood - rotting fungi. Holz als Roh - and Werkstoff. 59: 288 - 293 7. Kubinsky, E.; Ifju, G. 1973. A simple and fast method of pH measurement for wood. Forest products journal. 23, 2: 54 - 56 8. Sandermann, von W.; Rothkmann, M. 1959. Über die Bestimmung der pH Werte von Handelshölzern und Bedeutung für die Praxis. Holz als Roh - und Werkstoff. 17, 11 : 433 - 440 9. Schiekl, M. 1994. Elektrometrische Messung des Oberflächen - pH Wertes von Holzarten. Holzforschung und Holzwertung. 6: 10 5 - 106 10. Stamm, J.A. 1961. Threemethods for determining the pH of wood and paper. Forest product journal. 11, 7: 310 - 312 11. [egedin, P. 1990. Osnove kemijskega ra~unanja. Ljubljana, BF - oddelek za lesarstvo. 145 str. 12. Torelli, N.; ^ufar, K. 1995. Mexican tropical hardwoods. pH value. Holz als Roh - und Werkstoff. 53: 133 - 134 13. Torkar, S. 1999. Spreminjanje pH vrednosti lesa v postopku su{enja. Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga. Ljubljana, BF - Oddelek za lesarstvo. 32 str. 14 ... Wengert, G. Acidity: Common cause of panel gluing problems. http://www.woodwb.com/ knowledge_base/Acidity_Common_couse.html. 2 7. 8. 2002 novi diplomanti KELVI[AR, Klemen KUHELJ, Anton Fungicidna aktivnost aminov Primerjava razmestitve Diplomsko delo (vi{je{olski {tudij) delovnih naprav glede na transportne stro{ke in izdelavne ~ase v tovarni Mentor: PETRIC Marko vhodnih vrat Recenzent: POHLEVEN Franc Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakufteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. Mentor: TRATNIK Mirko Recenzent: RESNIK Jo`e Vllt/34, 2002 Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka IX, 45 str., 1 pregl., 19 sl., 26 vir., sl, sl/en fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, Cesta VIII/34 UDK 630*844.41 IX, 58 str., 27 pregl., 12 sl., 4 pril., 10 S hitrim presejalnim testom smo z vir., sl, sl/en glivama, pisano ploskocevko (Trame-tes versicolor) in belo hi{no gobo UDK 658.512:674 (Poria vaillantič), določili fungicidno Tovarna v Mojstrani je lesno prede- aktivnost naslednjih aminov: izo- lovalno podjetje, ki se ukvarja s propilamina, trietilamina, diizobuti- proizvodnjo vhodnih in gara`nih vrat. famina, 3-dimetilaminopropilamina Zaradi raznolikega proizvodnega in 2-aminoetilamina. Za rastno programa razmestitev delovnih naprav podlago smo uporabili krompirjev v podjetju ni bila ve~ primema, zato dekstrozni agar, ki smo mu dodali so jo spremenili. Naredili smo primer- amine v 3 razli~nih koncentracijah javo med prej{njo in novo postavitvijo (1x10m, 5x10 m, 1x10a mol/l). naprav. Preu~ili smo spremenljive Ugotovili smo, da na rast micelija transportne stro{ke med delovnimi pisane ploskocevke (Trametes versi- napravami in izdelavne ~ase. Ugotovili color) na splo{no najbolj zaviralno smo, da so bili skupni transportni vplivajo sredstva: izopropilamin, 3- stro{ki med delovnimi napravami prej- dimetilaminopropilamin in 2-ami- {nje razmestitve za 12,7 % ni`ji kot pri noetilamin. Trietilamin in diizobutil- novi razmestitvi. Izbolj{ave pa so se po- amin imata slab{i fungicidni u~inek. kazale pri izdelavnih ~asih, ki so bili pri Pri beli hi{ni gobi (Poria vaillandi) pa novi razmestitvi delovnih naprav za 8.5% po 10 dneh rasti micelija lahko sred- kraj{i, v primerjavi s prej{njo razmestit- stva po u~inkovitosti razvrstimo: 3- vijo. Dosedanji proizvodni na~in smo dimetilamin- propilamin > 2-amino- poizku{ali teoreti~no preoblikovati v etilamin > diizobutilamin > trietilamin celibno proizvodnjo. Pri{li smo do zaklju- > izopropilamin. ~ka, da z obstoje~o tehnologijo celi~na proizvodnja ni mo~na. Klju~ne besede: za{~ita lesa, amini, fungicidnost, presejalni test, glive Klju~ne besede: celi~na proizvodnja, delovna sredstva, planiranje razmestitve, izdelavni ~asi, prekinjena proizvodnja ijaLes 54(2002) 10