SCOVE1SSKI CIST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6/III Telefon il. 3487, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračalo J*osamexna il. 1 Din, mesečno, če se spre/ema list v upravi, naroč' nina 4 H In, na dom In po nošil dostavi/en Hat 5 Din. Celoletna naroč-nlna SO Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. inseratl po dogovoru Uprava: Kopltar/eva ulica it. 6/11 Poštni ček. račun, C/ubl/ana 13.179 Tele!on ilev. 2349 Nj. Vel. krati in kraljica v Zagrebu Na proslavi 200 letnice Matere božje Kamenitih vrat Zagreb. 31. maja. A A. Prekrasen solnčni dan je zasijal nad Zagrebom. Ulice so se pokazale nekako svečanejše kakor sicer. To mrzlično hitenje in vrvenje po njih — kakor bi ljudje pričakovali nekega velikega dogodka in se pripravljali nanj. šušljanje in povpraševanje vsepovsod. Po mestu so se bili namreč že pred nekaj dnevi razširili glasovi, da prideta v Zagreb Nj. Vel. kralj in kraljica, da v svojem kraljevskem mestu prebijeta nekaj časa. v mestu, ki ju je nedavno tega sprejelo lako veličastno. Nihče ni prav za prav vedel dneva in ure prihoda Njunih Veličanstev. Pa vendar so ljudje mislili, ne, skoraj prepričani so bili, da prideta Nj. Vel. kralj in kraljica baš v nedeljo, danes, ko se proslavlja 200 lelnica Matere božje Kamenitih vrat. Že do 8 zjutraj se je trg pred glavnim kolodvorom napolnil 7. velikimi množicami ljudi, Gost špalir meščanstva se je razširjal tja preko vsega Zrinjevca in gor do Jelačičevega trga. od ondod pa dalje po 1 lic i in Mesnički ulici. Nikakilt proglasov ni bilo, nikakih priprav za svečan sprejem, pa vendar so tisoči in tisoči potrpežljivo in vztrajno čakali, da dožive srečni trenutek, ko bodo mogli vzklikniti svojemu kralju in kraljici, da ju pozdravljajo v belem kraljevskem mestu Zagrebu. Čim bolj je hitel čas, tem večja je postajala nestrpnost. Od nekod se je razširil glas, da pridela Nj. Vel. kralj in kraljica vendarle dBiies. in sicer ob 8 zjutraj. Ti glasovi so se kakor valovi razširili v množici, tn ko je proti postaji krenila častna četa podoficirske šole z godbo 35. polka na čelu, niso ljudje nič več dvomili. Vedeli so. da morala Nj. Vel. kralj in kraljica prispeti v Zagreb najkasneje v pol ure. Malo po 8 so začeli prihajati odličniki: uradne osebnosti, ki so prišle pozdravit in sprejet Nj. Vel. kralja iu kraljico. Bili so ministri Šverljuga, Preca, Šibenik in Neudorler, ban savske banovine dr. Perovič s svojim pomočnikom dr. Hadžijem in tajnikom Vojnovičem, dalje komandant armije general Marič, komandant divizije general .lečmenič, šef štaba armijske komande general Miljkovič, mestni načelnik dr. Srkulj, upravnik i>olicije dr. Bedekovič in drugi. Banov tajnik je imel v roki prekrasen šopek rdečih rož za Nj. Vel. kraljico. Medlem ko je bilo na peronu drugače vse kakor druge dni, je bila slika pred |>oslajo temeljilo izprenienjenn. Mladi in stari, ženske in moški, tisoči prebivalstva so čakali prihoda dvornega vlaka. Množica je vse bolj in bolj naraščala, ker so se z vsth strani zgrinjali ljudje, dn se udeleže sprejema Nj. Vel. kralja in kraljice iu da ju pozdravijo. Red je bil povsod vzoren. Izvidniški vlak je privozil na postajo ob ,S.'20. Tisti, ki so bili bliže postaji, so to prvi do/.nali, in v trenutku se je vest razširila med tisoče in tisoče drugih. Množice so zavalovale. še nekaj minut in kralj in kraljica bosta spet v Zagrebu. Točno na minulo ob 8.30 je privozil na postajo dvorni vlak. Častna čela je stopila v pozor in gedba je inlonirala himno. Obenem so nad mestom zabrneli l0|H>vi. da oznanijo vsem, da je tisti trenutek Zagreb sprejel svojega kralja in kraljico. Med tisoči je nastala mrzlična napetost. Vsi so čutili, da je na postajo privo7.il dvorni vlak Nj. Vel. kralja in kraljice — še nekaj sekund, in Zagreb bo pozdravil svoja vladarja. Vagon, v katerem sta se vozila Nj. Vel. kralj in kraljica, se je ustavil ravno pred dvorno čakalnico. Nj. Vel. kralj je s prožnim korakom stopil ua peron. Godba je zaigrala himno, vojska pa je izkazala čast svojemu vrhovnemu poveljniku. Nj. Vel. kralj je bil v gardni uniformi. Takrat je k Nj. Vel. kralju pristopil ban savske banovine dr. Perovič in g« pozdravil. Nj. Vel. kralj mu je dal roko. nalo pa se je rokoval z mest- nim načelnikom in ministri, ki so bili pri sprejemu. Vladar je bil vidno vesel in zadovoljen. Nj. Vel. kraljica, ki je. bila v krasni beli obleki, je sijala od zadovoljstva, ko je stopila iz vagona. Ban dr. Perovič ji je izročil šopek rdečih rož. Nikakih govorov ni bilo. nikakih ceremonij, a vendar je bilo vse tako prisrčno, vedro in neprisiljeno. Nj. Vel. kralj in kraljica sta bila izredno dobro razpoložena in vesela, da sta zopet med svojimi Zagrebčani, ki so ju vedno tako |iri-srčno in spontano sprejeli. Nato je Nj. Vel. kralj sprejel od komandanta raport, obšel častno čelo in nalo krenil proti izhodu. V njegovem spremstvu so bili minister dvora Boško Jeftič, maršal dvora general Aca Ditni-trijevič. adjutant Pavle Pavlovič, zastopnik prvega adiutanta general Voja Savič, upravnik dvora general Vukovič, adjutant polkovnik l.eko in ordo-nančni oficir major Kiler, ler kapetan Silič. V spremstvu Nj. Vel. kraljice je bila dvorna dama Eleonora Šverljuga. Izhod i/, dvorne čakalnice je bil pravi triumf. Komaj sta se Nj. Vel. kralj in kraljica pokazala, j so iz tisočih grl /morili navdušeni vzkliki, ploskanje in mahanje na vse slrani. Navdušenje, ni objelo samo množic, ki so se zbrale pred izhodom ali v bližini postaje, temveč se je val navdušenja razširil na vse strani, celo na Zrinjevnr in vse do Jelačičevega trga. Vse povsod se je culo navdušeno vzklikanje: Živel kralj ujedinitelj! Živela naša kraljica! Živel slavni dom Karagjorgjevičev! Zrak sc je Iresel od vzklikov Nj. Vel. kralju in kraljici. Suverena sla bila razigrane volje in navdušena nad takimi izrazi zvestobe in udanosti Zagrebčanov. Na vse strani sta mahala velikanski množici, zahvaljujoč se 7.a pozdrav, in se prijazno smehljala. Nato sla stopila v odprt avto. ki ju je odpeljal [K> Zrinjevcu, Jelačičevem trgu, Iliri in Mesnički ulici na Markov trg pred dvor. Vso pot so goste vrste prebivalstva frenetično vzklikale Nj. Vel. kralju in kraljici. Z oken so na ulico metali cvetje, oni. ki so ostali doma, pu so z mahanjem pozdravljali svoja vladarja. Vse je bilo v navdušenju in zanosu, kakršnega izkazuje Zagreb samo svojemu suverenu. Nj. Vel. kralju in kraljici se je videlo, da sta nenavadno ganjena nad takimi izrazi zvestobe in ljubezni. Brez. vsakega prejšnjega dogovora, brez priprav, da. celo brez prave vednosti, da prideta v Zagreb Nj. Vel. kralj in kraljica, so se vendar ulice napolnile z ljudmi povsod, kjer sta se vozila suvereno. V slabi uri se je lako nu ulicah zbralo gotovo pol Zagreba. Navdušenje množic je raslo od trenutka do trenutka, ko pu je kraljevski avto privozil v Gornji Grad. se je vse zgrnilo tjakaj v prepričanju, da se bosta Nj. Vel. kralj in kraljica udeležila proslave jubileja Matere Itožjc Kamenitih vrat. Na Markovem Irgu je zopet |tozilravila množica zbranega prebivalstva Nj. Vel. kralja in kraljico, ki slu nalo krenila pred cerkev, kjer je nadškof dr. Bauer mi trgu služil pontifiknlno mašo. Tam je bil postavljen oltar, ki so se okoli njega vile girlunde. Znotraj teh girland sta stala Nj. Vel. kralj in kraljica, za njima pa zagrebški miličniki, zastopniki oblasti, vojske itd. Nj. Vel. kralj in kraljica sla bila do konc« pri muši, ki je trajala od pol lo do četrt na !'2 Nato pa sla se odpeljala v kraljevski dvor. Med poloma ju je ves čas pozdravljalo vzklikanje nepreglednih množic otrok, ki so -e pru\ takrat zbirale v Gornjem Gradu nn Markovem Irgu iu ki so prišle iz vseb krajev v okolici Zagreba. • Zagreb. 31. maju. Ob 3 popoldne sta se Nj. Vel. kralj in kraljica v majhnem odprtem avtomobilu odpeljala čez Šestine v zagrebško okolico. Nj. Vel. kralj je sani -ofiral. \ sepovsod je vladarji prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Papež ne bo molčal Skrajna napetost med Vatikanom in Italijo - Italijanska vlada razpustia katoliška društva - Znameniten govor sv. očeta - Papeževa nota italijan. vladi - Nasilnosti fašistov proti članom Katoliške akcije Rim, 31. maja. s. V boju med fašizmom in Katoliško akcijo se je položaj zelo poostril, tako da so posledice nedogledne. Prefekti so dobili pooblastilo, da se smejo posluževati člena 3. policijskega zakona in zapreti popolnoma ali začasno korporacije ali društva, ki so odvisna od Katoliške akcije, če se jim zdi ta odredba za varstvo javnega reda potrebna. V resnici je bil že snoči objavljen dekret rimskega prefekta, ki odreja potrebno za končnoveljavno ali začasno zatvoritev imenovanih društev v rimskem območju. Arhive in zastave teh društev so že včeraj spravili v Vatikan. Tudi iz provinc prihajajo enake vesti o sličnem postopanju prefektov. Katoliško akcijo vodi centralni odbor, od katerega so odvisni Zveza katoliških mož in katoliških žen, Društvo katoliške mladine, Zveza katoliških študentov in razen tega razni zavodi za javno dobrodelnost, šole in socialni napredek. Kakor se sedaj doznava, je papež v zvezi s iem sklenil, da ne pošlje nobenega kardinalskega legata v Padovo k proslavi stoletnice sv. Antona. Po informacijah iz zanesljivega vira je papež sklenil to radi tega, da se izogne novim inzultom, kakršni so se pripetili pri protikatoliških demonstracijah, in noče, da bi se eventualno ponovili proti njegovemu zastopniku. Dalje jc sklenil papež, položiti Katoliško akcijo v roke škofom. Pij XI. je tudi sklenil, da odpove evharistični kongres, ki bi se imel v kratkem vršiti v Rimu. Rim, 31. maja. Napetost med državo in Cerkvijo v Italiji je vsako uro večja, tako da se že lahko govori o odkritem vojnem stanju. Papež je včeraj zvečer sprejel deputacijo učiteljev in učencev salezijanskega zavoda, katere je nagovoril takole; »Zahvaljujemo se vam, da ste prišli v tej uri k nam, da nas tolažite, v uri, ki je najžalost-nejša, kar smo jih doživeli. Pozdravljamo vas kot oče in kot rimski škof ter se vam zahvaljujemo za vašo tolažbo v teh dneh, ko vidimo, da je brutalna nasilnost napadla ono, kar nam je najdražje, to Je Katoliško akcijo, in od nje razen tega oni del Katoliške akcije, ki nam je najdragocenejši, to je katoliško mladino. Seveda imamo pravico in dolžnost, sklicevati se na pogodbe in na obstoječi kon-kordat ter uvesti primerne diplomatične korake. Nič pa ne more ovirati rimskega škoia, da ne bi povzdignil svoj glas. Pač nam lahko vzamejo življenje, s tem pa nas ne bodo pripravili do molka.« — Papež jc svoj nagovor končal s pozivom, naj molijo zanj in za njegovo delo. Samo po sebi umevno je, da ta nagovor ne oo ostal brez posledic. Vršila so sc že več dni diplomalična pogajanja med Cerkvijo in državo, ko se je včeraj opoldne naenkrat objavil sklep vlade, s katerim se brez nadalinictfa zntvariain na- prave in društvena poslopja Katoliške akcije po vsej Italiji. Očividno jc, da je papež smatral, da ga radi tega ne veže več dolžnost, da bi molčal med diplomatičnimi pogajanji. Papež je včeraj popoldne poslal italijanski vladi noto, v kateri sc sklicuje na lateranske pogodbe in konkordat z Italijo ter prosi za pojasnila glede odredb prefektov in italijanskih provokacij proti Katoliški akciji. V svoji noti jc papež prosil za odgovor do sobote zvečer. Papež je odredil tudi potrebno, da dobi poročila o dogodkih tudi od diplomatičnega zbora, ki je pri njem akreditiran. Stolpci »Osservatore Romana« o nasilnostih fašistov proti pripadnikom Katoliške akcije postajajo vedno daljši in obsegajo že tri dolge kolone. Med drugim sc poroča, da je ponoči pristal avtomobil pred škofijsko palačo v Veroni, polil vrata z bencinom in jih zažgal. Hitro so bili poklicani gasilci, ki so še preprečili, da dragocena palača ni bila uničena. Iz Civita Vechie se že poroča, da so tam fašistični demonstranti na cesti oklofutali duhovnika. Dolga vrsta sličnih poročil jc javljena iz Benetk. List poroča tudi iz številnih majhnih krajev severne Italije o napadih na pristaše Katoliške akcije. Rim, 31. maja. ž. >Osservatore Romano« odločno demantira vesti fašističnih listov, češ da je prišlo do nesporazuma med kardinali in višjimi prelati v zadevi Katoliške akcije, ter da obstoja med kleriškimi vodilnimi krogi različno mnenje o načinu, kako naj se Katoliška akcija izvede. Ten-denciozna je tudi vest, da naj bi bilo prišlo med državnim tajnikom, kardinalom Paccllijem in njegovim pomočnikom Pizzardom do spopada. Stavkovno gibanje v Španiji Zamorci izstopi iz svoje stranke — Beg kapitala iz države — tO milijonov peset zaplenjenih Madrid, 31. maja. s. V protest proti krvavim spopadom med policijo in delavci v San Seba-stianu jc sklenilo sindikalislično organizirano delavstvo v Gijonu proglasiti za provinco Asturijo 24 urno splošno stavko. Zmerni socialisti sc pod nobenim pogojem nočejo udeležiti te splošne stavke, da ne bi vladi napravili še večje težave. Položaj je še nejasen. Vlada je ukrenila vse potrebno. V Saragossi so delavci dveh važnih kemičnih tovarn pričeli stavkali. Delavci, ki so večinoma sindikalisti, stavkajo na italijanski način, to se pravi, da ostanejo noč in dan v tovarni, ne da bi kaj delali. Pogajanja z vlado so odklonili in vztrajajo na tem, da se pogajajo neposredno z lastniki. Bali so se, da bo v mestu proglašena splošna Slavka. Vlada je poslala čete v ojačenje in stavila delavcem ultimat. S tem se je vladi zaenkrat posrečilo, da so se stavkajoči tovarniški delavci v Saragossi podali. Zapustili so tovarne, ne da bi prišlo do kakega spopada z oboroženo silo. Mir je zopet vzpostavljen. Pogajanja z delavci so se že pričela, Radi nesporazitmljenj v desničarski libcral-no-republikanski stranki jc ministrski predsednik Alcala Zamora sklenil izstopiti iz stranke, katero jc sam ustanovil, in samostojno kandidirati v narodno skupščino. Vlada je objavila dekret o podpori za brezposelne, po katerem bi vsi moški in ženske med 16. in 65, letom mogli dobivati podporo, če njihovi letni dohodki ne presegajo 6000 peset. Izvzeti so javni uradniki in hišni posli. Da bi ustavil beg kapitala iz države, je zagrozil finančni minister z najostrejšimi kaznimi, tudi z ječo. Policijsko stražo na mejo so pomnožili, posebno iščejo tihotapke. Finančni minister jc izjavil, da je doslej šlo preko meje nič manj kakor za 800 milijonov peset papirnatega denarja. Monarhistični dnevnik ABC« še vedno ne sme izhajati. Vojni minister namerava odpraviti štiri mesta generalnih kapetanov in vse vojaške guvernerje. V Barceloni je policija razpustila nedovoljeni komunistični shod in aretirala 25 komunistov. Madrid. 31. maja. s. Na progi A vila—Sa-lanianca je železniška policija /.aplenila tri kovčke, ki so bili nabasani s španskimi bankovci. Gre za znesek 10 milijonov peset, ki so jih hoteli spraviti čez mejo na Portugalsko. To je prvič, da je bila zaplenjena tako visoka vsota denarja. Slučaj dokazuje, kako velik obseg je zavzel beg kapitala iz Španije. Italijani zahtevajo Kastav Trst, 31. maja. ž. Popolo di Triesle skuša dokazati, dn je bil Kaslav vedno rimski oziroma italijanski. V dolgem članku opozarja, da bo kmalu prišlo do revizije mirovnih pogodb, ki bo odpruvila krivico, da mora Kastav danes biti pod jugoslovanskim režimom. Jugoslov. rez. častniki v Franciji Belgrad, 31. moja. A A. Delegacija Društva rezervnih oficirjev in bojevnikov, sestoječa iz 275 delegatov, odpotuje 3. junija v Pariz. V Frnnciji ostane do Hi. junija. Program bivanja v Franciji je tule: 4. junija prihod v Belfort, zvečer prihod v Pariz, 5. junija ogledovanje Pariza in svečanost pri spomeniku Neznanega junaka. Zvečer banket pri zunanjem ministru, (i. junija svečanosti na srbskem pokopališču v Thiersu, zvečer banket pri ministru za pokojnine. Nato sprejem v mestni hiši. 7. junija odhod v Lille, kjer jim bo prirejen svečan sprejem. Ponoči povrutek v Pariz, 8. junija prihod v licinis in ogled katedrale. Isti dan vrnitev v Pariz, kjer jih sprejme predsednik republike. 9. jurijn potovanje v Verdun in ogled mesta in bojišč, popoldne odhod v Nnncv, 10. junija povratek v Pariz in ogled kolonijalne razstave. II. junija odhod v Viehy, isti dan sprejem v Neversu, nalo svečan sprejem v Vichyju. 12. junija ogled Vicbvja in nato odhod v Lyon, kjer bo svečan ^prejem pri llerriotu. 13. junija ogled Lyona, zvečer odhod v Marseille, kjer bo svečan sprejem. 14. junija se delegacija udeleži odkritju spomenika »Poilus iTOrient« in isti dan odhod v Grenoble. 15. junija odhod v Monthlčry, kjer bo svečan sprejem. Isti dnn odhod v Bellegarde Hi. junija pa povratek čez Ženevo. Volitve v Romuniji Bukarcšt, 31. maja. Jutri, v ponedeljek bodo volitve v romunsko [Kislansko zbornico. Trajalo bodo od jutra do poznega popoldneva, v izjemnih primerih pa se lahko nadaljujejo do pozne noči. Volitev se udeležujejo sledeče stranke: norodna unija, ki obsega kartel liberalcev z ligo Vlad-tepes, zastopniki večjega števila korporacij in nemško manjšino, dalje narodna kmečka stranka, stranka Avaresca, liberalci Jurija Bratiana in stranka dr. Lupa. Na listi lige proti oderuštvu so skupine Konstantina iSterea, Floresca in skupina obrtnikov. Razen teh se poganjajo za mandate stranka profesorja Cusn in Cotreana, madjarska manjšina in nalašč za volitve ustanovljena židovska stranka. Za dosego mandata je v vsakem okraju potrebna od-dnja 40 odstotkov glasov. Začasni rezultat volitev se bo objavil najbrže v ponedeljek okoli polnoči Svečanosti v spomin Device Orleanske Pariz, 31. maja. A A. V Roucnu so bile velike svečanosti v spomin na 500 letnico, kar so sežgali Ivano d'Arc. V imenu francoske vlade se je svečanosti udeležil pravosodni minister Gerard, dalje je bil navzoč papeški odposlanec, kardinali, ško-li„ lord Tyrell, narodni poslanci, vojaške in civilne oblasti ter bivši bojevniki. Bilo je več govorov. Med drugimi je govoril predsednik občine Rouena in minister za pravosodje, ki se je spominjal Ivane kot francoske junakinje, ki je branila avetc uravice Francije in se žrtvovala zanjo. 16 ur v stratosferi \\vnovejše podrobnosti o drznem poletu Piccarda v stratosfero Profesor Piccard bo v bližnji bodočnosti zopet vzletel Zlepa že ni doživel svet take senzacije nn znanstvenem polju, kakor je bil polet profesorja Piccarda v stratosfero. Razumljivo je radi lesa, da se vsi svetovni listi poslali svoje posebne poročevalce v vasico Obergurgl na Tirolskem, v bližini k a te i e je profesor Piccard pristal. Nekateri časnikarji so z avtomobili zasledovali let profesorjevega balona, ianio da bi prvi oddali poročila svojim li--lom, Profesor Piccard je, kakor znano, pristni v sredo zvečer ob devetih, in sicer na ledeniku v višini -500 metrov. 000 metrov pod ledenikom leži \asica Obergurgl s kakimi slo prebivalci, ki je najvišje l.-rečii človeška naselbina v Kvropi, ki ima cerkev. Ce bi bila gondola odprla, pravi, da lega ne bi mogel storiti. Povedal je tudi, da je v gondoli vladala velika vročina (ti stopinj). Na vprašanje nekega časnikarja ali namerava šn vzleteli, je profesor Piccard odvrnil: »V bližnji bodočnosti!« Profesor Piccard govori v radio. V soboto popoldne ob petih se je radio-repor- terju Kavami posrečilo pririnitt se do profesorja Piccarda, ki so trn še vedno oblegali številni radovedneži. Prenos se je izvršil iz sobe profesorja Piccarda, kauior se je zatekel pred silnim dežjem. 1 Profesor Piccard je govoril le nekaj minut. Jasno Lep uspeh velesejma Ljubljana. 81. maja. ( oprav sta za nami komaj dva dneva letošnjega velesejma, vendar moramo že sedaj ugotoviti, du bo tudi XI. velesejem prav lopo uspel. Da je že sedaj v začetku nastalo med prebivalstvom pa tudi po deželi iu na jugu države ler v tujini lako zanimanje za naš velesejem, dokazuje le, kako upravičena je trditev, da je velesejem v svojem bistv.u kot stalna in redna vsakoletna institucija nujno potreben ir da ima upravičen obstoj. Lire velesejma je letos še odličnejše, kakor je bilo druga leta. Ograja velesejma je preploskana iu obmetana, razstavišče samo pa nudi sliko velike skrbnosti in smisla za red, s katerim je bilo urejeno. Obisk je bil že v soboto zelo zadovoljiv, izredno velik pa je bil danes, posebno dopoldne. Zelo mnogo je ve-lesejem obiskalo dopoldne prebivalstva iz o-kolice, p;i tudi i/, oddaljenejših podeželskih krojev. Prav lepo število šol je včeraj in danes porabilo svoje majnišk? izlete za to, da si je ogledalo velesejem. V razveseljivem številu pa je pričelo obiskovati velesejem vojaštvo in je danes obiskalo velesejem več strnjenih čet. Da gre že dosedanji obisk ostalega občinstva v precejšnje tisočake, je seveda u-mevno. Sejmišče je lotcs povsem brez prahu, ker je bilo poškropljeno s : Cestoiom , to je z oljem, ki ga izdeljuje tvornjca za lunin v Medvodah. Ponos velesejma so letos izdelki Strojnih tovarn iu livarn. Te so razstavile namreč veliko turbino 450 H P, ki jo bodo montirali v podjetju Združenih papirnic Vevče-lioričane, v odseku v Goričanah. Naše pohištvo ima že lep sloves po svoji kvaliteti, arhitektonski dovršenosti in solidnosti cen, ker je na sedanjem velesejmu predmet splošne pozornosti. Šolska vodstva opozarjamo na veliko veselje, ki ga povzroča malčkom na velesejmu prav lepa menežarija znanega velikega ljubitelja živali g. VeberiČa iz St. Vida ob Glini na Koroškem. Ta zna s svojo veliko ljubeznijo in smislom za živali doseči prijateljsko sožitje med živalmi, ki se drugače nc morejo med seboj, tako med levom, psom, lisico in opico mandrilotn. Posebno pozornost pa vzbuja dveletna berherska levinja, ki je tako krotka, da se sprehaja s svojim gospodarjem. Obiskovalce zanimajo ludi najrazličnejše eksotične opice, perzijske, arabske in angorske mačke, japonske svilene kokoške, kitajske man-darinske račke in še druge zanimive živali.^ Velesejem vsebuje seveda še mnogo drugih zanimivosti, saj je skoro prav vsak pavi. Ijon, skoro vsaka izložba vredna zanimanja. Zvečer pa vlada na zabavnem delu velesejma veselo življenje in ljudje prav radi obiskujejo razne zabavne atrakcije velesejma. Profesor Piccard - »vojo tirii/ino iu asistentom Ki pterjem. Pri fesor Piccard prejel veselo vest, da se mu je svojem pristanku na ledeniku je pro-porodil Iretji otrok. Profesor Piccard je precej visok, vitek mož, skoro otroškega izraza, ki ga oči tu jo jo min.gi znanstveniki. Pri njegovem drznem poletu ga ni vodil tiuben športni duh. nego samo oni Irezno-hladni duh znanstvenika, ki se ne zgrozi nili pred opazovanjem lastne smrti. Njegov asistent Kipfer pa je pravo nasprotje njega. Kipfer je mlad, svež, energičen mož. skoro tip športnika. Bila sva 17 ur v zraku, tako pripoveduje profesor Piccard. 'in od tepa 10 ur v stratosferi.'' Na vprašanje radovednih časnikarjev, ali ima že kakšen pregled o znanstvenih izsledkih poleta, je odvrnil: Dovršila sva del najinega načrtu. Žall-liog jc bil pri vzletu veter zelo šibek. Radi tega sva vzletela silno hitro in so nama bila zalo onemogočena nekatera važna merjenja. Zlasti profesor Kin-vtein me je naprosil, naj zanj izvršim nekatera merjenja. Poskusil sem, toda žalibog se mi ni posrečilo. Ostala merjenja so se nanašala na kozinično tarenje. ki sva ga izmerila do višini- 10.000 metrov. Profesor Hesz ga je do sedaj izmeril šele do višine 0000 metrov. N'ii vprašanje, kakšne važnosti so njegovi izsledki. ni hotel odgovoriti. Nato je Piccard govoril u svojem letu. V 2~> minutah sva prišla skozi veter v višino 15.000 metrov, kar je zelo otežkočilo najina opazovanja. Barometer je naposled kazal pritisk 70 milimetrov, kur odgovarja višini 16.000 metrov. Lahko bi se dvignila še kakih 1000 metrov iu razločno je obžaloval, da jo svetu povzročil toliko skrbi. Toda radi nepovoljnega vetra in pa j ker ni mogel izpustiti plina, se je polet zavlekel i na 17 ur. Nato je kratko orisal znane podrobnosti poleta. Oba letalca sta imela priliko občudovati še nevidene lepote stratosfere, žalibog se jima niso posrečila vsa predvidena znanstvena merjenja. Vendar pravi profesor Piccard, da je dokazal, da je človeku možno vzdržati v strasferi, in sicer v popolnoma zaprli gondoli in pri odgovarjajoči regeneraciji zraka. Prepričan je ludi, da bo njegov polet služil nadaljnemu razvoju letalstva. Njegov asistent ing. Kipfer je nalo opisni pristanek. Oba letalca sla povsem izgubila vsako ori-jentacijo. Ko sta pristala na ledeniku, nista prav nič vedela, kje se nahajata. Mesec je čudovito razsvetljeval gorsko pokrajino. Najpreje sla se pobrigala za znanstvene aparate. Z žalostjo sla morala ugotoviti, da so se nekateri poškodovali. Ko jo zjutraj vzšlo solnce, sla si brz skuhala zajtrk, nato pa poskusila priti v dolino. Učitelj smučanja Kalkner iz Gurgln je nato opisal v mikrofon, kuko jo zvedel o pristanku bH-lona. Nt k i kmet je delal na svoji njivici ili opazil v daljavi nekaj belega. Nato pripoveduje, kako je poiskal balon. Po eni uri hoda jo naletel na inže-njerja Kipferja, ki je silno utrujen sedel na neki ski'li. Malo pozneje je našel profesorja Piccarda. čigar prvo vprašanje je bilo, kje se nahaja. Boj za vžigalični monopol Konlliki med kraljem vžigalic Kreugerjem in izumiteljem ,,večne vžigalice44 dr. Ringerjem — Kaj pravi dr. Ringer bi uporabil, ampak uničil. Dr. Ringer je Kreu-gerjevo ponudbo gladko odbil. Dunaj, 31. maja. j. Sotrudniku nekega dunajskega lista, ki se je obrnil na dr. Riugerja glede resničnosti tc vesti, je Izumitelj mod drugim dejal, da vest v tej obliki ne odgovarja povsem resnici. Dejal je. da je tvrdka Kreuger pred časom skušala stopiti z njim v pogajanja glede večne vžigalice . kar 'pa je on gladko odklonil. Sicer pa se dr. Ringer pogaja z več inozemskimi družbami glede izrabljanja njegove iznajdbe in je dobil že Iri inozemske patente. Berlin, 31. maja. j. Tempo poroča, da je med švedskim kraljem vžigalic Ivanom Kreugerjem in dunajskim kemikom dr. Ringerjem, izumiteljem takozvane večne vžigalice , nastopil konflikt, ki se prav lahko razvije v boj za vžigalični monopol. (O iznajdbi dr. Riugerja je Slovenski list svoječasno poročal. Op. ured.) Ivan Kreuger smaira iznajdbo dr. Riugerja svojemu trustu za tako nevarno in se čuti tako ogroženega, da je dr. Riugerju ponudil za odkup njegovega izuma ogromno vsoto '20 milijonov mark. Obenem je sporočil dr. Riugerju, da njegovega izuma ne Z lo t u la posneta slika o pristanku prof. Piccarda višje, Toda žalibog sva ugotovila, da zaklopka balona ne deluje v redu. Radi tega sva morala biti jako previdna. Odvrgla sva le 112 kilogramov balasta. .Vli je bila ta pokvarjena zaklopka vzrok, da sta la' belgijsko-franco ski meji, ko sc je velik avtobus, napolnjen povečini s kmeticami, ravno ob belgijsko-francoski obmejni kontroli pri Lilleu zaletel v drevo. Avlotno-bil je popolnoma razbit. Potnike pa je vrglo daleč na polje. Tri osebo so bile lakoj mrtve, špsI pa je bilo smrtno nevarno ranjenih. Nazadovanje porok v Berlinu Kcrlin. 81. maja. AA. Po pravkar objavljenih podatkih je bilo v letu 1030 01 lisuč porok manj kot prejšnje Mo. Družba JURIJA" Dunajska cesta št. 46 Telefon-. 2820 Premog Drva Koks Katol. stranka v Franciji Pariz, 31. maja. Ig. Francija je poslala za eno politično stranko bogatejša. Kakor poroča :;L'Oeu-vre , je bila pod predsedstvom pariškega nadškofu, kardinala Verdierju in z udeležbo mnogih visokih duhovniških dostojanstvenikov in več politikov ustanovljena Ac.tion cato1ique franeaisc . Naloga nove stranke je, združiti katoliške sile v Franciji v organizaciji, ki bi bila slična cenlrumu v Nemčiji. V svriio podpore svoje propagande namerava nova fclranka ustanoviti velik dnevnik. Avstrijska vladna kriza rešena Dunaj, 31. maja. s. Snoči zvečer jc bil ministrski svet, na katerem je dr. Schober na osebuo prošnjo zveznega predsednika in vseh ministrov umaknil svojo demisijo. Izjavil je tudi, da jc pripravljen prevzeti porlfelj dr. Schiirffa in ga voditi poleg zunanjega ministrstva, la odločitev dr. Schobra pomeni obenem, da se bo obvarovala kontinuiteta avstrijske zunanje politike v nemški smeri. V tej zvezi je $e dostaviti, da francoski finančnik Rist ni poklican na Dunaj kot trajen svetovalec avstrijskega narodnega sveta, temveč kol francoski delegat v Creditanstaltu. V Avstriji sc lorej nc bo obnovila inozemska kontrola. Rusko-irancoska pogajanja 1'nrir. 81. maja. A A. Listi porečejo, da so se. po štirih lelih obnovila rusko-fruucoska pogajanja zu ureditev ruskih predvojnih dolgov in za eventualno obnovitev rusko-francoskc trgovinske pogodbe. > u lire NouvpIIc prinaša iz dobro poučenih krogov vest, da sla sovjetski komisar za zunanjo trgovino Labihov in načelnik finančnega oddelka ko-misarijata za trgovino Dvojlacki, ki sta prispela sredi maja v Pariz, razpravljala z zastopniki francoske vlade o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi in da je bil dosežen načelen sporazum glede načina rešitve gospodarskih vprašanj. Ruska delegata sta se vrnila v Moskvo in se vrnila v Pariz poleti. Politični krogi pripisujejo tem pogajanjem veliko važnost. Na severni tečaj Moskva. 81. maja. Profesor ruskega civilnega letalstvu llolznuuui se je po nalogu sovjetske vlade udeležil konference za polet zrakoplova Zeppc-liua nn severni tečaj, in ko se je vrnil iz Nemčije v Rusije, je izjavil, da se bodo ruske znanstvene organizacije udeležile financiranja tc oks-pedicije, znanstveno vodstvo misije pa bodo poverili ravnatelju ruskega arktičnega instituta Sainoj-loviču. Razen Samojloviča sc bo udeležil ekspedi-cije ludi profesor Molčanov. Občni zbor „Stahlhelma" Itrulislava, 31. maja. AA. Občnega zbora nemških vetermičflvih organizacij . SUihlhelm ge je udeležilo nad 100 tisoč oseb iz vseli krajev Nemčije. Zborovanju *ta med drugimi prisostvovala generala von Seckt in Mackeiisen. Reviji Sluhl-helmovcev sla prisostvovala bivši nemški prestolonaslednik in bivši saški kralj. Zborovanje samo je poteklo v miru. Ko so se pa zborovalci vračati, je prišlo do krvavih spopadov incd komuui.Mi in udeleženci kongresa. Pri leni je bila ubila eua oseba iu več ranjenih. Po Jugoslaviji štiričlanska družina zastrupljena od pokvarjenega mesa. Iz Novega Sada poročajo o strašnem slučaju zastrupi jen ja. Štiričlanska družina posestnika Mihaela Nauusija je v četrtek zvečer jedla golaš. Prvotno niso na okusu jedi opazili nič posebnega. Čez'eno uro fW pa so vse skupaj popadle strasne bolečine. Sprva so mislili, da gre za kakšna nesoglasja v želodcu, toda bolečine sol naraščale. Najpre-je je padel v nezavest oče, nato žena, dočim sta sinova pri zavesti trpela strašne bolečine. Pozno v noč, je bila alarmirana policija, ki je takoj uvedla preiskavo, kje je družina kupila pokvarjeno meso. Zastrupi jen je vseh štirih družinskih članov je zelo težko, stanje obeh sinov jc skoro obupno. Nenavadna smrtna nesreča. V vasi Ro. šci v bližini Cačka se je te dni pripetila nenavadna smrtna nesreča. Progovni čuvaj Tri-fun Milojevič se jc s svojo ženo vračal z neke pojedine v Rošeih. Ko sla šla skozi gozd, sta naletela na jarek, ki ga jo bilo treba preskočiti. Milojevič se je zaJelel prvi in skočil. Pri tem pa mu je padci iz žepa uabil revolver, ki sc je v trenutku, ko jc padel na ila, sprožil. Krogla je nesrečneža zadela v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico v Čačak. kjer pa je kmalu podlegel težki rani. Spomenik Liriku Celjskemu v Belgradu. Včerajšnje Vreme: poroča iz Belgrada: Na mali terasi pod gornjim mestom bodo le dni postavili bronast kip deklice, delo znanega kiparja Kišiniča, ki ga je poklonil belgrajski občini minister n. r. Ivan Shvvegel. Spomenik bo spomin na tragično smrt grofa Ulrika Celjskega v Belgradu. Na mramorni plošči pod kipom bo vrezan sledeč inapjs: V spomin Ulriku Celjskemu, predhodniku zedinjenja južnih Slovanov, ki ga je leta 1456 v tem mestu ubila neprijateljska roka. To delo kiparja T-rana Kršiniea iz Zagreba daruje obč ini mesta Belgrada Ivan Shvvegel. Naši Madjari so lojalni Snmbor, 31. maja. ž. Danes se je tukaj v ršilo lepo obiskano zborovanje Madjarov iz Sombora in okolice. Na lem zborovanju so pokazali svojo popolno lojalnost in udaiiosl Nj. V. kralju in domovini Jugoslaviji. Prisotnih je bilo okoli 3000 ljudi. Zborovanje je otvoril gimn. prof. Janos Site, ki je v svojpm otvoritvenem govoru pozdravil Nj. Vel. kralja, naglašajoč, da ostanejo vsi Madjari kakor vedno zvesti iu lojalni napram Nj. Vel. kralju, ki je vedno kazal zanje ljubezen in razumevanje. Govoril je še lekarnar iz Subolice Szanto, ki je poveličeval pomen današnjega dne, ko so se zbrali Madjari ravno na velik pravoslavni praznik. Govoril je šp Ilorvalh, predsednik organizacije lipotjojenih železničarjev, bančni ravnatelj Nagy in drugi. Zborovanje sp je končalo z navdušenim klicanjem Nj. Vel. kralju ir Jugoslaviji. Nore c zaklal nevesto in mater Berlin. 31. maja. s. ."2 letni Olon Muller iz Noukollna se je peljal v spremstvu svoje matere in neveste v živčno zdravilišče Bueli, kjer bi ga morali sprejeti v zdravljenje. Med vožnjo v avtomobilu je nenadoma /besnel in napadel svoji spremljevalki z odprtim nožem. Nevesta je bila takoj mrtva, mati pa se liori s Ponesrečen polet ,, Do X." Lizbona. 31. maja AA, Lisli poročajo, da se j smrtjo. Norca so odpeljali v norišnico. je polet nemškega letala - Do X v južno Ameriko j ..._____• ponesrečil. Lelalo se vrne najbrže v Friedrichs- Dunajska vremenska napoved. Dosedanli zna linfen. kjer ga bodo nekoliko preuredili. vremena bo ostal dalic. Tramvaj vozi v Šiško Svečana otvoritev nove tramvajske proge glavna posta -- Zgornja Stika Ljubljana, 31. maja. Danes se je izpolnila dolgoletna in vroča z'elja vseli Siškarjev, pa ludi Ljubljančanov: po Gosposvetski in po Celovški cesti je stekel tramvaj in Šiška, nekoč povsem ločena vas, pozneje predmestna občina, nato veliko predmestje Ljubljane, se je sedaj mestu tako zelo približala, kakor da bi bila kar v motnem centru samem. Pri pošti skočiš v lepi, elegantni tramvajski voz, plačaš en dinar in v nekaj minutah si lahko že pri mitnici na Celovški cesti! Velik pomen te velevažne proge je umeven, zalo pi.tnenja današnji dan pričetek nove razvojne etape Šiške, prav tako pa pomenja tudi prifetek nove dobe vse Ljubljane, ki je s tem zopet pridobila novo, nad vse važno potezo v licu velikega mesta. t SVEČANA OTVORITEV Poskusne vožnje so bile že v soboto, glavna poskusna vožnja pa je bila danes dopoldne. Ob 1 ponoči je bil prcklopljcn dovod toka od akumulaloi - ke poslaje na magistratu, odkoder se je sedaj napajala napeljava s tokom. Dovod je bil priklopljen na transformatorsko postajo na Blehvoisovi cesti, ki sedaj edina napaja napeljavo na vseh progah. Pre-klopljenje se je izvršilo brez vseh motenj in je napeljava takoj tudi praktično funkcionirala. Progo so nato vso noč preizkušali z novimi vozmi. Dopoldne ob pol t) se je pri transformatorski in usmerjevalni postaji na Bleivveisovi cesti sestal upravni svet Splošne maložekv,-niške družbe s predsednikom dr. Fettichoni ua čelu. Tvrdko Siemens so zastopali inže-njerji Neuisser, Maierhofer in Norliech. Dalje so bili prisotni obratovodja cestne železnice inž. Zenko, konst rulete r novih voz univ. prc.f. Lobe, železniško ravnateljstvo so zashjpi.li inž. Miiller-Petrič, Sclnveiger, iu/.. llouzah in inž. Lenard. Mestno ol :-ino sta zastopala pod- župan prof. Jarc in tiadsv. Jančigaj, prisotni pa so bili tudi načelniki magistralnih oddelkov in odsekov občinskega sveta. Bansko upravo so zastopali dvorni svetnik dr. Rudolf Mam, inšpektor inž. Rudolf Zaje iu inž. Juvan. Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolic« sta zastopala glavar dr. Andrejkn iu inž. Kobal. Zbrane zastopnike je na transformatorski postaji pozdravil dr. Fettich, ki je v svojem nagovoru poudarjal, da pomenja otvoritev delne proge Ljubljana—Šiška prvo izvedeno točko prometnega programa splošne malcželezniške družbe. Ta si je postavila nalogo, da preskrbi moderna cenena prometna sredstva, tako da bo mogoče vsakomur nagel dostop v mesto in da bo zvezano ineMno središče s periferijo iu bližnjo okolico. Zahvalil se jc organom tvrdke Siemens iu domačim inženjerjem, monterjem in delavcem, ki *o razmerno v kratki dobi, približno osem mesecev. dogradili to progo. V nekaj tednih bo dograjen ludi drugi del proge, to je proga na Vič, v jeseni pa bo izročena prometu proga do ŠI. Vida. Naglašal je, da preide družba nato lakoj k drugi točki prometnega programa, to je k obnovi staro progo v mestu, kjer bedo izmenjane tračnice, napravljen nov spodnji ustroj in goruji vod, ter se bo stari vozni park nadomestil z novimi vozmi. To delo bo finančno in tehnično še težje kakor je bilu nova proga. Nato pa pristopi Malo-železniška družba k zgradbi tramvajske zveze z Ježico in Sv. Križem. Govornik se je zahvalil tudi časopisju, ki je podpiralo lo veliko javno delo. Za leni jc inž. Žen ko udeležencem razložil ustroj in pa način funkcioniranja transformatorske postaje, ki pretvarja tok G000 V napetosti, kakor ga dobi iz, elektrarne, predvsem s transformatorji, v enaki izmenični tok s 1(KX) volti napetosti, nato pa z usmerjevalci Lepa slovesnost v za v. sv. Ljubljana, 31. maja. Zavetišče sv. Jožefa, dom, ki je videl žc toliko trpljenja iu ki ga vidi še vedno, pa ne samo trpljenja bolnikov, temveč tudi čudovitega samozatajevania sester, je doživel danes, velik praznik, polu vzvišene radosti in neskaljenega veselja. Zavetišču sv. Jožefa se je izpolnila namreč želja, ki jo je gojilo dolgih 30 let: dobilo je namreč novo, krasno kapelo, dovolj prostorno, cla sprejme k molitvi vso dru-'i8H zavetišča,-pa tudi doslt drugih vernikov. ■r>" Gradnja kapele. Nova kapela, ki pa ima ta naslov bolj iz skromnosti, ker zasluži že bolj naslov cerkve, je zgrajena na dvorišču Hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesli. Temeljni kamen je bil blagoslovljen dne 31. maja 1030, torej točno pred enim letom. Blagoslovil ga je nadškof dr. A. B. Jeglič. Stav bo kapele .je napravilo stavbeno podjetje Matko Curk na Mirju. Načrte /a kapelo je izdelal po navodilih vodstva zavetišča Curkov risar g. Furlan. Oltar je delo podobarja g. Pengova. Kamnoseška dela je izvršila tvrdka Vodnik, pasarska dela tvrdka Kregar, obha-jilno mizo Weibl, kleparska in inštalaterska dela tvrdka Ecker, klopi Praznik, električno napeljavo Verbaj«. Kip sv. Jožefa je prišel i/. Pariza, kip Kristusa Kralja i/. Monakovega, kip Marije pa je. bil že nad 25 lel v stari liiral-nični kapelici in je bil sedaj povsem prenovljen. Slovesnosti posvetitve. Slovesnosti so se pričele na predvečer, ko Je bilo zavetišče in kapelica razsvetljena. Relikvije mučenikov sv. Kocijanov, katerih god smo slavili daues, so bile izpostavljene vso noč na dvorišču v šotoru in je hualniška družina noč prebdela pri njih v molitvi. Zadružni prazniki v Mariboru tO letnica Nabavijalne zadruge drž. nameščencev Maribor, 31. maja. Po številnih predkonfercncab in včerajšnjem občnem zboru Zveze nabavljalnih zadrug drž. nameščencev se je vršil danes kot najvažnejša pri-Teditev zadružnih dni v Mariboru, ki so se organizirali v zvezi s svečano proslavo 10 letnice izredno uspešno ler vzorno delujoče tukajšnje nabav-ljalne zadruge slavnostni kongres Zveze nabavljalnih zadrug, zamišljen kot manifesiačno zborovanje vnetih propagatorjev zadružne misli med uradniki. Kongres, ki se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma ob veliki udeležbi z.adrujarjev ter odličnih številnih gostov, jc otvoril s primernim pozdravnim govorom z.vczni predsednik Dušan Le lic a. Pozdravil je v prvi vrsti generala D. Pavloviča kot zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra l., nadalje polkovnika Z. Radovaniča kot zastopnika ministra vojske in mornarice, predsednika okrožnega sodišča dr. Žiherja kol zastopnika ministra pravde, polkovnika Putnikoviča kol zastopnika poveljnika IV. armije, okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha kol zastopnika ministra za poljedelstvo in bana dr. Marušiča, stolnega župnika in kanonika ter dekana msgr. Umeka, podžupana dr. Lipolda ter dr. A. Pcčovriika kol zastopnika profesorskega društva. Potem ko ie dr. Letica podal izčrpno poročilo o zvezinem delovanju, je sledil referat predsednika mariborske Nabavljalne zadruge Ivana Reharja o zadniginem 10 letnem delovanju. Zadruga šteje 199') članov ler znaša rezervni sklad 1,162.594 Din. Dobrotvorni lond izkazuje 174.404 Din 11 par. Zadruga ima svoj Zadružni dom, ki dokazuje, kolikeri morejo biti uspehi zavednega in vnetega zadružnega dc losanja. V središču pažnje je bilo temeljito strokovno predavanje vseučiliškega prolesorja za zn- Ob 8 zjutraj je prišel knezoškof dr. Gregor Rozman v spremstvu ravnatelja g. Jagodica. Nadpastirja je pričakovala že zbrana hi-raluiška družina. Akademik Kovan je pozdravil knezoškofa z deklamacijo v verzih, v katerih je izrazil veselje, da se jc spolnila zavetišču tridesetletna želja. Vsem slovesnostim je prisostvovala tudi duhovščina od Srca Jezusovega. Obred posvečevalija se jo v ršil nalo do pol 11. Po obredu je knezoškof v kratkem govoru pojasnil obred in pomen posameznih obrednih molitev. Nato je daroval sv. mašo, pri kateri je izvrstno prepeval ad lioe sestavljeni pevski zbor. Po sv. maši je bilo preneseno presv. Rešnje Telo iz male kapelice na novi oltar. Z blagoslovom vernikov se je dopoldanski obred zaključil. Med opoldanskim odmorom je knezoškof šel skozi hiraluiške dvorane in se razgovarjal z mnogimi hiralci. Popoldne ob 3 so bile slovesne litanije kol sklep šmarničnih pobožnosti. Udeležil se jih je ludi g. knezoškof. Po litanijah se je g. knezoškof udeležil dijaške prireditve v hi-ralniški dvorani. V vsej hiši je vladala ta dan velika radost in je bila kapela ves dan polna hiraluiške družine, pa ludi drugih vernikov. Vodstvo zavetišča si je z zgradbo kapele naprtilo seveda tudi veliko breme, upa pa na pomoč božjo in na pomoč sv. Jožefa, patrona zavoda, tako da bodo bremena kaj kmalu krita. Do sedaj je namreč plačano komaj zemljišče. Čeprav bo njej sami neprijetno, moramo pa vendar pohvaliti tudi gorečnost sestre prednice, na ka-iere ramah je prav za prav slonelo vse breme. Naj rosi božji blagoslov nad zavetiščem in kapelo sv. Jožefa! drtigarstvo na praškem vseučilišču, dr. Tolomian-ca o smernicah zadrugarskega deta. /.bor so pozdravili s toplimi besedami zastopnik minisira financ Bož. Malovič, okrožni inšpektor dr. Schau-bach, podžupan dr. Lipold, dr. Pcčovnik z.a okrožno skupino drž. nameščencev in r a prolesorsko društvo, l"an Deržič v imenu jugoslovanskih žel. in hrodarjev ler prof. Kcr.da za Narodno obrano. Vse referate kakor tudi pozdravne govore so sprejeli navzoči zborovalei z. velikim navdušenjem. Kongresu so po3lali med drugimi brzojavne pozdrave minister za gozdove in rudnike dr. Dušan Sernec, minister z.a promet ter ban dr. Marušič. S kongresa se je poslala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralja Aleksandra 1., pozdravne brzojavke predsedniku vlade generalu P. Živkoviču, finančnemu ministru dr. Švrlugi, Božidarti Matoviču ter bivšemu fin. ministru dr. Bogdanu Markoviču. Ob pol dvanajstih je predsednik Letica z zahvalo vsem navzočim zlasti predstavnikom oblastev ter govornikom zaključil kongres. Ob 13 je bil v Unionu svečani banket, ki je potekel v znamenju zdravega duha in zavednosti, ki prešinja idealne zadružne delavec v vrstah drž. nameščencev. 84 ur neprestano v zraku Jacksnnville (Florida), 31. maja. s. Letalca AV a Iker Lees in Kred Brossy sla postavila nov svetovni rekord v trajnostnem poletu. Bila stil 84 ur in 10 minut neprestano v zraku. Letala sta z aparatom Paekard z Dieselovim motorjem ua olje. Pilota sta s tem potolkla rekord, ki so ga nedavno dosegli Irnuc -ki lelalci. ki so bili v zraku 75 ur '23 minul. V istosinemi tok s flOO volti napetosti, kakršnega rabi za svoj obrat. Udeleženci so nato odšli v Šelenburgovo ulico, kjer so jih čakali novi tramvajski vozovi. V dveh vozovih so se udeleženci odpeljali proti Šiški in prevozili vso progo do končne postaje. Med vožnjo niso mogli dovolj prehvaliti udobnosti voz in pa ugodne nagle vožnje. V gostilni Pri kmetu blizu konca dograjene proge je biLi udeležencem poskusne vožnje prirejena skromna malica, pri kateri so govorili podžupan prof. Jarc. dr. Fet-lich in g. Josip Turk. Takoj |>o poskusni vožnji so pričeli vsi štirje vozovi voziti po novi progi. Občinstvo je dobesedno navalilo nanje ter so bili ves dan polni. Novi vozovi, štirje |h> številu, vozijo .sedaj od pošte po Dunajski cesti pa do Rostilue Pri Križu«, na Celovški cesti v Zg. Šiški. Ljudje so kar ue morejo načuditi imenitni vožnji, posebno če se spomnijo vožnje na stari progi in pa starih voz. Ze na oko im-IMinirajo novi vozovi v svoji belo-zeleni barvi, pa ludi notranjost voz jo krasna. Križ je seveda s tem. ker se ljudje težko privadijo, da vstopajo v voz zadaj na desni strani, izstopajo l>a spredaj tudi na desni strani. Med vožnjo jc leva stran platforme zaprta, vendar pa napisi. ki veljajo za obratno vožnjo, nekoliko motijo občinstvo. Pa to bo kmalu odpravljeno, ko se Ik> občinstvo privadilo redu. Vožnja čez železniško progo na Celovški cesti ne dela nobenih težav, čeprav morajo vozovi seveda voziti tam počasneje. Na obeh krajih proge, to je pri pošti in v Zg .Šiški počaka voz Iri minule. Pa tudi poceni je vožnja na novi progi. Danes je namreč stopila na vseh tramvajskih i pregah v veljavo nova tarifa. Od pošte do konca proge v Zg. Šiški slane vožnja le en dinar. Odveč" bi bilo vsako prerokovanje, d« bo imel tramvaj vedno dovolj potnikov. Mariborska nedelja Maribor, 31. maja. Visok promet: otok, vinotoči, kobansko pohorske težnje, na Teznem celo grandiozna Dži-gitovka« kavkaikih Kozakov z neizogibnim Kaz.a-čikom«, Proti večeru pa «o se zgrnile množice v slolnico in frančiškansko cerkev, da prisostvujejo sklepni majniski pobožnosti. Prav častna in lepa je bila letos udeležba pri majniškili pobožnostih; lepa kakor jc od prevrata sem ni bilo. V časi in priznanje Mariborčanom. In prisrčna slavija. Včeraj zvečer so napolnili veliko dvorano pri >Orlu» mariborski častniki ler se poslovili od priljubljenega poveljnika domačega pcšpolka polkovnika Karla Dolenca, ki odhaja v Plevtje, ter od podpolkovnika Vaclava Dica, ki pride za mestnega poveljnika v Novo mesto. V celotnem razpoloženju kakor tudi v posameznih na-pitnicah je prišla do polnega izraza vdanost i« .spoštovanje, ki sla ga uživala odhajajoča v mariborskem častniškem zboru. V dvorani Prosvetne zveze pa se je izvršila danes razdelitev nagrad tr najboljše pismene izdelke dijakov v smislu svoje časnega razpisa Jadranske straže. Umrli so: Matija Tuta, vdova po nadspre-\odniku drž. žel., stara 66 let; pogreb v ponedeljek ob tričetrt na 16 na magdalensko pokopališče. — Ivan PoMrak, čevljarski moisler, »tar 31 let. Pogreb v ponedeljek ob 16 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Alojzi] Pešl, orož-niški narednik, star 54 let. Pogreb danes ob 17 iz splošne bolnišnice na magdalensko pokopališč«. Nad življenjem je obupal 60 letni uničar Roman Budler. Obesil se je v Janž.ekovičcvcm gordu v Peklu. Vzrok samomora ni znan. Nič kaj z.nbelezbe vrednega ni bilo v policijskih bukvah. Štiri aretacije Karel V. in Josip N. radi suma tatvine, Barbika M. radi potepustva ter Vinko I.ampreht radi pretepa in razgraianj« Razen tega 30 najrazličnejših prijav. Precej posla p« so imeli v bolnišnici. Stelanija Bedoč je padla po stopnicah ler zadobila občutne poškodbe na celem telesu. — 72 letna mlinarica Antonija Kodrič si je pri padcu prebila desno koleno. — 72 letna ce-slarjeva žena Marija Lavrenčič jc spodrsnila in si natrla levo nogo v skožnem sklepu. — 78 letni Josip Mitercggcr, prevžitkar, stanujoč na Ra-dvanjski ce.sti, je prišel pod voz. Zadobil jc občutne poškodbe na glavi in nosu. — 11 letni delavčev sin Ivan Kos sc jc opekel z vrelo vodo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. N;i LajtorSperški cesti je prišlo danes popoldne do težji- tn-sreče. Na tovornem avtomobilu Dcrvu-Sekove opekarne »<• jc strla os. Pri tem sc je avlo zrušil in pokopal pod seboj vse. ki so bili nn njem. Pri tem sc ji' težje poškodoval šofer fcorli, dalje delavka Marija Sfhnockl ter osemletna Zora Hcl-barh. Ostali dve ženski, ki sla tudi prišli pod vi>7, sin k sreči odnesli zdravo kožo. Vsi trije pon^sre čenči se zdravijo v splošni bolnišnici. NEDELJSKI ŠPORT Ilirija podleže Gradjanshemu — Slab sodnik -Rekordno število gledalcev - Primorje podleže Hajduku Gradjanski: Ilirija 1:0 (1:0). Težko pričakovana igra je za nami. Grad-janski si je priboril obe ločki in s lom z,asedel sigurno prvo mesto v tabeli zagrebško skupine, tlrndjanski velja za najmočnejši klub v tej skupini. Po igri pa, ki jo jc predvedel, pa legii ui mogel dokazati. Zmaga, ki jo je dosegel, nikakor ni Zagreb lako prepričevalna, kakor bi morala biti z ozirom na moč zagrebškega nogometa. Igra, ki je bila zelo živahna in mestoma ludi ostra, pomeni z.a nai nogomet uspeh. Gradjanski, ko je dosegel gol, jc pritegnil vse silo v obrambo, samo da bi obvaroval srečno zmago. Kajli lc srečno moramo imenovati lo'zmago. Pri golu, ki ga jo Grad-janski zabil, je vet pomagala obramba Ilirijo kakor pa napad Gradjanskega. No pa ker rezultati govore, saj pri nogometu je glavuo rezultat, ino-ratno le. ugotovili zmago purgerjev, katere s« močno podpirali ne ravno preveč mirni pristaši, Ki so se pripeljali .s posebnim vlakom. Dopoldne po prihodu zagrebškega vlaka so glavna ljubljanske ulice spremenile običajno sliko. Povsod, kamor si pogledal, je bilo videti ki-bice, ki so imeli v rokah modre zastavice. Takih pristašev, kakor jih ima Gradjanski, gotovo nima noben klub v državi. Vsaka najmanjšo poteza Gradjanskega je žela viharno odobravanje. Gradjanski, podpiran s pediiganjeni svojih pristašev, je pričel lakoj ostro napadati. Predno sc je Ilirija dobro znašla. se je že iz gnjede odbila žoga. katero je streljal Herglez, od noge Velimiroviča hi žoga je obsedela v mreži Ilirije. Tn naključje je prineslo tudi zmago Gradjaiiskemti. Kajti takoj po tem golu je pričela Ilirija napadati in imela du kom a premoč na igrišču. Posebna točka jc bil pri lej igri sodnik. Ne moremo razumeli postopanja Zveze, ki je delegirala g. Živanovič« in ne Jok sir«, za katerega sta se sporazumela oba kluba. No moremo sc ubranili misli, da je pri delegiranju sodnika itrnala precejšnjo vlogo zvezna finančna politika. Kajti v odločilnih trenutkih je bil sodnik dvanajsti igralec. Proli komu so nekateri igralci izgubili živce in pričeli posnemali igro Gradjanskega. Igra sama. kakor smo že rekli, je bila od počelka igrana v zelo ostrem tempu. Takoj od pn čelka igre se je videlo, da je krilska vrsta Gradjanskega močnejša in da bo bolje podpirala napad. Glavua sila v moštvu je bil Pikič. ki je neprestano zalagal napad z uporabljivimi žogami. Vendar je obramba Ilirije popravila marsikatero pogreško lastne krilske vr.-te. Tudi najbolj lepo izpeljani napadi so obstali pri branilcih Ilirije. Drugače je i pa Gradjanski v vseh lai-kah igral do?ti slabše kakor je bilo pričakovali. Kdiui vratar je branil I nemogoče stvari. Nasprotno je bilo pri Iliriji. Tu so dolgo ni znašla krilska vrsta, ki |>oleg (u,|j ni mogla dobro podpirati napada. Zlasti -rednji krilec je bil preveč zaposlen z defenzivno igro. Edini, ki je zadovoljil je bil filter. Splošno -o pa grešili skoro vsi igralci z nepotrebnim zadrževa njem žoge. Napadu je manjkalo tiste energije, ki smo jo videli ravno pri Gradjanskem. Zanimive ho bile tudi predteknie. 5^1. ,ln jc ravno pri teh tekmah, ki so imeli prijateljski značaj, prišlo do dogodkov, ki niso ravno častni za zagrebški nogomet. Rezervno moštvo Gradjanskega potom, ko je Ilirija vodila z. 2:0. pričelo igrali zelo ostro, radi česar jo moral sodnik izključiti enega igralca. Neki napadalci- je hotel naskočili sodnika, zalo je sodnik zaključil igro predčasno. Obnašanje igralcev Gradjanskega, ki so Čutili, da imajo močno o|H>rn pri lastnih pristaših, je bilo zolo nespo.l-no. Ravno lako kakor v rezervni tekmi -o ludi juniorji Ilirije odpravili Gradjanski z 1:0. Hajduk : Primorje 5:1 (2:1) Split, :11. maja. ž. Danes Je bila prva tekma z.a državno prvenstvo. Nastopilo je moštvo Primorja iz, Ljubljane, ki je dopotovalo v Split že, pred dveni; dnevom«, da se pripravi za tekmo. Tekmo je kop čaln h 5:1 (2:1) za Hajduka. Primorje, ki ji imelo početni udarec, je kmalu zgubilo žogo in že v tretji minuli je Hajduk zabil gol. Hajduk jc bil Ves čas igre v slalni premoči. Vratar Jančigaj je dobro branil. Drugi gol z.a Hajduka je padci v '.'(i. minuti. V 117. minuli pa |e Krmnn s prostim strelom, ki ga jo zakrivil Hajdukov branilec, zabil čnslni gol. Drugi polčas je potekel v znatni premoči Hajduka. Primorje se j, težko branilo. Železniška nesreča pri Zalogu Ljubljana, 31. maja. Da. i mi. m zgodaj se je pripetila pri Zalogu pretresljiv a /.ele/.oiska nesreča. 36 letni sprevodnik državno železnice Anton Slopar, stanujoč na Sv. Petra cesti 14 in rlomn iz Smarlnega pri Litiji, je okoli 3 vozil z vlakom. Opazil pa je, da se bliža nasproti vlak in je hotel dati neko znamenje. Prijel se je za ročaj pri vagonu. ki se jc pa naenkrat izpulil in Slopar je padel na železniški lir. Kolesa vlaka so šla čezenj in mu skoraj gladko odrezala ler zmečkala desno nogo pod kolenom, iz Zaloga so lakoj telefonirali na ljubljansko reševalno postajo. nakar je reševalni avto prepeljal pon< slečenega Stopin ja v bolnišnico. Pridobivajte novih naročnikovi Modri premog sedanjosti in bodočnosti Sila vetra -- nov vir energije Premog in para sta stvorila novo dobo v človeštvu. Ni potrebno omenjati, kakšne zapreke so ovirale prodiranje in zmagovanje premoga in pare. Na stotisoče marljivih obrtnikov je ostalo brez dela, ker je stroj delal boljše in hitrejše od njih. Tempo produkcije je naraščal z gigantskimi koraki in če danes mislimo, da smo na vrhuncu, se kruto motimo. Novi stroji ustvarjajo nove pogoje dela, novi stroji delajo z vedno hitrejšim tempom, dovršenejše, cenejše in solidnejše od vsake človeške roke. Čeprav se često oglašajo fantasti in norci s svojimi prerokovanji, češ, da bo nekega dne zavladal stroj nad ljudmi, se jim vendar stvaritelji tehnike rogajo. Nikoli ne bo stroj nad-vtadal človeka, toda spremenil ho življenje in njegove pogoje. Človeška roka sicer ne more konkurirati stroju, toda končno pa je stroj tudi delo človeških rok. Prerokovanja'?, da bo stroj nadvladal človeka, so prazne maruje. Ljudje bodo toliko nadvladal i stroje, da se lx) njihovo delo nekoč morda omejilo samo na eno uro dnevno. In v tem kratkem času bo človek lahko pridobil toliko dobrin zase in za lastnika stroja, da l>o lahko bolje živel kakor danes. To bo dokazala bodočnost, pa naj vlada v njej katerikoli družabni red. Človeštvo išče še vedno novih energij. Ze pred davnim časom so ljudje obrnili pozornost na silne energije, ki se skrivajo v zračnih tokovih ali vetru. 7.e v onih časih, ko so premog smatrali za navaden črn kamen brez vsake vrednosti, so ljudje že izkoriščali veter. Jadrnice so poznali že v davni dobi. Tudi mline na veter, s pomočjo katerih so ndeli žito ali črpali vodo, so že davno poznali. Kdaj so se pojavili prvi mlini na veter, zgodovina ne ve povedati, vendar je povsem gotovo, da so bili v rabi že pred 'J000 do 3000 leti. Hiti so seveda zelo preprosti mlini z malim efektom. Prvi mlini na veter v Evropi datirajo okrog začetka ti. stoletja. Od tega stoletja dalje pa je število mlinov ua veter v Evropi silno rastlo in to posebno v deželah, kjer pihajo stalni vetrovi s skoraj vedno isto smerjo. To so Nizozemska, Danska, Anglija in zapadna obala Francije. Vsakomur je gotovo znana značilna slika nizozemske pokrajine z mlini na veter. Dokler se bo zemlja vrtela, bo dovolj vetra. Le če hi se zemlja ustavila, kar pa ni verjetno, bi se umirilo ludi ozračje. Nekoč bo morda veter edini vir energije. Jadrnice so ozko zvezane s prvini počet-kom brodarstva. V novejšem času jih je pač spodrinila para, kar se je zgodilo s precejšnjimi žrtvami. Danes pa se zopet skušajo rehabilitirati jadra, seveda v nekoliko drugačni obliki. Temelj za te poskuse je znani Magnu-sov efekt, ki je zlasti v modernem topništvu T"' ! : : ♦ : precej koristil. Magnus je namreč zgradil poseben cilinder in ugotovil, da če veter piha na tak cilinder, je pritisk ne v smeri vetra, nego ravno v nasprotni meri. Prav za prav se lahko reče, tla je modernizacija topov dovedla do tega efekta. Topovske krogle, ki so rotirale, je vsak najmanjši veter vrgel iz prave smeri. S pomočjo Magnusovega efekta pa se je temu precej odpoinogto. Magnus je umrl 1. 1870. in njegov efekt je ostal pozabljen do pred nekaj leti, ko je nemški inženjer Flettuer zbudil veliko senzacijo s svojim rotorjem. Zgradil je naj-preje tnal čoln z dvema velikima cilindroma, rotorjema, ki sta se vrtita s pomočjo motorja. Veter, ki je piltal s strani, je deloval na cilindre tako, da je čoln plul v ravni smeri. Ce je pri jadrnicah pihal veter z boka, so lahko plule samo s pomočjo manevriranja. Pri Flett-nerjevem rotornem čolnu pa so ugotovili, da za 50 odstotkov boljše izkorišča veter kakor pa navadne jadrnice. Ni pa bila pri Flettner- jevem rotornem čolnu to edina njegova korist. Tudi število posadke bi bilo s tem zmanjšano ua najmanjše. Ti dve koristi iu pa prevelika reklama je bila vzrok, da so ljudje stavili v Flettnerjev rotorni čoln prevelike nade. Poskusi z nekoliko večjim čolnom pa so pokazali, da so bile te nade močno pretirane. Izkazalo ; se je, da še ni preiskan vpliv viharja na ro-j torje in še mnoge druge stvari. Flettnerjev I rotorni čoln se je pozabil, toda najbrže ne za i vedno. Nekega dne ga bodo morda zopet iz-| vlekli na dan in nadaljevali poskuse. Dandanes ni več sen kombinacija ener-! gije vetra z elektriko. Kombinacija veter, di-' namo, akumulator je dala najboljše rezultate. I Izkoriščanje vetra je zahteva bodočnosti. Danes so storjeni temelji, bodočnost pa naj najde sredstva, da na te temelje postavi sigurno zgradbo. Človeštvo ne more in ne sme nazadovati. Le naprej mora biti obrnjen njegov korak. Zlato je zopet dražje kakor platina Revolucija v cenah plemenitih kovin — Vrstni red: zlato, platina baker, srebro V razburkanem času neposredno pred svetovno vojno so sc v raznih področjih človeškega življenja dogodile velike spremembe mnogih vrednot. Zlasti se je to zgodilo na področju vrednosti plemenitih kovin. Desetletja se je na svetovnem trgu držal sledeči red vrednosti plemenitih kovin: platina, zlato, srebro. V najnovejšem času pa so se na svetovnili tržiščih dogodile velike spremembe, ki so povsem spremenile dosedanji red vrednosti teh kovin- Platina in srebro sta v svojih cenah padla. Platina jc danes cenejša od zlata, srebro pa cenejše od bakra! Tako je zlato zopet na prvem mestu, kakor nekoč, ko še niso poznali platine. Platino so sicer poznali že v 10. stoletju, vendar je velika vrednost te modrikasto-belka-ste kovine prišla do pravega izrava šele v sredini preteklega stoletja. Uporaba platine v industriji, posebno v elektrotehniki in elektro-kemiji jc postala nenadomestljiva. Dolgo časa je na svetovnem trgu platine prevladovala Rusija, ki je iz svojih neizčrpnih rudnikov v Uralu producirala skoro dve tretjini celokupne svetovne produkcije platine. Toda po svetovni vojni je Rusija prenehala izvažati platino, nakar je cena platine na svetovnem trgu Edini slooenslii zaood brez tnjega kapitala ie Vzajemna zaoarooaiuica u Lgzibljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v živtjenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. poskočila tako visoko, da so začeli iz nje izdelovati nakit. Bogati ljudje so začeli nositi platin-ske prstane, ki so bili sedem do osemkrat dražji od zlatih. Zgledalo je že, da si je platina zagotovila za daljšo dobo prvenstvo žlahtnih kovin. Toda temu ni bilo tako. Ker je prenehal izvoz platine iz Rusije, so se s produkcijo platina začele baviti druge dežele, ki so imele piatinske rudnike, kakor Kolumbija, Brazilija, Peru, Kalifornija, Kanada, Južna Afrika in Vzhodna Indija- V nove piatinske rudnike se je investiral ogromen kapital in rudniki so začeli delati s polno paro. Na splošno iznenadenje pa se je ktnalu pojavila na svetovnem trgu ruska platina. Sovjetska vlada je namreč obnovila stare piatinske rudnike, zgradila nove in moderno uredila znane laboratorije v Jekaterinburgu. Pojav ruske platine na svetovnem trgu jc povzročil velik padec cen platine. Ta cena je neprestano padala, dokler ni naposled pred kratkim padla pod ceno zlata. In tako jc zlato zopet postalo najdražja žlahtna kovina sveta. Še hujše pa je s srebrom. Leta 1024 je bila cena srebra na londonski borzi za 1 unčo (3.18 grama) 36 in ena šestnajstina pcnce, že naslednje leto pa je notiralo srebro samo 16 do 18 pene, danes pa jc srebro cenejše kakor baker. Vzrok temu katastrofalnemu padcu cen srebra leži v tem, ker so mnoge države, ki so imele do sedaj srebrno valuto, uvedle zlato, tako Kitajska, Perzija, Indija, Mehika itd. Posebno je padla cena srebra, ko je leta 1926 Indija uvedla zlato valuto, in pa preteklega leta, ko je uvcdl? zlato valuto Kitajska. Na drugi strani pa je tudi produkcija srebra znatno narastla. Vedeti je treba, da se srebro proizvaja tudi kot stranski produkt, pri predelavi svinca, bakra in cinka. Ta takorekoč stranska produkcija srebra znaša danes 80 odstotkov celokupne produkcije srebra. Nadaljni razlog nazadovanja cene srebra je tudi čudno dejstvo, da se je zopet začel oglašati pri ljudeh pohlep za zlatom v pravem smislu besede. Večina ljudi, seveda, katerim je to mogoče, si prizadeva, da si zagotovi neko koli čino zlata v raznih oblikah. Poleg vsega tega pa tudi produkcija zlata v zadnjem času občutno zastaja. Radi tega tudi vedno bolj narašča iskanje zlata. Ni čudno, da so nedavno, ko se je raznesel glas, da so v Peruju odkrili nove zaklade zlata, pohitele tja velike množice pustolovcev, kakor nekoč v Kalifornijo, Aljasko in Južno Afriko. V poučenih krogih naglašajo, da bo zlato tako dolgo ostalo na prvem mestu med žlahtnimi kovinami, dokler se ne preiščejo nova najdišča zlata v Sibiriji in Aljaski, ki, so baje zelo bogata na tej žlahtni kovini. Kakor pač bo, dejstvo je, da je danes zlato zopet na prvem mestu, dočim je srebru, kakor vse kaže, za vedno od klenkalo. f— 1 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri umni v Cedil reg. zadr. z neom. zav. ▼ Celju, v novi lastni palači na ogln Kralja Petra e. in Vodnikove ul. Stanje hranil, vlog nad Din 100,000.000. Obrestna mera najugodnejša. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov posestnikov z vsem svo- * jim premoženjem Posojila na v k n j i • i 'b o, p o r o p t v o ter lastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka Špeceriisho m holoniiolno blago, umetno gnoiilo. cement itd. Itd. dobavlja Gospodorsho zvezo v Ejublionl inserirajte v Slovenskem listu! Najnovejši Sachs" motorji, dvokolesu, otro-ki vozički, šivalni stroji, nosa mezni deli. pneuinatika. Ceniki franko. Najnižje ceuc ..TRIBUNA.'* F. B. L. Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. Dvaiset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 48 Potem ko smo obpluli Cartier in Hibernia-ostro-ve pa Seringpatamske in Scottove čeri, smo 14. januarja bili sredi Oceana, kjer nismo videli več nobene zemlje. Hitro:;;: »Nautilusa« se je zelo zmanjšala in časih je plul pod vodo, časih pa na površini. Med tem časom je kapitan Nemo proučeval temperaturo morja v njega različnih plasteh. Sledil sem tem poizkusom z največjim zanimanjem. Kapitan je končno ugotovil, da ima morje v globočini 1000 metrov v vseh širinah enakomerno temperaturo štiri in pol stopinje. Spraševal sem se, v kakšno svrho neki kapitan dela take poizkuse, ne da bi bil mogel to vprašanje rešiti. Da koristi človeštvu? Kako, ko pa se je človeštva ogibal in je z njim pretrgal vse stike! Naj so bili njegovi nameni kakršnižekoli, dne 15. januarja, ko sem se z njim nahajal na palubi, me je vprašal, da li poznam različne stopinje gostote, ki jih ima morje. Odgovoril sem, da ne, ker znanost doslej ne razpolaga še z zadostnimi opazovanji v tem pogledu. »Jaz pa sem napravil, kar se lega tiče, žc veliko eksperimentov.« »Prav,« sem odgovoril, »toda .Nautilus' je svet zase, in rezultati, ki jih dosezajo njegovi učenjaki, ostanejo ostalemu svetu nepoznani..« »To je res, gospod profesor«, je odgovoril kapitan Nemo po kratkem molku, »Moja ladja je svet zase! .Nautilus' je zemlji ravno tako tuj kakor planeti, ki jo spremljajo na poti okoli solnca. Tudi dela učenjakov na Saturnu in Jupitru bodo ostala Zemlji vedno neznana. Ker pa sva midva slučajno prišla skupaj, mislim, da vam smem sporočiti rezultate svojih opazovanj.« »Prosim, kapitan!« »Vi veste, da je morska voda gostejša od sladke. Toda ta gostota ni enakomerna. Če označim gostoto sladke vode z 1, potem znaša gostota vode Atlantskega oceana a"/100„, Tihega oceana 'lU0«n< Sredozemskega "/,„„„.« »Mož se torej upa ludi v Sredozemsko morje«, sem dejal sam pri sebi. »Za Jonsko morje sem dobil številko 18/1000, za Jadransko pa 80/iuoo-« Iz tega je bilo razvidno, da sc »Nautilus« ni ogibal voda z velikim prometom in zato sem sklepal, da bomo mogoče še v kratkem pripluli v bolj kulti-virane kraje sveta. Moram priznati, da me je to zelo radovalo. 16. januarja je »Nautilus« plul le par metrov pod morsko gladino. Stekla v salonu niso bila zaprla, morje pa je bilo temno, ker žarometi niso funkcionirali. Zunaj jc bilo oblačno in viharno nebo- Zaradi lega so tudi največje ribe izgledale samo kakor sence z nejasnimi obrisi. Kar naenkrat se je razlila zunaj nas in po salonu samem polna svetloba. V prvem hipu sem mislil, da so prižgani žarometi, kmalu pa sem se prepričal, da luč, ki nas je obdajala, ne izhaja iz elektrike. »Nautilus« je plul sredi fosforescirujoče plasti, ki je v tej temi oko naravnost oslepljevala. To svetlobo so proizvajale mirijade močelk, ki so se tembolj svetile, čimbolj so se približale kovinastemu trupu podmornice. Med njimi so bile mesečinke, krog-ljice iz prosojne gallerte z dolgimi, niti podobnimi lovkami; našteli so jih v 30 kubičnih centimetrih vode do 25.000! Njihov svit so ojačale še razne meduze, asterije, aurelije in pholade ter druge živalice debla mehov cev. »Nautilus« je več ur plul sredi te svetlobe, v kateri so se igrale ribe v ognjeno žarečih barvah. Med njimi sem opazil tako zvane istiophore, tri metre dolgo ribo, ki jo imajo za oznanilko viharja. Ta riba ima dolg meču podoben in jako oster rilec, s katerim so se večkrat zaletavale v stekla našega salona. 18- januarja se je »Nautilus« nahajal na 105. stopinji dolžine in 15. stopinji južne širine. Vreme je bilo zelo slabo, morje je bilo divje razburkano. Z vzhoda je bril hud vihar. Barometer, ki je že nekaj dni padal, je kazal pravi orkan. Bil sem na ploščadi, ko je poročnik opravljal svoje vsakdanje merjenje. Čakal sem kakor po navadi, da bo v neznanem jeziku, kojega zloge sem seveda že dobro poznal, podal v odprtino svoj vsakdanji raport. Toda to pot se je njegov raport glasil čisto drugače. Takoj se je pojavil kapitan Nemo, ki je nameril svoj daljnogled na horicont. Kapitan je stal nepremično več minut, ne da bi daljnogled odstavil. Potem pa je poročniku nekaj povedal. Poročnika se je polastilo razburjenje, ki ga je komaj premagal. Kapitan Nemo pa je ostal hladnokrven. Razume se, da sem tudi jaz napeto motril horicont, ne da bi kaj opazil. Kapitan pa se je začel po palubi sprehajati, nc da bi me pogledal. Najbrže me mož niti opazil ni. Stopal je trdno, toda tempo ni bii tako enakomeren kakor sicer. Časih je obstal rre-križanih rok in motril morje. Kaj je neki videl a'i iskal? Saj se je »Nautilus« nahajal najmanj tri do štiri sto milj daleč od najbližje obali. Poročnik je bil zopet zagrabil daljnogled in motril obzorje, potem pa nervozno, sem in tja topotajoč z nogo, stopal po palubi, medtem ko se je kapitan ob-! vladoval. Skrivnost se jc morala v kratkem času odkriti, • kajti kapitan Nemo je dal strojnikom povelje, da močneje zakurijo in vijak se je začel vrteti hitreje ; in hitreje. I o GOtSf. S2| S Št N F< Ia < » v? tu. a . B o o o ? 5 2. O' S I FS? I £ro' ŽSgo1 • O N 5? 3 F » < 5 | !B N "C -• ~ < S J.S _ N ti - ci as- : n ♦-Op.S:- S I- =' c' c c S-' = § • og — 5 | 2 ) §L I 5 -■ cir: S ^ N - C ° -j a ~ te t/. l-š čir ° ZO B 2.gs-z st?*!!' . M h) s* jtv nr . N © £ ra O S _ o ^ 2 <5 'M C 'Ji -o-l CL