Naročnin« mesečno ^^	d^ mmk^ ^^	-	^^^^^ Cele. račun, Ljul
St-rai m, m m m B J m * r%u m * M
inozemstvo 120 Din & ^H jHV	^B	^M ^gj	M ^MM	WK
je T	JMm* ^^^^	JHLmma&J ^ JUL^m*	uPr«,a:itop...,
Kopitarjevi aL6/M jevB 6> leiefon 29<, Telefoni arednlitvai dnevna služba 2»H — nočna 2SM. 8N In ZOM	--Uhaja vuk dan »JatraJ, razen ponedeljka ia dneva po prazniku
Temelj evropske politike je:
Prijateljstvo med
Francijo in Italijo
Mussotini-Napoteon („1 ntrasigeant")
Otrok vedno manj
V Berlinu se je tretjič sestal mednarodni kongres z.a proučevanje prebivalstva. Društvo zu proučevanje prebivalstva je bilo ustanovljeno 1, 1928. v Parizu z namenom, da bi proučevalo vse pojave v zvezi z gibanjem človeškega prebivalstvu v posameznih državah, da bi iskalo vzroke, ki vplivajo na razvoj oziroma propadanje narodov, u tudi sredstva, s pomočjo katerih bi bilo mogoče ugodno vplivati na številčni in kvalitetni razvoj človeštva.
Že potreba sama, da se je takšno društvo ustanovilo, dokazuje, tla je nastopila v problemu razvoja evropskega prebivalstva kriza. Evropa se je pričela vznemirjati zaradi številčnega nazadovanja svojega prebivalstva. Neizmerni izgubi 10 milijonov mladih in krepkih človeških moči, ki so usahnile v svetovnem klanju, so se pridružila pokopališča bele kuge, ki se je pod vplivom Maltliusovegu nauka in splošne morale in gospodarske depresije naglo razširila po Evropi in tudi v zapadnih obmorskih državah.
Na svetu živi danes okoli dve milijardi ljudi, a po zatrdilu prof. dr. M. Burgdorfcrja na berlinskem kongresu bi zemeljska obla lahko preživljala 8 do 10 milijard človeških bitij. Okoli 1. 1800 je na svetu živelo približno 600 milijonov ljudi, prebivalstvo Evrope same sc je med tem časom dvignilo od 175 nu 500 milijonov. Čeprav vsebuje zemlja po mišljenju izvedencev še dovolj življenjskih enegij in bi torej lahko prenesla še novo milijarde človeških življenj, je začela človeška sila vsaj v Evropi pešati. Položaj Francije, ki jc veljala že pred vojno za najslabšo v pogledu plodnosti, ni dnnes razmeroma še tako slab. L. 1913 se je rodilo v Franciji 19 otrok na 1000 prebivalcev, leta 1930 še vedno 18, medtem ko je znašal količnik v Nemčiji I 1913 26.9, 1 i930 pn 18.5. Leta 1932 je Nemčija padla celo na 15.1. Alarmi, ki jih od časa do časa dviga italijanski tisk radi nazadovanja rodovitnosti v Italiji, niso brez razloga. V času od I. 1913—1932 jc rodovitnost v Italiji padla od 31.7 na 23.8. Prebitek rojstev nad smrtjo je v Italiji še vedno močan, toda danes bi g. Mussolini potrebo italijunskega naroda po ekspanziji v Afriki mnogo težje zagovarjal na podlugi etnografske statistike, kakor na primer pred vojno. Tudi v Italiji imate danes že mesta, k jer ne doseže rodovitnost več kakor 13 na 1000 prebivalcev. Anglija, in še druge severne evropske države tudi naglo propadajo. Na Angleškem (z Irsko) je 1. 1913 znašal količnik 24.2, I. 1932 še komaj 15.8 (brez Irske, kjer je znašala 18.9). Švedi so nazadovali od 23.2 na 14.5. V J u g o s I a v i j i jc danes količnik še dokaj visok, toda tudi mi v tem pogledu nazadujemo. V razdobju 1924—1929 je znašal 34.2, leto nato pa smo že nazadovali na 33.3.
Azijske države problema nazadovanja rojstev ne poznajo. Tudi v civilizirani Japonski je količnik še vedno tako visok, da se njeno prebivalstvo vsako leto pomnoži za 1 milijon
frebivalccv: količnik se je v povojnih letih do 1932 zmanjšal samo od 33.2 na 32.9. Prebival'* stvo v Aziji se naglo množi in japonski dum-ping, ki ga čutijo naša podjetja v Evropi, je v prvi vrsti naravna posledica naglega narastka japonskih delavskih množic in pocenitve delavske moči, ki je s prvim v zvezi. Govorice o azijski nevarnosti niso torej brez podlage.
Primanjkljaj, ki nastaja radi nazadovanja rojstev, skuša civilizacija kriti z zmanjšanjem umrljivosti otrok. Poleg tega sc zdi, da se je človeško življenje povprečno nekoliko podaljšalo. Toda kljub temu stoje nekateri narodi že tik pred propadanjem, to je tik pred dnevom, ko bo število mrtvih preseglo število rojenih.
Glede vzrokov, ki uničujoče vplivajo na rodovitnost človeštva, si je socialna veda dnnes že povsem na jasnem. Ta je danes že jiovsem ovrgla Malthusove nauke. Naj navedemo nekaj kričečih številk prav iz Nemčije, kjer to vprašanje strokovno obdelujejo in vodijo podrobno statistiko v tem pogledu. Podatki iz 1. 1933 kažejo, da je prišlo nn 100 višjih vladnih svetnikov in načelnikov nekega nemškega ministrstva samo 110 otrok; na 100 drugih ministerijalnih uradnikov samo 68 in na vseh 900 uradnikov v ministrstvu saino 966 otrok. V Bndenu so ugotovili, da je 18.8% vsega uradništva brez otrok, da pa ima četrtina uradnikov samo po I otroka in druga četrtina po dva otroka. Okoli 72% vseli uradnikov, je imelo v tem letu samo po 2 ali manj otrok. Uradništvo v industriji in trgovini in državnih uradih se je glede otrok najslabše odrezalo. Polovica kmetov in kmetskih delavcev ima več kakor 3 otroke, 33% industrijskih delavcev ima tudi več kakor po tri otroke. Značilen je pojav, da imajo industrijski delavci, ki imajo še košček zemlje, večjo družino. Izmed skupine bančnih uradnikov, ki ima 205—490 mark dohodkov, jc bilo 23.9 neporočenih in 32.9% poročenih ni imelo sploh otroka, 28.9% po enega in II.5% po dva. Ta skupina uradništva, ki je razmeroma dobro plačana, bi lahko vzdrževala povprečno po več kakor 2 otroka. Izmed uradniške skupine, ki prejema mesečno od 295—550 mark, je bilo 19% neporočenih, 3t% ni imelo nobenega otroka, 32% enega in 14.2% dva otroka.
Nižje uradništvo in delavstvo imata po več otrok in kažeta več življenjske energije kakor najvišja birokracija; zato teži socialna akcija velikih državnikov zn tem. da z raznimi ukrepi (s posojili, z znižanjem davkov itd.) podjire prav ta dva stanova in kmeta. Industrijskega delavca skušajo spraviti zopet na deželo, ki je bolj zdrava. Čejirav ne smemo prezreti moralnega momenta in kršitve krščanskega nauka, ki ga je tako jasno podal Pij XI. v znani encikliki in ki ne dopušča v tem pogledu niknkih dvomov, je gotovo, da igrajo pri nazadovanju rojstev važno vlogo tudi ekonomski razlogi, Ustvariti je treba nn vsnk način tudi trdno gospodarsko podlago družini z uvedbo takozvanih družinskih plač.
Sociologe ne skrbi samo številčno nnzndo-vnnjc evropskega prebivalstva: ne samo po Str vilu. ampak tudi po kakovosti nazaduje človeški rod. Statistika kaze, da sc v zadnjih desetletjih število umobolnih izredno množi. Dokn-laiM) ie tudi, da se umsko šibkejši in ncu?avno-
Bozen, 29. Šo nikoli so ni prijateljstvo Francije in Italije, ki zavzema danes v srcu Francije prvo mesto, pokazalo v toliki meri, kakor so kaže zdaj na ozemljit italijanskih vojaških vaj v južnem Tirolu. Te vajo so bile danes končane s tem, da je »modra armada« potisnila nazaj »rdečo«, ki je bila vdrla s severa na jug do črte Malo—Glos— Cavalese—Predazzo ob rekah Noco in Avisio, s katero jo je »modra armada« pregnala. »Rdeči« so predstavljali nemško armado, ki je skozi avstrijsko Tirole vpadla v italijansko ozemlje. Seveda so zmagali »modri«, ki so napravili protinapad z 8 divizijami na motorjih in z lahkimi tanki. Po trditvi italijanskih krogov so vaje dokazale, da ima Italija prvovrstno armado, ki tudi za slučaj vojno v Abesiniji lahko brani domovino tudi na evropski fronti. Edini neugodni moment jo bil, da se ni inogel prav razviti napad letal na sovražnika, ker je ves čas nagajalo vroino in jo dva dni lilo kakor iz škafa.
Čete se zdaj zbirajo pri Ronsoni pri Boznu, kjer jih bosta pregledala kralj iu Mussolini. Ob toj priliki bo imel Mussolini nagovor na častnike, ki jih je okoli 4000.
Najbolj so značilni navdušeni komentarji o duceju in italijanski armadi v francoskem tisku. »Intransigeant« primorja Mussolinija z Napoleonom. Tudi ostali francoski listi navdušeno hvalijo pripravljenost in bojevitost italijanske armado ter izražajo svojo veselje, da more Nemčija računati na mogočno itali-jansko-francosko fronto, podprto eventualno tudi od Male antante in rdečo armade, ako bi hotela izkoristiti sedanji položaj v svoje namene.
Ukrepi italijanskega ministrskega sveta
Na seji ministrskega sveta v Boznu jo Mussolini podal najprej ekgpoze o mednarodnem položaju. Nato se je bavil z ugovori Anglije in dejal, da italijanska politika niti direktno niti indirektno ne ograza interesov britanskega imperija, ampak hoče samo urediti svojo zadovo z Abesinijo, kjer ima Italija brez dvoma prednost pred vsomi drugimi velesilami.
Kar se tiče sankcij vojaškega značaja, s katerimi grozijo Italiji nekateri angleški krogi, je Mussolini dejal, da je italijanski vojaški generalni štab to stvar temeljito proučil in da so že zdavnaj storjeni ukrepi proti kakšnim vojaškim akcijam, ki bi jih kdo mislil ukrepati proii Italiji.
Nato je Mussolini govoril o gospodarskem položaju Italije in dejal, da zagotavlja prehrano obilna letošnja žotov. Glede industrijskih potreb je ministrski svet sklenil, da se imajo potrebe industrijo glede surovin nasititi šele tedaj, ko bo ustreženo sedanjim ali bodočim vojaškim jx>trebam. Na podlagi teh potreb je ministrski svet sklenil tole odredbo:
1)	Obvezen odstop terjatev v inozemstvu in obvezno konverzijo tujih vrednostnih pa-pirjov in italijanskih papirjev v inozemstvu v blagajniške bone z rokom devetih let in obrestno mero 5%.
2)	Začasno omejitev dividend delniških družb, tako da nobena delniška družba prihodnja tri leta ne bo smela dajati svojim delničarjem večjih obresti kakor 6% vloženega kapitala.
3)	Uvede se davek na dividendo od delnic, ne izvzemši niti delnic, ki se glase na pri-nosilca. Ta davek bo znašal 10% obresti na vse delnice in sHčne papirje, ki se ne glase na ime in ki so jih izdali na področju kraljevine Italije, zasebne družbe ali zasebne ustanove.
4)	Izdane so odredbe o potrebi nadomestkov običajnega goriva. Po določbah te uredbe
teženi ljudje hitreje množijo kakor normalni. Od 1. 1877 do 1. 1926 se je v Nemčiji število slaboumnih štirikrat pomnožilo. Skupno prebivalstvo ni naraslo v tem razmerju. Po novejših podatkih imamo samo v Jugoslaviji 22.500 slaboumnih otrok. Treba je torej skrbeti tudi za kvalitativno zboljšanje človeškega rodu.
Nemški notranji minister Frick se je na berlinskem kongresu postavil z novo nemško postavo o sterilizaciji. V smislu hitlerjevskih ideologov zahteva sterilizacijo rasna evgenika. Kakor znano, je katoliška cerkev sterilizacijo zavrnila. Ta je proti nauku o krščanski ljubezni in se niti z zgolj fiziološkega vidika ne dn zagovarjati. Kdo more n. pr. z gotovostjo trditi, da se človek, ki je obtežen z bremenom dedne padavice in ki po nemškem zakonu zapade prisilni sterilizaciji, ne bo nikdar opomogel? I udi ni mogoče z gotovostjo trditi, dn bo ves njegov zarod manjvreden. Boju za zboljšanje človeškega plemena preostaja drugo dovolj širše področje. Težiti moramo za zboljšan jem splošne hi-gijene, delavnih razmer in ljudskega zdravja. Naj omenimo še, da je Anglija, ki jo zmotno smatramo za prekonservntivno in na drugi strani v gospodarskem pogledu za prclibernlno. z. zakonom, ki ga je nazvala »hotising bili«, določila. jio koliko oseb sme stanovati v posameznih stanovanjih; število oseb mora biti v pravem razmerju /. velikostjo stanovanja. Jasno je, dn je higijenično stanovanje predpogoj za zdravo družino in zdrav naraščaj.
bodo morala vsa motorna vozila, ki služijo skupnim transportom rabiti nadomestek za običajno gorivo.
Ti ukrepi so le nadaljevanje finančnih ukrepov, ki jih je vlada izdala 8. decembra lanskega leta, ko je uvodla monopol prometa s tujimi devizami. Pri tisti priliki je uredila tudi nadzorstvo nad terjatvami in dolgovi italijanskih državljanov v tujini. Sedaj skuša vlada osredotočiti v svojih rokah vso kredite v tujini, kakor jo to storila žo za uvoz premoga in kovin.
London, 29. avgusta. Reuter poroča iz Luzcrna, da se je belgijska kraljevska dvojica ponesrečila z avtomobilom. Kralj Leopold je ranjen, kraljica pa je mrtva.
Nesreča se je zgodila pri Merlichachnu r bližini Qu-esnachta ob Viervvaldstattskem jezeru. Avtomobil, ki ga je vodil belgijski kralj, je iz do-zdaj neznanih vzrokov zdrvel s ceste, se zaletel v drevo in strmoglavil v jezero, ki tam ni globoko. Pri tem je vrglo kraljico v drevo. Dobila je močno razpoko na lobanji in je kmalu preminula. Belgijski kralj ima več poškodb i<a glavi, ki pa niso nevarne. Šoler je dobil več brazgotin. Belgi|skega kralja je nesreča tako skruiila, da ni mogel dati nobenih podrobnih podatkov.
AvtomobV se je zaril r tla jezera in se ie zmerom nahaja tam.
V Berlinu so izvedeli o straini nesreči po bruseljskem radiju. Vest ie zbudila silno prepadenoat
Glede omejitve dividend trgovskih in industrijskih podjetij pravijo merodajni krogi, da hoče vlada z. njimi preprečiti novo vojne bogataše. Presežek und predpisano dividendo bo izpreinenjen v državne papirje. Zato ho tega dobička deležen ves narod. Sklop glede nadomestkov za običajna motorna goriva naj pospeši osamosvojitev države od tujine. Tendenca vseh teli ukrepov .je, da mora Italija odslej za primer vojne krili vse svoje potrebe sama.
in globoko žalost med prebivalstvom. Pred uredništvi listov se zbirajo velikanske množice ljudi in žele izvedeti vse podrobnosti o nesreči. Mnogi so do poslednjega trer.sitka upali, da vest bruseljskega radia vendarle ne bo resnična ali pa vsaj pretirana.
Na mnogih poslopjih že vise zastave na pol droga.
Od kraljevske družbe ni ta trenutek nikogar v Bruslju. Kraljica-mati Elizabeta se žc dalj časa mudi v Napoliju pri svoji hčeri, italijanski prestolonaslednik. Brat kralja Leopolda III., groi Flandrij-ski, potuje po tujini, otroci kraljevskega para so bili pa pri svojih starših v Švici.
Dan svečanega pogreba kraljice Astride Se ni določen.
Predsednik belgijske vlade Vanzecland, je takoj, ko je zvedel o tragični smrti belgijske kraljice Astride, sklical sejo ministrskega sveta. Predsednik Vanzeeland bo Se da;.»2s odpotoval z letalom v švico.
Novica o tragični smrti belgijske kraljice Astride je zbudila veliko žalost po vsem svetu in jc globoko pretresla vse kroge. Sožalne izjave so že dospele v Bruselj iz vseh prestolic evropskih jn drugih držav.
O nesreči sami se izve, da jc kraljevski avtomobil vozil z brzino 80 do 90 km na uro ter da se je zaletel rr.' prevrnil čez rob jezera ob močnem zavinku.
Bruselj, 29. avgusta. TG. Vse mesto je zaradi tragične smrti kraljice Astrid zavito v globoko žalost. Z vseh hiS visijo žalne zastave. Tudi poslopji svetovne razstave so v žalnem oblačilu. Vse predstave so odpovedane.
Bruselj, 20. avgusa. AA. Znradi mednarodne žalosti bo6ta borzi v Bruslju in Anvversu danes zaprti.
Nadaljevanje na 2. stram
Anglija se ne da premakniti
Sklepi italijanske ministrsko'konferenco v Boznu v angleškem tisku presojajo zelo mirno. Anglija ho na odločilni seji Sveta Zveze narodov končnoveljavno formulirala kompromisni predlog, ki dovoljuje Italiji zelo obsežne teritorijalne in gospodarske koncesije v Abesiniji, absolutno pa vztraja na nedotakljivosti abesinskega visokogorja, kjer se nahaja Ta n sko jezero. I)ej; stvo je namreč, da bi inogla velesila, ki bi se polastila tega ozemlja, spremeniti lok modrega Nila, od katerega zavisi rodovitnost Sudana in Egipta — kjer Anglija pravkar gradi čudo tehnike pri Senaarju, kjer bo zgrajen vodni rezervoar 5 milijard kubičnih metrov — in usmeriti nilske vode proti Rdečemu morju. Tega Anglija seveda za nobeno ceno no bo dojnistila.
Ako bi Italija ta predlog odklonila, bo Velika Britanija na vsak način skušala dobiti od Zveze narodov proti Italiji gospodarske sankcije in bo izvajala proti njej miren moralen bojkot in do neke meje gospodarski bojkot, kateremu Italija ne bo kos.
Kar se tiče Francije, bo, kakor poročajo iz Pariza, Laval storil vse, da prepreči za-pletljaj v današnjih razmerah, ki so za Evropo tako nevarne.
O tom torej, da hi Anglija zahtevala oziroma sama izvajala kakšno vojaško sankcije proti Italiji, zaenkrat ni govora, pač pa Velika Britanija nadaljuje svoje_ varnostno ukrepe v Sredozemskem in Rdečem morju. Tako je odposlala v glavno mesto britske Somalije križarko »Colombo«. V pristanišču
Ln Valette na Malti grade poseben branik, ki naj otežkoči dostop sovražnim ladjam. Ta nasip je mnogo večji od tistega, ki so ga bili Angleži zgradili na Malti v svetovni vojni.
Britanska sredozemska mornarica je odplulu danes na svojo drugo polletno križarjenje. Posebnost sedanjega križarjenja pa je v tem, da angleške ladje topot ne hodo pristale v jadranskih pristaniščih in da bodo plule okoli palestinske obale iu oh vhodu v Sucšk> prekop.
Medtem pn angleška industrija dola sijajne posle in dobiva iz Italije ogromna naročila.
Abesinski cesar gre na fronto
London, 29. avgusta. AA. Reuter poroča Iz Addis-Abebe: Cesar Haile Solassi se je odločil, če pride do vojno, sam jirevzeti vrhovno poveljstvo in oditi na fronto. Za poveljnika Addis-Abebe je določil svojega brala kneza Emoruja, Ras Emoru je zelo priljubljen v državi in uživa posebno spoštovanje pri tujcih, živečih v Abesiniji. Poznajo ga kot zelo sposobnega in idealno pravičnega moža. Kot poveljnik prestolnice hi imel Ras Emeru v vojni zelo veliko oblast.
Italija ima brodovje pripravljeno
Rim, 29. avg. b. V dobro poučenih krogih se trdi, da je šef generalnega štaba italijanske mornarice sklenil ukreniti vse potrebno, da bo italijansko vojno brodovje vsak trenutek popolnoma pripravljeno.
Britshi lev se je oglasil
London, 29. avgusta. TG. AngleSka diplomacija je zapustila svoje stališče čakanja in njen jezik postaja čedalje bolj odločnejši. Nc več ni dvoma, da Anglia ne bo stavljala novih predlogov več in da bo v Ženevi, ako Italija ne spremeni svojega stališča, zahtevala proti Italiji kolektivne saj ircije ali pa jih bo izvajala sama. To je posledica Mussollnijevega ekspozeja na seji italijanskega ministrskega sveta v Boznu. Na angleškem zunanjem uradu pravijo, da
tej seji, da se Italija z vsemi močmi trudi, kako bi našla mirno rešitev t abesinski zadevi. Resnica je ta, piše v poloiicielni izjavi »Times«, da je Ita-
lija imela Se pred včerajšnjim prjliko, da sprejme angleški predlog za mirno rešitev, toda Italija je ta predlog z zaničevanjem odk!oi'la. Glede Mussoli-nijeve izjave, da se on ne bo dotaknil britanskih interesov, izjavljajo v Londonu, da, kadar bodo britanski interesi prišli v poitev, bo Anglija govorila drugače, nego je govorca dozdaj. Najvažnejša pa je izjava, ki prihaja iz merodajnih krogov, da bi vojna z Abesinijo bila kršitev brit-skih pravic :«n bi prisilila Anglijo,
odgovori i<e način, dostojen AngUje.
Strašna nesreča ob Viertvald. jezera
Belgijska kraljica Astrid mrtva - Kralj lažje ranjen
Prva seja Male zveze I ^aj pravijo sovjeti
m m ms	^ f	** ^^	„Nam je s orno na lem, da se brzda Ne met t a'
(Poročilo našega poročevalca)
Bled, 29. avgusta.
Danes je prvi dan zasedanja Male zveze. Predsednik vlado dr. Milan Stojadinovič je /e tri dni osebno pripravljal vse podrobnosti, se razgovarjal s poslaniki, francpskmi, italijanskim, madjarskim in turškim, da bi dobil jasno sliko o položaju, ki nn je danes dopoldne kol predsednik Male zveze za tekoče leto obrazložil za uvod k dnevnemu redu blejske konference. Titulescu je prišel snoči in povzročil na promenadi nenavadno živahnost, ki jo more vzbuditi le la veliki popotnik po vseh evropskih prestolicah in letoviščih, kjer so se sestajale mednarodne konference. Njegov modri vagon sloji sedaj na blejskem kolodvoru, da ga popelje bogvc kam. Kot zadnji jc prišel danes češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je bil izredno toplo sprejet od vseh lukaj se nahajajočih cdličnikov in ludi od časnikarjev, ki jih skoro vse jvizna, in je ix>sial Z njimi oseben prijatelj. Ministri so odšli nato v Belvederc, kjer se je konferenca začela ob K) dopoldne
Časnikarski generalštab na delu
Medtem pa je začelo tudi delo časnikarske Male zveze, ki obhaja desetletnico svojega obstoja in ki je s svojimi -HI člani, ki so tukaj na Bledu, dojiri-nesla k nenavadni ožilivi blejskega sestanka. Tudi o njih je treba spregovoriti. Zasedli so Parkhotel, kjer so zelo udobno postrežem ter jim jc dal hotel na razpoliufo lepe prostore za njihovo časnikarsko strategijo. Včeraj so napravili par izletov. Bili so tudi v Bohinju, kjer jim je priredil predsednik Zi-vanovič kosilo v Bellevueu nad Sv. Janezom, potem ko so se vpisali v dvorno knjigo. Šli so celo do slapa Savice. Polni so pohvale do naše narave, do čistosti iil udobnosti naših hotelov iu vil ter občudujejo gostoljubno postrežbo, ki daje jjosebeii čar našemu gorenjskemu letovišču. Na današnjih dveh konferencah so časnikarji Male zveze še bolj utrdili svojo organizacijo. Dali so ji pravila, s katerimi postaja Mala zveza tiska odslej moralna osebnost z velikimi privilegiji in s težavami nalogami na polju ulrjevanja medsebojne vzajemnosti.
Posebej pa je pri poglavju o časnikarjih treba omeniti vlogo, ki jo igra šef našega osrednjega tiskovnega urada dr. Luko v i i. V Parkhotelu je ustanovil svojo posebno poročevalsko agencijo za vsakdanja poročila v francoskem jeziku. Nadalje je lirevzel nase vso skrb za čim prijetnejše bivanje časnikarjev in za brezhibno poročanje. Telefoni izvrstno delujejo. Telefonska služba je v Parkhotelu sijajno urejena. Dnevni red se razvija brez vsake motnje. Menda bo sedaj prvič v zgodovini konferenc na tleli naše države, da vse funkcionira brezhibno in brez nervoznosti. Vse je zadovoljno, in če je snoči na banketu, ki ga je priredil dr. Lukovič na časi časnikarjem, skromno poudaril, da si je slavil na Bledu nalogo, da bodo časnikarji zadovoljni, mu moramo sedaj izreči priznanje, da je s svojo ljubeznivo strogostjo in čutom za disciplino dosegel oboje: zadovoljnost časnikarjev z gostoljubnostjo, ki jo lako lepo posretluje ga. Kenda v Parkhotelu, in au-di dejslvo, da deluje telefonska služba in časnikarski generalni štab nemoteno v vse dele Evrope. Danes so bili časnikarji gostje v Športnem hotelu na Pokljuki, kjer so bili zopet predmet najbolj ljubeznive (»ozornosli.
Od leve na (lesno: min. preds. dr. SlojiHli-novič, ga. Beneševa, ga. Stojadinovičeva i" dr. Benoš
Bruselj. 29. avgusta. AA. Ministrski svet je imel danes jx>poldne spominsko sejo, na kateri je predsednik vlade Vanzeeland s pretresljivimi besedami govoril o smrti mlade kraljice.
Kralj se ho julri irnil v Bruselj, kjer bo osebno vodil priprave za pogreb svojo soproge.
Danes dopoldne so zastopniki poslaništev osebno izrekli sožalje zunanjemu ministru tako v svojem imenu, kakor v imenu svojih vlad. jutri dopoldne bo |>a ves diplomatski zbor pod vod-stvom apostolskega nuncija še enkrat obiskal predsednika vlade in 11111 korporativno izrekel sožalje.
I.iizern. 29. avgusta. AA. Prestolonaslednik Bodouin in princesa Josipina Charlota sta snoči odpotovala v Bruselj, tako da se ob današnji katastrofi nista več mudila v Švici.
Se je vsemu svetu v spominu smrtna nesreča, ki sc je pripetila belgijskemu kralju Albertu 1. februarja 1934, ko je padci z neke strme skale v na-murskem gozdu in se ubil, ko izvemo za drugo nesrečo belgijske kraljevske družine, ki j« zahtevala kot žrtev življenje nadvse simpatične švedske princese Astrid, s katero se je bil Albertov naslednik, Leopold III., poročil pred osmimi leti. Kralj je sicer lc lažje ranjen, toda preminula jc kraljica, ki si jc bila osvojila srca vsega belgijskega naroda in je bila svojemu kraljevskemu soprogu najideal-nejša družica. Tudi Jugoslavija globoko žaluje ob tej veliki izgubi belgijskega naroda, ki je ob sve-lovni vojni tako zvesto 6tal na strani srbskemu narodu in s katerim veže Jugoslavijo najodkrito-srčnejše prijateljstvo ia ruti Vnt srečn v ne.*rp?i, da je boi^a roka obvarovala življenje kralju,
Pisana družba velikih in malih
Medtem pa je šla konferenca treh ministrov | svojo j)ot. Proti 11. uri je nastala okrog Toplic, Bel-vedera in Parkholela pravcata gneča. Ni mogoče prešteti vseh ministrov in poslanikov, ki so se drc-njali pod dežniki — kaj ti lilo je kol iz skala. Domači, tuji poslaniki, cela šuma jicslaiiiškili tajnikov, vitkih in mladih pisarjev, ki sc ob velikih odlič-nikih drenjajo in se pripravljajo na svoj bodoči poklic. Dolgi, suhi, loda simpatični francoski poslanik Dainpierre nekam nervozno hiti po hotelskih vežah, turški |K>slanik Hajdar Ali |ja jxmie- ] žikuje skozi očala. Romunskega poslanika Oura-nesca nekam žeja in noče s tajniki, ki ga vlečejo ; v nadstro|>je. Italijanski poslanik sedi ves zagone- 1 ten in ves zatopljen ob oknu terase. Madjarski poslanik Alt pa krega časnikarje, da mu pripisujejo preveč važnosti. Podonavski |iakt, da, že, že, toda to Ili bilo najvažnejše. Časnikarji ga sprašujejo, kdaj da bo imenovan madjarski vojaški ataše v Belgradu, jugoslovanski pa v Budimpešti. Toda von Ali o tem ničesar ne ve... Zatem hitro pride češkoslovaški ]>oslanik iu sprašuje po Benešu ter nima časa. Sledi delile naših novoinienovanih poslanikov dr. Protiča (Praga), Martinaca, dr. Peli-vanoviča (Madrid), Konstantina Fotiča (VVashiug-I011), ki se trudi v družbi ameriškega jx»slanika Wil-sona, da bi izvedel, če je Amerika tudi lako prijetna kot Ženeva. Mali dunajski poslanik Nastasijevič drsi mimo z mastno aktovko. Kam? Proti Belvederu. Venomer pa se sprehaja dr. Vošnjak in išče stezico do Beueša. ludi bivši carski poslanik Strand-man je tu, a je lih in skrit.
Vmes pa letajo natakarji z vermulovkami, ki jim prizadeva mnogo škode večja skupina malih in okroglih ljudi z obritimi glavami, ki mečkajo debele cigare, da bi dobili prostora, in sc v nemškem jeziku razgovarjajo o eksjiortu strojev v Podonavjc. Tudi neke češkoslovaške umetnice so se |X>mešale vines. Rahle deklice, ki jih vsi dobro (»znajo in ki med seboj rade govorijo madjarski. Tudi nekaj liohštaplerjev smo našli, med njuni kuharja nekega |x>slaništva, ki se dekletom |>redstavlja za vicekon- t zula, in dva.fanta iz naše le|x: zgornje Gorenjske, ki sta se nekajkrat predstavila za atašeja. Toda bistro oko gospodov v žaketu. ki slonijo ob stenah, jih ne izgubi izpred oči.
Konlerenca, o kateri se
ničesar ne izve
Tako je pred hotelom Toplice v trenutku, ko skušajo kinooperaterji Paramountha« postaviti svoje aparate, da bi filmali odhod ministrov iz Belve-dera v Bohinj, kjer so povabljeni b kraljevemu namestniku knezu Pavlu. Trebušne limuzine, vse bleščeče v jarkem solncu, ki je naeukral posijalo izza njimi med vrati, ponosna na tako visoke goste. Pojavil se je še v gornjem delu hotela Titulescu. Ves nasmejan, ves dobre volje in pikrih dovtijsov: »Kaj nas gledale? Tja jioglejle na jezero, kako je mirno, gladko. Tako je pri nas v Mali zvezi.« Časnikarji so ga vprašali, če tudi pri njih dežuje. Titulescu sc nasmeji iu klobuk nasloni nazaj na tilnik, kot da bi bil kak gorenjski fant. V širokem zamahu odhiti proti avtomobilom. Drugi pride ves majhen, a hudomušno mežikajoč časnikarjem, ki jih je skrbna roka postavila v ■ sj-vremstvo, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v cilindru. Na desni njegova zvesta spremljevalka ga. Beneševa. Na olok hočeta, toda zadržujejo ju in vlečejo pred fotografske aparate, šele nato ju odjietje njuna limuzina. Zadnji je naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič, eleganten, miren in dostojanstven. Kratek jjozdrav in že je njegova silhueta ob njegovi gosjiej soprogi izginila. Vidi se mu, da je veliko delal vse te dni in noči in da je z veliko odgovornostjo vzel na rame vodstvo Male zveze, ko od nje Evropa veliko pričakuje, več, kakor pa v vseh petnajstih lelih njenega obstoja. Dr. Stojadinovič napravlja vtis da-lekovidnega državnika in brez dvoma bo la vtis prevladoval pri zeleni mizi, kjer sta ga prvič srečala dva leva Male zveze, Beneš iil Titulescu.
Dopoldanska seja je bila končana. Poročil ni nobenih tako, da ničesar ne vemo, o čem so govorili v salonu prvega nadstropja. Nadaljevali so delo pri knezu-namestniku v Bohinju. Sedaj, ko to poročamo, zopet zborujejo v Belvederu. Nocoj napravijo še kratek izlet v okolico, da bodo gosjx>dje sami brez vsiljivih radovednežev obravnavali točko za točko dnevnega reda, ki je zelo obširen in zajema jiolitični problem od srednje do vzhodne Ev-ro|ie. —
Nocoj bo velik vrvež |x> vseh večjih hotelih Bleda. Časnikarji bodo pri Petranu, ministri v Toplicah. Velike priprave za večerno prireditev so v Parkhotelu, kjer bo jutri zvečer ban dravske banovine dr. Dinko Puc sprejel vse ministre in diplomate na svečani soareji. Le temu se čudijo vsi, ki so bili na konferenci v Stresi, zakaj si konferenca ni izbrala za sedež otok, kjer bi bila varna pred radovednostjo in kjer bi državniki lahko potegnili za zvonček, da bi se jim njihove želje iz|x)lnile. V Stresi na Isoli Belli tega niso imeli. Na Bledu pa imamo vse to in še mnogo lepšega, a se lega ne poslužujemo.
In jezero bi oživelo, tako pa bodo dremale naše blejske barke ob obalah nekam otožno, da so bile pozabljene, ko je po blejskem mestu šel šunder mednarodne politike.
Severne države za Zvezo narodov
Oslo, 29. avgusta. AA. Po današnji seji zastopnikov Norveške, Švedske, Danske in Finske jc izšel komunike, ki pravi, da so zunanji ministri omenjenih držav proučili vprašanja, ki so na dnevnem redu prihodnjega zasedanja sveta DN, zlasti pa italijansko-abesinski spor. Zastopniki omenjenih držav mislijo, da je treba ta spor urediti v skladu s paktom DN. Švedska, Norveš-ka, Danska in Finska bodo podprle vsako akcijo, ki ji bo cilj ohranitev miru in obvarovanje načel Društva narodov.
Fey nevarno ranjen
Dunaj, 29. avgusta. AA. Rane ministra Kova, ki se je bil včeraj z avtomobilom ponesrečil, niso lako nedolžne, kakor so prvotno poročali, temveč zelo nevarne. Minister si ni samo pretresel živcev, temveč ludi možgane. Razen lega si je zlomil kosi v nosu in ima ludi sirer na glavi hujšo |io-škodbe, take da bo moral ostati v bolnišnici in lir sprejemali obiskov. Le zvezni kanrelar dr. Schuschnlgg ga je smel včeraj za malo Pasa obiskati.
Belgrail. 29. avgusta. AA. Julri ud|>otujc v Bruselj na kongres FIlJAC-a delegacija jugoslovanske sekcije FlDAC-a, v kateri bodo tudi dele-I gnii združenja rezervnih častnikov in vojakov ter "Iriižcnja vojnih invalidov in dobrovoljske zveze.
Varšava, 29 .avgusta. (Od našega dopisnika.) Sovjetsko časopisje gleda na evropski položaj precej pesimistično. Deloma hoče s tem vzbuditi vtis, da je kapitalistična Evropa v razsulu in da kmalu napoči čas za »svetovno revolucijo«, deloma pa razodeva bojazen sovjetske vlade, da ne bi imela koristi od razbitja slreske fronte Nemčija, ki je najhujše strašilo Kremlja.
Sovjetska diplomacija sloji v konflikutu zaradi Abesinije bolj na strani llalije, ki se je izkazala sovjetom hvaležna s tem, da se ni pridružila anglo-ameriškeniu protestu zoper kominternsko propagando. Te simpatije pa ne gredo tako daleč, da bi sovjeti želeli, da bi Italija začela z Afrikanci vojsko, ker je Moskva prepričana, da bi se v takem slučaju Ita-
lija tako zelo izčrpala, da bi Nemčija dobila svobodne roke na vzhodu. Pač pa sovjeli privoščijo di-plomatlčni poraz Britaniji, ki jo dolžijo, da se rx>-teguje za Abesinijo samo zato, ker hoče preprečili, da ne bi Italija obkrožila Egipla in zaprla pot vodam Nila.
Kar zadeva podonavsko vprašanje, podpirajo sovjeli z vsemi silami Francijo in Italijo, ker menijo, da bi taka kombinacija tvorila železen obroč okoli Nemčije tako, da le ta ne bi mogla napasti Rusije. V obče nimajo sovjeti na položaju v Evropi nobenega drugega interesa nego la, da bi velesile sovjetom pomagale držati v šaliu njihovega iiajnačehiej-šega in najneizprosenejšega sovražnika.
Domači odmevi
Proslava
kraljevega rojstnega dne
Belgrad, 29. avg. m. Odbor za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. je obiskal belgrajskega župana in 11111 izročil program za proslavo. Kakor se vitli iz toga programa, bo glavni dan proslave .">. septembra. Tedaj se bo vršila povorka z bakljado po mostu.
Belgrad, 29. avg. 111. JNS, ki je imela vče: raj svoj sestanek, je napovedala svoj drugi sestanek 7. septembra. Na včerajšnji sestanek je prišlo od 40 povabljenih oseb samo 19. Na tem se,stauku pa ni prišlo do končnega sporazuma in je bila ravno zaradi tega -sklica 11 « druga seja za 7. septembra, na kateri se ho skušiil ponovno doseči sporazum.
Narodni poslanci bivšo demokratske stranko, ki so imeli preteklo nedeljo konferenco v kabinetu bivšega ministra Ignjuta Stofanovica, so govorili o vprašanju, kako urediti odnose napram JNS in so sklenili, da skličejo ponovno sestanek za 2. september, da bi v tem času lahko izvedeli za razpoloženje volivcev z ozirom na vprašanje, ki se je razpravljalo na tej konferenci. 2e samo dejstvo, da jc sestanek ponovno sklican za 2. september. pove. dn ni bilo soglasja. Danes pu je Ignjat Stefanovič po dobljenih informacijah iz notranjosti države o neugodnem položaju sklenil, da so odgodi zgoraj določeni sestanek še za dva dni, lako da bo šele 4. septembra. Smatra, da bo v tem času uspel, da vpliva na svojo prijatelje v Belgradu, da bodo šli 7. njim, ne pa s Tošovieem, ki so jo lakoj po konferenci odločil za vstop v JRZ.
Bogoljub Jevtič napenja svoje zadnje sile, da bi se obdržal v političnem življenju. Sklical .je za .r>. september sejo Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev.
Belgrad, 29. avgusta. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva jc izvedel, da smatrajo nekatere davčne uprave rejo' moSk''5i plemenskih živali pri kmetih za obrt, ki je podvržena pridobt-ini!
Ker jc reja plemenskih živali težka stvar, združena z gmotnimi žrtvami za kmeta, in so takse za pri-pust k ploditvi nenavadno nizke, ter se ti dohodki povečini izravnajo 7. izdalki za vzdrževanje .plemenskih živali, nc ostane kmetu od takšnega poslovanja nikak dohodek. Zato bi davčna obveznost za takšno poslovanje kmetov že iz tega razloga, odpadla, Tudi če bi to j>oslovanje vrglo kakšen čisti dobiček, je to vendarle smatrati za postranski zaslužek, ki sc vrši od časa do časa in nima značaja stalne obrti, zato je oproščen pridobnine.
Nedeljski vozni listki v Italijo
Relgrad, 29. avgusta. 1. septembra t. 1. stopi v veljavo nova mednarodna tarifa za prevoz potnikov. prtljage in ekspresnega blaga med Jugoslavijo in Italijo. Kot novost v tej tarifi se uvedejo nedeljska in prazniška potovanja z voznimi listki za tja in nazaj. Za ta potovanja so .jugoslovanske in Italijanke železnice dovolile 5(1% popusta od.normalnih vozilih cen. Vozni listek velja od polnoči med petkom in soboto, dneva pred praznikom ali nedeljo do 24. ure dneva po prazniku ali nedelji, to je do polnoči s ponedelja na na torek, in sicer za brze in potniške vlake. Prekinitev vožnje ni dovoljena s temi listki. Prazniki, za katere velja poleg nedelj ta ugodnost, so: Novo leto, sv. Trije kralji (6. januar), sv. Jožef (19. marec), Vnebohod in praznik sv. Rešnjega Telesa, dalje sv. Peter in Pavel (28. junij), Veliki šmaren (15. avgusta), vsi svetniki (1. novembra). Brezmadežno s|)očetje (8. december) in Božič (25. december). Nedeljske in prazniške listke v tem mednarodnem prometu med Italijo in Jugoslavijo bodo izdali na obeli področjih nn daljave do 250 km. To pomeni, da bodo v naši državi izdajale te listke samo postaje na področju zagrebškega in ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
Trgovski odnošaji
med Poljsko in Jugoslavijo
Belgrad, 29. avgusta. AA. V zvezi s prihodom Jana Marinovskega, odjMslanca |>oljske koni|ienza-cijske družbe v Varšavi, je bilo več konferenc. Glavne naloge teh konferenc so bile: 1. dokončna določitev načela ]x)ljsko-jugoslovanskega kompenzacijskega prometa v smislu želj jugoslovanskih izvoznikov in pojjskih uvoznikov, iu 2. možnost nadaljnjega razvoja jugoslovanskegao izvoza na Poljsko. V zvezi s tem in na podlagi teh načel je bil sestavljen skupili načrt, ki ga mora sprejeli |x>]jska kompenzacijska družba v Varšavi, G. Marinovski je s svoje strani obljubil, da bodo v Varšavi čimprej sprejeli navedena vprašanja. Takislo bo |x)ljsko-ju-goslovanski gospodarski odbor izvedel sklepe teh konferenc, zlasti glede pospešitve izvoza svežih in suhih sliv, jabolk, grozdja, mezge, orehov, lubenic, l>ečk od buč, v prihodnji sezoni za zgodno sadje in [Mvrtnino. Radi iz|x>polnitve gospodarskega sodelovanja so podaljšali pogodbo med poljsko kompenzacijsko družbo in poljsko-jugcslovanskim gospodarskim odborom. Glede zasebnih načel kom-] jjenzacijskega obrata so bile sprejete posebne iz-! premembe, ki bodo že v kratkem rodile ustrezajoče sadove. Vprašanje izvoza drugega blaga poleg sadja ni zahtevalo nobenih izprememb, ker je izvoz lega blaga na Poljsko že v zadostni količini zagotovljen. Izjemo dela samo riba. Glede tega izvoza so bili izdani ukrepi, da ga bodo pospešili.
Ounajskn vremenska napoved: Počasi se bo ziasnilo. Zjutraj hladno, ponekod megla.
Osebne vesti
Belgrad, 29. avgusta. AA. Z odlokom mini-tra za gozdove in rudnike sta imenovana: za šefa kabineta gosp. Mihajlo Janjič, šef kabineta ministra brez portfelja pri predsedstvu vlade, in za šefa personalnega oddelka v oddelku za gozdarstvo gosp. Borisav N i k o 1 i č , svetnik ministrstva za gozdove in rudnike,
Belgrad, 29 avgusta. 111. Napredovali so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: v 4.-I. za višjega svetnika inž. Jože Turba; v 4-11. za svetnike Karel štefin, inž. Janez Leben, inž. Franc Debcvec, inž AdolT 1'aligu in inž. Anton Ozvald; v 5. pol. skup. za svetnika inž. Stanko sobic, za inšpektorja Jože Jenko, Jože Žnidar-šič, Ivan K itak. Ivan Tin k, Anton Zaje, Frančišek Janguba, Konrad Mere; v 6. pol. skup. zu višje kontrolorje Avgust Oblak, Jože Lavrič, Mar. Klebel, Božidar Pišek, Ciril Ponikvar, Frančišek Srcbot, Levoslav Struna iti Rudolf Likar; v 7. pol. skuj), za višjega pristava inž. Ladislav Eleršek, zu kontrolorje Franc lleric, Rudolf Zitterscblager, Ludvik Fatur. Rudolf Kumar, Maks Ravtor, Albin Martelanc in Metod Kopitar; za višje prometnike Alojz Zavrl, Franc Polak in Jakob Bcravec; za višjega nadzornika strojev Fran«; Trobcu: za višjega strojevodjo Jakob Kromžar; za višjega tehnika Franc Outrata; zn višjega nadzornika proge Alojz Kranjc.
Kongres jugoslov. pravnikov
Belgrad, 29. avgusta. AA. Kongers pravnikov kraljevine Jugoslavije bo od 22. do 24, septembra v Belgradu, Po kongresu pojdejo pravniki na izlete po državi, da se seznanijo s pravnimi vprašanji v posameznih pokrajinah. V zvezi s tem je predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič odredil, naj se državnim uslužbencem iz vseh ministrstev, ki bi se hoteli udeležiti tega kongresa, dovoli potrebni dopust od 20. septembra do 4. oktobra 1935 in da se naj ta dopust ne všteje v redni Jeto dopust.
Šah v Varšavi **
V petnajstem kolu je premagala Argentina Romunijo z 2'A:1'A, Anglija Palestino z istim rezultatom, Čehoslovaška Estonsko s 3:t, Madžarska Finsko z 2'A:t'A, Danska Italijo 3:1, Jugoslavija Francijo 3:1, Toljska Irsko 4:0, dočim je končal muteh Avstrija : Švedska 2:2 in USA: Litva 2:1 (t). Latvija : Švica pa 1^:1 'A (I). Poljska je že dosegla švedsko in je obenem z USA najresnejši konkurent za prvo mesto.
Šestnajsto kolo je dalo naslednjo rezultate: Argentinija : Švica 2'A:>/. (I), Jugoslavija : Latvija 1:1 (2), Poljska : Francija 2'A:\'A, Danska: Irska 1:0 (5), Avstrija : Italija 3:1, Švedska : Finska 2>A:l'A, Litva : Madžarska l'A:lX (I), USA : Estonska 3:0 (I). USA si je s to zmago zelo izboljšala pozicijo in ima sedaj že boljše izglede za prvo mesto kot Švedska. Čehoslovaška: Palestina tH:IH (1) 111 Romunija : Anglija 2:t (t). Po šestnajstem kolu je stanje konkurentov zu prvo mesto naslednje: Poljska in Švedska 43J-Ž, USA 43 (2), Čehoslovaška 41 'A (t) in Madžarska 4()'A (I) Jugoslavija se bo morala najbrže zadovoljiti s šestini mestom. Vršila se bodo še tri kola in ima Jugoslavija po vrsti sledeče nasprotnike: Švico, Argentinijo in Poljsko
Lahki atleti
Berlin, 29. avgusta. AA. Včeraj in pred včerajšnjim je v Berlinu zasedal svet mednarodne zveze za lahko atletiko. Predsedoval je predsednik Edstrom (Švedska). Nova pravila za tekmovanje v hoji na olimpijadi bodo pismeno sporočili članom zveze. Zveza je sprejela Albanijo kot članico. Dalje je zveza zavrnila predlog, da bi priznala mednarodna študentska tekmovanja za kvalificirana, da bi mogla podeliti naslov svetovnega prvaka. Vprašanje tekmovanja za evropsko prvenstvo še ni urejeno. Posebno proučujejo vprašanje, ali naj se tekme vrše vsako leto ali vsako drugo leto. Japonskega predloga, da naj bi se na olimpijadi uvedlo štetje po točkah, niso sprejeli. Sprejeli so pa pravila za tekmovanja pri teku »cross country«, ki jih je izdelal Madjar Stankovits.
Levičarji se zbirajo
Praga. 29. avgusta. A A. Med vodstvi socialno demokratske in narodno socialistične stranke je prišlo do sporazuma o sodelovanju v vseh gospodarskih in socialnih vprašanjih. Ta sporazum je posledica stremljenja, ki se pojavlja na Češkoslovaškem, kjer skušajo ustvariti skupno fronto levičarskih strank.
Ciklon na Japonskem
Tokio, 29, avgusta. AA. Nad zapadno Japonsko je divjal strahovit tajfun, škoda je velikanska, z a-sti v primorskih krajih. Po dosedanjih telefonskih in brzojavnih vesteh jc samo poplava poškodoval« več ko 25.000 poslopij. Človeških žrtev so samo » Tokiu, Osaki in Kobeju našteli 21.
Drobne vesti
Pepit'i, 29. avgusta. AA. Kuga je terjala ž* mnogo žrtev. V Pepingu jc umrlo 78 oseb. Epidemija sc posebno širi v pokrajinah Taosaluju, Suangšanu in šanglinu.
Rim, 28. avg. AA. Slavni izumitelj Mar-coni se je prijavil za prostovoljca v italijansko vojsko. Pred odhodom v vzhodno \friko .-*! b_o udeležil mednarodnega kongiusu za brezžično telegrafijo, v Braziliji.
Slovenski Lurd - Rajhenburg
Zahvalna pobožnost za lepo uspeli evharistični kongres v baziliki Lurške Marije
Spored pobožnosti:
V	soboto, dne 7. septembra popoldne slovesni sprejem romarjev posebnega vlaka in prevzvišenega knezoškofa. Zvečer ob mraku rimska procesija z lučkami okoli bazilike, pridiga in slovesen blagoslov. (Za rimsko procesijo naj si vsakdo oskrbi potrebno svečico.)
V	nedeljo, na Malo Gospojnico, ob 4 zjutraj sv. maša z ljudskim petjem in skupno sv. obhajilo romarjev, nato pridiga in slovesna pontifikalna sv. maša prevzvišenega vladike dr. I. J. Toinažiča. Takoj po tej slovesni službi božji prevzvišenega se začne obhod vernikov okoli Marijinega oltarja, med katerim vsak romar zmoli vsaj eno »Zdrava Marija« v zahvalo za lepo uspeli evharistični kongres. ' Med obhodom okoli oltarja bodo tihe svete maše , pri stranskih oltarjih in ljudsko petje onih pesmi, | ki so se pele na evharističnem kongresu. Obhod I okoli oltarja traja do desetih.	j
Ob desetih bo evharistična procesija okoli bazilike, v kateri nosi prevzvišeni Najsvetejše, vendar tako, da gre v procesiji samo duhovščina, pevci in šolska mladina, ki nosi v svojih vrstah kip Lurške Marije. Drugi verniki delajo samo špalir in molijo. Po končani procesiji govori v baziliki o evharstič-nem Kralju g. p. Kamil Požar, nakar sledi slovesna sv. maša, zahvalna pesem in zakramentalni blagoslov.
Vernrke prosimo, da opravijo sveto spoved po možnosii že doma.
Za prenočišče romarjev ostanejo bazilika in cerkvi sv. Petra in Boštjana v trgu vso noč od sobote na praznik odprte.
Gospode duhovnike gori omenjenih dekanij lepo prosimo, da blagovolijo prihodnjo nedeljo s priž-nice naznaniti to evharistično pobožnost, povabiti vernike k obilni udeležbi — če mogoče v procesijah — in jih opozoriti, da imajo po novi določbi železniškega ministrstva polovično voznino po železnici.	Župni urad v Rajhenburgu.
Ljubljana in kongres Jadr. straže
Pod pokroviteljstvom in v navzočnosti prevzvišenega mariborskega knezoškofa dr. I. J. Toma-žiča se bo vršila na praznik rojstva Mar. Device, dne 8. septembra v slovenskem Lurdu velika zahvalna pobožnost za veličastno uspeli evharistični kongres v Ljubljani.
Namenjena je ta pobožnost za vernike iz vi-demske, leskovške, kozjanske, laške in deloma tudi iz litijske dekanije.
Udeležijo pa se te slovesnosti tudi častilci evharističnega Kralja in Njegove Matere Marije iz drugih krajev Slovenije, ki prispejo v Rajhenburg že 7. septembra popoldne s posebnim vlakom, katerega oskrbi dobrodelno društvo »Varstvo« iz Ljubljane.
Ni še dobro pozabljen v Ljubljani zadnji veliki kongres, ki je privabil v i.juhljauo tako veliko množico, ni še pozabljeno velikansko organi-zatorično delo tega kongresa, že se naše mesto pripravlja za nov kongres — zn kongres Jadranske straže. Podatki, ki se počasi stekajo v pisarni Oblastnega odbora in pri predsedniku za okrasitev mesta, g. mag. direktorju Jančigaju, so že lako bogati, da ho ta kongres po svoji zunanji lepoti res nekaj izrednega. Razstava bo s svojo ogromnostjo govorila zase — prireditve v Ljubljani pa bodo tudi lako velike, da bo obiskovalec komaj, komaj zmagoval ter si ogledal vse zanimivosti in zabavne prireditve. Ministrstvo državnih železnic je šlo Oblastnemu odboru tako na roko, da je dovolilo za vse člane JS četrtinsko voznino, za nečlane polovično, vsi zastavonoše s spremstvom pa lahko potujejo brezplačno. Vrvenje se bo pričelo dne 5. septembra popoldne, ko liodo pričeli prihajati v Ljubljano prvi pomnoženi vlaki. Zastopniki Oblastnega odbora liodo goste sprejemali že v Zidanem mostu, tam se bodo v glavnem razdelila tudi razna navodila in legitimacije. — Na pozdravnem večeru v Zvezdi Ik> preskrbljeno za prisrčno razvedrilo, nastopili bodo poleg orkestra »Sloge« naši najboljši pevci: Slovenski vokalni kvinteti Član tega kvinteta, g. Tone Petrovčič bo zapel nekaj solo točk. Kakor čujeino, je pridobil g. direktor Jančigaj za sodelovanje na tem večeru tudi našega slavnega tenorista z Dunaja, g. dr. Adriana. Tudi to ime nam jamči za uspeh. Druga znamenitost v verigi družabnih prireditev bo prav gotovo nastop Akadem-
skega pevskega zbora s svojim dirigentom g. Francetom Maroltom. Sloves tega našega najmlajšega zbora je lako velik, du nam bo njegovo izvajanje gotovo velik umetniški užitek. — Veder »Slovenija in .ludrun v pesmi in besedi pa bo nekako glavna prireditev, na kateri se bo pač najveličastnejše manifestiral ves pokret JS. Poleg raznih nastopov, deklamucij itd. bodo nastopili s predavanji najuglednejši pohorniki zu JS, kakor gg. liartulovič, prof. Hubič in iiiK. Suklje. — Nekaj posebnega bo okrasitev Ljubljane. Za to je naprosil g. direktor Jančigaj našega mojstra prof. Plečnika, ki je tudi obljubil. Prepričani smo, du bo tudi v lem primeru izueundil obiskovalce z novimi domisleki ter si tako pomnožil vrsto svojih občudovalcev! — Toda ne samo v velikem, tudi v malem naj slori Ljubljana vse, ila fini pri-srčneje sprejme mile goste! Sleherno stanovanje bo okrašeno z malimi, lepimi zastavicami, ki jih j" izdal Oblastni odbor in katere prodajajo po hišah uslužbenci mestnega poglavarstva. Tako bo Ljubljana zavita v nebroj zastavic, zastav m praporov JS. Krona vseh prireditev na prostem pa i)0 obhod Korošcev po mestnih ulicah, ki nam bodo v narodnih nošah pokazali po obhodu nn Cojzovem grabnu svoje bogate narodne obrede in običaje, ler nam tako dokazali, da ludi onslrau naših meja utripa še nebroj src, ki hrepene po našem morju. Tako bo la kongres gotovo nekaj izredno velikega in »alo naj vsakdo po svoji moči pripomore, da bo Ljubljana z odprtimi rokami sprejela drage gosle!
Adaptacija ljubij* kolodvora
Jubilej župnije Dol. Logatec
25 letnica ustanovitve samostojne župnije, kakor tudi 25 letnica župnikovanja in 40 letnica maš-ništva g. Valentina Remškarja se je v nedeljo, dne 25. avgusta izvršila na izredno svečan način na pobudo cerkvenih ključarjev in Kat. akcije. Že na predvečer je cerkveni pevski zbor in godba Kat. prosvetnega društva napravila pred župniščem pod-oknico, katero je dopolnil nato na trgu logaški pevski zbor, V nedeljo se je k slovesnemu cerkvenemu opravilu razvil veličasten sprevod, vsa cerkvena društva, Kat. prosvetno društvo s svojo godbo, gasilci itd., vsi z zastavami. Narodne noše — okrog 130 po številu — so dajale sprevodu prav poseben značaj. Sprevoda so se udeležili tudi pred-
dekret, dcklica v narodni noši pa je g. svetniku podala simbol te časti — rdeč duhovniški pas.
Kot drugi govornik je v imenu šole z lepimi besedami čestitat g. župniku kot katehetu g. šol. nadzornik Karel Štravs. Čestitko v imenu občine pa je izrekel g. župan Gregor Tršar. V imenu gasilske čete je govoril načelnik čete g. Rus Anton. Na te, z deklamacijo spremljane govore se ie g. duhovni svetnik Rcmškar zahvalil in s himno« Povsod Boga« se je formiral razhodni sprevod.
Ves dan je bilo vsepovsod najlepše razpoloženje. Popoldne po litanijah se je na gostilniškem vrtu Kmet. gospodar, društva nabralo polno ljudstva, ki je med prepevanjem in godbo dajalo duška
Upajmo, da bo v doslednem času vendarle rešen problem ljubljanskega glavnega kolodvora, ki jc bil primeren morda še pred 30 leti, dočim jo za današnji razvoj Lj ubija; ne že popolnoma nemogoč. Glede nato bi človek mislil, da jo škoda tudi majhne vsote za kakršnokoli adaptacijo na kolodvoru. Vendar temu ni tako iu vsi od srca pozdravljamo sicer skromno, a nadvse potrebno preureditev, ki bo pretesnemu in zastarelemu postajnemu poslopju dala vsaj za spoznanje boljši izhod in deloma tudi lice, pa najsi stoji vse skupaj samo šo nekaj let.
Dvorišče med glavnim postajnim poslop; jem in zgradbo, v kateri je i>ošta, so sedaj zazidali z visokim zidom, ki bo imel nekako v sredi veliko okno za trafiko ki bo zgra; jena zadaj za zidom. Nesrečna, res prav nič reprezentativna lesena kolibica stare trafike, i ki je stala na tem mestu nad 20 let, je hvala Bogu odigrala. Skozi visoki zid bosta vodila dva široka vhoda. Vhod ob pošti bo za poštni promet, torej v splošnem zaprt; vhod ob po: stajnem poslopju pa bo kakor doslej glavni izhod iz postaje. Ves prostor od perona do ceste, kjor jo bil dosedanji ograjeni izhod, bo pokrit s streho na stebrih. Vsi, ki ne bodo
mogli kupiti peronske karte, kadar bodo koga pričakovali, bodo čakali torej tu kakor doslej, a bodo vsaj varni pred dežjem in blatom. Nasproti okna ob izhodu, kjer izdajajo prtljago, grade tudi pritlično zgradbo, ki so naslanja na peron.ski zid postajnega poslopja. Tu som se bodo preselili mitničarji in tudi železniška vratarja bosta dobila tu svoj kot — malo sobico. Stara mitničurska kolibica bo šla seveda v pokoj, na njenem mestu pa bodo zgradili majhen lokal za carinike. Skoda je le, da bo na ta način nastala lo odprta lopa- ki bo z ograjo iu stebri ločena od postaje. Vendar je že ta rešitev mnogo boljša, kakor prejšnje dvorišče, ki ni bilo nikakršen izhod. Kdorkoli je prišel v dežju z vlakom v Ljubljano, je bil radi tega nesrečnega izhoda že moker, šo preden jo prišel do tramvaja. Železniška direkcija izvršuje to adaptacijo v lastni režiji in bo dokončala dela v teku 3 tednov.
Istočasno gradi žel. direkcija na Rakeku novo restavracijo, ki sicer no bo velika, a zelo prijazna. Del starega poslopja so podrli in tam sedaj grade restavracijo, tako da bo restavracija v isti črti in naslonjena na postajno poslopje.
itavniki oblasti in skoraj vsi farani. Tega sprevoda skozi mlaje in z zastavami okrašene ulice noben Logačan ne bo pozabil. V častnem špalirju od žup-nišča do cerkve je duhovščina odšla v cerkev, a velika večina ljudstva je morala zaradi pomanjkanja prostora ostati zunaj cerkve. V pridigi je g. dekan Kete lepo razložil smiselnost farnega življenja. Po slovesni sv. maši se je ljudstvo razgrnilo po cerkvenem trgu, kjer je imel g. Oblak Gabriel slavnostni govor. Podal je zgodovino cerkve in ustanavljanje fare, v drugem delu pa je kot član Kat. akcije obrazložil duhovni pomen farne ustanove in potrebo notranje priprave. V imenu župljanov je naslovil na presv. Evharistijo vdanostno zahvalo in obljubo neomaine vere v sv. Skrivnost. Za tem je prešel na jubilej g. župnika Remškarja, predočil župljanom vse njegovo plemenito prizadevanje, odkar je v logaški župniji, čestital k imenovanju za duhov, svetnika, nakar je g. dekan prebral škofijski
svojemu veselemu razpoloženju. Velikega navdušenja je bil deležen g. dr. Marko Natlačen, ki sc je za kratek hip ustavil na potu iz Cerknice.
Zvečer je Kat. akcija priredila v Kat. pTOsvet. društvu otroško igrico in narod, igro »Zlatopoljčan«. Vsi igralci so se zavedali, da igrajo igro za res izbran dan in bi predstave tudi v poklicnem gledališču ne mogli izvesti bolje.
Pripomniti je treba, da je glavni uspeh bil v globoki duhovni pripravi fare, saj so povečini vsi farani prejeli sv. zakramente. Spovednice so bile vso noč polne. Po cerkvi pa se je ob nočnem če-ščenju Najsvetejšega razlegalo vso noč petje, pri jutranjih mašah pa se je ljudstvo komaj porazdelilo.
Za duhovno pomoč se je zahvaliti okoliškim gg. duhovnikom, zlasti gg, z Vrhnike, ki so vztrajali vso noč kar naprej pri napornem spovedovanju.
Slovesnost bo dolgo zapisana med najsvetlejše 1 dneve dolenjelogaške župnije.
Pri zaprtiu, motnjah v prebavi
vzemite zlutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grenčice.
KotfiBtrirano od Min. roc. pol. in nar. /dr. H. br. 15.485 od 25. V 1935.
Medved na Krvavcu
Že v juliju so se nekateri posestniki, ki imajo v zakupu planinske pašnike pod Krvavcem, pritoževali, da jim izginjajo ovce. V tako zvanih medvedovih jamah pod Dolgo njivo so že v začetku pašne dobe zasledili medvedove stopinje. V torek zvečer pa je kosmatinec obiskal planino Košutino pod Krvavcem, kjer ima posestnik Franc Cevka iz Praprotnega-Zakala veliko stajo za 25 glav drobnice in več glav govedi. Kosmatinec je eno ovco raztrgal v bližini staje, dve pa je prepodil daleč V3tran in ju pobil ob gozdnem parobku v revirju Kamniške korporacije. Okrog staje so bili vidni prav razločni odtisi medvedovih šap. Posestnik Franc Cevka je naznanil medvedov obisk na okrajno načelstvo z zahtevo po odškodnini, za katero naj bi bil odgovoren lovski zakupnik. Prizadeti posestnik je moral takoj odgnati živino s planine, ker je še vedno čutila medvedovo bližino in je preplašeno begala po planini.
Nedvomno gre tudi v tem primeru za medveda, ki že od letu 1031, ko so mu na Menini ustrelili družico, bega po Kamniških planinah in se pojavlja zdaj na skrajni vzhodni strani na Menini, zdaj na Jezerskem. Zahteva lovskih krogov, da se medved kot redka zverina v naših krajih ščiti, je naletela na hud odpor pri posestnikih in
živinorejcih v Tuhinjski dolini. Medved jim je raztrgal v zadnjih letih veliko število ovac, tako da so po vsej Tuhinjski dolini skoraj docela opustili ovčjerejo, kar pomeni za nekatere posestnike znatno škodo. To je tudi razumljivo: ovce se navadno pasejo same v velikih ograjenih prostorih na planini in posestnik jih pride le od časa do časa pogledat. Medved pa je z lahkoto prešel ograjo in začel gospodariti med ovcami. Lani smo poročali, da jih je naenkrat pobil 7 v Koštanju pod Menino. Lovci so zdaj v dvomu, ali naj medveda pustijo v miru ali naj ga preganjajo in ustrelijo, če jim pride pod puško. Okrajno načelstvo je žc pred dvema letoma zahtevalo pogon na medveda, lovski krogi pa se še vedno niso določno izrekli, kaj mislijo o medvedovi usodi. Poti ebno pa je, da pade o tem končna beseda. Ce hočejo lovci ščititi medveda, morajo biti tudi solidarni za odškodnino, ki jo povzroča medved živinorejcem kamniškega okraja. Kakor kaže, se kosmatinec tudi v bodoče ne bo hotel odreči okusni bravini in postati samo miren sprehajalec po naših planinah. Takega kosmatinca-godrnjača bi seveda bili veseli in bi ga prav radi zaščitili, krvoločne zverine, ki povzroča škodo revnemu kmetu, pa no moremo zagovarjati.
Slovenski javnosti!
Akcija Kluba prekmurskih akademikov za vpostavitev popolne državne gimnazije v Murski Soboti do danes še ni rodila nikakega uspeha.
V	akciji KPA so najboljši poznavalci razmer v Slovenski krajini, to je razen prekmurskega ljudstva samega kulturni in verski predstavniki slovenskega naroda in slovenske osrednje korporacije in organizacije, v pikrih besedah in tako vsestransko raz: svetlili potrebo po državni popolni gimnaziji v Murski Soboti, da je moral odpasti sleherni ugovor in sleherni dvom.
Odgovor na to akcijo je bil večinoma — molk. Ko pa ni bil to, je naravnost presenečal, ker je pričal dobesedno ali o zavestnem ignoriranju argumentov ali o tem, da le-ti niso bili prebrani. O tem hrani arhiv lvPA dokaze.
Kredit, potreben za otvoritev 5. razreda, obstoji v plači dveh ali celo samo enega profesorja, ki bi ga bilo treba v ta namen nastaviti. To je kredit, ki ga je lahko iztakmti, če že enkrat ni predviden v dvanajstinah, v kateremkoli dispozicijskem fondu. Kje je potemtakem vzrok, da so je vsa Slovenija doslej zaman borila za ta smešni začetni kredit — to prepuščamo v premislek slovenski javnosti, ki naj nam oprosti, če mora vsled našo akcije deliti z nami razočaranje.
KPA nadaljuje akcijo v tej smeri, da ministrstvo prosvete s tekočim šolskim letom otvori 5. razred na državni gimnaziji v Murski Soboti s sredstvi iz kakega dispozi-cijskega fonda in da se redni kredit vnese pozneje v drž. proračun.
V	tem smislu so v minulem te.dnu odposlale vse prekmursko občine in občine v ljutomerskem okraju g. prosvetnemu ministru brzojavne zahteve. Prav tako zahtevo jo odposlalo 25 društev v M. Soboti in prekmurska podeželska društva. Slovenske organizacije in korporacije, ki so doslej z nami sodelovale, so so na našo prošnjo znova pridružile borbi prekmurskega ljudstva, in nam stoje z občudov. vredno žilavostjo ob strani. Naprosili smo za nebroj osebnih intervencij, razposlali na merodajna mesta nove spomenice in v želji, da naj bi imela vsaka stvar svoje meje, pričakujemo, dn bo vendar enkrat napočil oni veliki, a cenen dan. ki ga Slovenska krajina pričakuje z nestrpnostjo že 16 let.
Klub prekmurskih akademikov v M. Soboti.
Nedeljske povratne karte
Z 31. avgustom t. I. se uvedejo nu progah jugoslovanskih železnic nedeljske in prazniške povratne karte po vozili ceni. znižani /u 30%. zn otroke od 4. do 10. leta starosti pu zn 73 odstotkov. Te karte veljajo za razdalje od 0 do 250 km ter se izdajajo samo zu II. in III. razred potniških vlakov.
Potovanje s takšno karto se more pri od-hodni vožnji začeti v soboto ali ua .lan pred praznikom (pred prazniki, če jih je več) opoldne ter se mora končati najpozneje ob 24. uri v nedeljo, oz. na praznik (poslednji dan praznikov). Povratno potovanje pa se mora začeti v soboto u I i nn dan pred praznikom ob 20. uri. končati pa se inoru najpozneje v ponedeljek, oziroma na dan po prazniku (po praznikih) opoldne.
S temi kartami prokinjenje vožnje ni dopustno.
Potniki se lahko vračajo tudi s kakšne druge bližje postaje iste ali druge proge, z oddaljenejše postaje pa z doplačilom razlike.
Potniki, ki žele uporabiti to ugodnost, morajo pri potniških blagajnah izrecno zahtevati nedeljske (prazniške) povratne kurtc.
Postaje bodo izdajale kot nedeljske povrut-ne karte normalne enosmerne kurte z nalepljenimi posebnimi znamkami.
Kot prvi praznik pride v poštev (>. september (državni praznik) Glede ostalih praznikov I bo občinstvo pozneje obveščeno pri blagajnah.
Podrobnejše informacije o uporabi teli kart morejo potniki dobiti pri vseh |>otniških blagajnah železniških postaj
CIMEAN
Moje zobe varuje CIMEAN zobna krema!
— Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Frani Josefove« grenčice.
Počitniški dom na Kumu
Trbovlje, 29. avgusta.
V nedeljo, dne I. septembra bo s sveto mašo ob tO. otvorjen nu Rumu Počitniški dom zu delavsko-rudarsko mladino in delavec. V domu bo 50 postelj, I (K) ležišč, obednica, kopalnica in velika veranda za solneenje. /.a graditev tega gostišču so največ prispevali: Nj. Vel. blagopo-kojni kralj Aleksander, centralni liigijcnski zavod v Belgradu, Društvo zu čuvanje narodnega zdruvja, generalni direktor TPD g. Itihard.SLu-bec, g. dr. Štefan Ivanič in dr. Bogdan Pire iz Bclgruda, tekstilne tovarne v Varaždinu, v Du-giresi, v Kranju, Krupini in steklarna v Hrastniku. Mnogo so žrtvovali tudi župljani iz župnije Dobovec, Svibno in Sv. Jurij pod Rumom ter ljubljanski ključavničar Kozmos in Ljubljančani. Vsem dobrotnikom Bog povrni. K otvoritvi vabimo vse delavec, rudarje in nameščence iz rudarskih revirjev, železničarje, turi ste in ljubitel je Zasavja in Dolenjske. Dom bo vse leto oskrbovan siromašni bodo brezplačno sprejeti. Prihodnjo spomlad bo pa dom slovesno blagoslovljen.
Ljubljanske vesti:
Vprašanje živilskega trga
Ljubljana, 29. avg.
Vprašanje ureditve ljubljanskega živilskega Irga jo že nekaj let nu dnevnem rodu občinsko komunalno politike, toda bogvokaj se lo vprašanje, ki je eno najbolj važnih za naše mesto, ni premaknilo naprej. Sedaj kaže, da se jo mostni magistrat lo pričel zanimali za rešitev tega vprašanja.
Snoči ,io bila na mestnem magistratu posebna seja, ki so se jo udeležili zastopniki mosta, kakor tudi zastopniki najbolj prizadetega stanu, to je mesarjev. Sejo je vodil mestni podžupan prof. Evgen .Tare, mesto pa so še zastopali: mestni fizik dr. Rus, ravnatelj klavnico g. Pestotnik in tržni nadzornik g. Dergane. Ljubljansko mesarje so zastopali: načelnik njihovo zadruge g. Brecelj-nik. tajnik g. Ivo Žan ter gg. Prane Zaje, Jakob Jesili, Franc Šolan in Albin Ham.
Nu soji so razpravljali predvsem o treh
projektih za ureditev mesarskih in drugih stojnic. Ti projekti so delo treh mestnih arhitektov. Na seji je prišlo do soglasnega mnenja, naj so postavijo zidano tržnice za trgovce s sadjem in zelenjem na debelo tor ribji trg na tlobolo in drobno spodaj, tik nad Ljubljanico, vštric sedanjo višino nasipnega zidu. Ob teh tržnicah naj bi vodila zložna cesta, do eosto pa bi vodile s Šolskega drevoreda stopnice. Na onoton način pa bi bile zgoraj urejene zidano inesnrsko stojnice. Na tej soji so so vsi navzočni sporazumeli ter pristali na to načelno rešitev vprašanja. Poleg mesarjev bi imeli ua trgu samem stojnice tudi branjevci s sadjem in zelenjavo.
Vprašanje je seveda, kaj bodo rekli trgovci z ribami in trgovci s sadjem na veliko, ako jih bodo skušali projektanti spraviti k Ljubljanici. Drugo vprašanje pa jc zopet, kako finansirati ta dela.
Dobrodelna tombola
Te dni so je vrnila naša okrevanja potrebna mladina iz počitniških kolonij, kamor jih jo bila poslala letos mestna občina ljubljanska.
Vsi zdravi, čili in ogoreli so se vračali iz Mednega pod šmarno goro, kjer je letovalo ob bistri Savi v svežem gorenjskem zraku 20(5 deklic in dečkov, iz lepe Poljanske doline 80, od morja iz Sv. Jakova-Šiljevice 80 in i/, romantične Kamne gorice 70. — Vsi li so si sproščeni skrbi okrepili pri dobri in tečni hrani v svežem zraku in solncu telo in duha, da bodo s svežimi močmi nastopili novo šolsko lelo in krepko kljubovali zimi in vsem njenim težkočam.
Mestna občina je za to izdala lepo tisočake iu izdatno izčrpala svoj proračun zn mladinsko skrbstvo. S tem pa še ni končano njeno delo. Treba jc revni šolski mladini preskrbeti šolske potrebščine, oskrbeti jo z zimskim perilom, obleko in obutvijo. Sprejeti je treba v mestna dnevna dečja zavetišča do 200 otrok, ki nimajo doma nadzorstva in nikogar, da bi jim oskrbel toplo hrano. Pripravili bo treba »Božičnicoc, ki jo priredi vsako leto mestna občina in na kateri se obdaruje 400—500 otrok z najpotrebnejšo obleko, perilom in obutvijo ter napravi veselje z ljubko otroško igrico, petjem in godbo in nc na zadnjem mestu ■/. obdaritvijo s sadjem, štruklji in drugimi dobrotami.
Ker vseh teh stroškov z budžetnimi dohodki ni mogoče kriti, je mestna občina zaprosila in dobila dovoljenje od ministrstva za kmetijstvo, da priredi konec meseca septembra »Dobrodelna tombolo«, katere čisti dobiček se bo porabil izključno lo za podpiranje naše revne mladine.
Pričakujemo, da ne bo nikogar, ki bi trdo-srčno odklonil nakup vsaj par srečk ter s tem pomagal mestni občini pri izvrševanju njenih vzvišenih nalog, katerih končni cilj je, po možnosti doseči, da ne bo v letošnji zimi v Ljubljani nobenega otroka, ki ne hi imel primerne obleke, kakršno terja stroga zima.
© Češkoslovaški konzul gosp. inž. Josip Ševčik odhaja jutri 111. t. m. z brzovlakom ob 12.47 opoldne na svojo novo služ. mesto.
• Četrti kongres Jadranske straže v Ljubljani in ž njim združena Jadranska razstava na velesejmu bo ena najimpozantnej-šili slavnostnih in narodnih manifestacij, kar jih je kedaj videlo naše mesto. Opozarjamo prebivalstvo na to prireditev, s toplo željo, da okrasi svoje doinovo in okna in s tem pokaže svojo gostoljubnost. Naj ne bo v Ljubljani hiše, kjer ne bi vihrala naša trobojnica v pozdrav 20.000 pomladkarjem Jadranske straže. Poleg pomladka se udeleži kongresa na tisoče Jadranušev in delegatov Jadranske straže. Ljubljana jo vedno doku; montirala svoj narodni značaj in ponos. Naj se zgodi to tudi sedaj, ko sc zbirajo tisoči zastavonoš in borcev za naše morje, ta velika vrata našega naroda v svet. — Za člane Jadranske straže je dovoljena četrti nska, drugim udeležencem polovična voznina, zastavonoše s spremstvom pa potujejo brezplačno.
O Dobrodelno tombolo v korist revni šolski mladini, ki .jo .ie dovolilo ministrstvo za kmetijstvo, priredi mestna občina ljubljanska dne 21). nov. 1935. Mestna občina je dobila dovoljenje, da sme prodati do 30.000 srečk, komad po 2 Din. Mostna občina bo preskrbela, da bodo dobitki čim številnejši, vsi pa gotovo lepi in praktični. Seznam dobitkov se bo pravočasno objavil v časopisih,
večji in pomembnejši dobitki pa razstavili v izložbenih oknih "trgovin na najpromet-nejših točkah. Ker bo cena srečk v primeri z vrednostjo dobitkov malenkostna, pričakuje mestna občina, da bo občinstvo pridno segalo po teh srečkah in ji s tem pomagalo pri njenem velikem delu, dn pomaga naši revni deci na vseli poljih potrebe.
O Letaki Jadranske straže. Včeraj so sc v mestu pojavili zelo okusno in umetniško izdelani letaki Jadranske straže, s katerimi vabi la organizacija na svoj kongres, ki bo v prvih dnevih meseca septembra. Letak jo umetniško dolo slikarja D. lnkiostria, tiskan pa jo v Jugoslovanski tiskarni. Letak simbolično predočuje Iri močne vrvi, izhajajoče iz Slovenijo, Hrvatske in Srbije, ki se pletejo v eno samo vrv, la pa krepko drži jugoslovansko sidro, spuščajoče se v Jadransko morje. Priznati moramo, da se je Jadranska slra-žu potrudila, du jo za svojo največjo prireditev poskrbela res za uspešen in umetniškemu občutku ustrezajoč letali.
© Lani so sc z velikim uspehom vršili v Ljubljani tri dni slovanski plesi. Žal, da so morali takrat izostali koroški plesi. Ti se bodo izvajali še v večjem in intorosant-nejšem obsegu letos v nedeljo, dno 8. sept. ob 15. Že danes opozarjamo vse prijatelje prelepih koroških narodnih običajev, koroške pesmi in ritmiko na to prireditev, ki jo pripravlja s pomočjo tukajšnjih rojakov -Korošcev Folklorni institut Glasbeno Matice ljubljanske. Vso podrobnosti slede.
O Slikar Edo Držaj, znani avtor mladinskih slikanic, razstavi v Jakopičevem paviljonu okoli 100 svojih del: olj, akvarelov in grafik. Razstava bo posebno zanimiva, ker bo poleg številnih motivov iz naših gora vsebovala tudi pestro vrsto slik iz Velike Britanije, Škotske, Hebridov itd. Razstava bo odprta od 31. avg. do 14. sept.
© Duhovne vaje za duhovnike. V Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9, je za tečaj od 2. do 6. septembra šc 12 sobic prostih. — Prihodnja dva tečaja za duhovnike bosta od 7. do 11. oktobra in od 14. do 18. okt.
O Verna Ljubljana gre k Mariji Lurški v Rajlicnburg in na izlet v Zagreb dne 7. sept. s posebnim vlakom za 55 Din. Romarske slovesnosti bo vodil prevzv. g. škof la-vantinski dr. Tomažič. Priglasiti se jc treba na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojašnica.
O Dijaki in starši — pazite letos pri nakupu starih, obrabljenih šolskih knjig na cene. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je znižala ceno nekaterim svojim šolskim knjigam za približno 25—50%. Dogaja sc, da plačujejo dijaki in starši — ker jim niso cone novih knjig znane — na dijaškem semnju, previsoke cene za rabljene knjige. Preden kupite staro knjigo, oglejte si cenik knjig Jugoslovanske knjigarne, če morda za to cono že no dobite v knjigarni novo — nerabljeno knjigo.
© Posestnikom novih hiš naznanjamo, da zadeva glede davčnih potrdil za plačevanje šolnino ne bo rešena do začetka letošnjega šolskega leta, ker smo se še obrnili na pristojno ministrstvo. — Društvo posestnikov novih liiš.
© V učiteljski zbor šole Glasbene Matice ljubljanske vstopi s 1. sept. t. 1. gosp. Leon Fajfar, absolvent mojstrske šole drž. konser-vatorija v Pragi. Gospod Fajfar je dosegel najvišjo možno glasbeno izobrazbo v iuo-
Mariborske vesti:
Ob 60. godu Škota dr. Tomažič a
Maribor, 29. avgusta.
Današnji dan obhaja mariborski vladika škof dr. Ivan Tomažič svoj god. Poleg zastopstev raznih cerkvenih in katoliških organizacij in posameznikov jc prišla čestitat duhovščina iz Maribora in okolice in njej na čelu stolni prošt dr. Maksimilijan Vraber in mariborski stolni kapitelj ter arhidijakon Franc Tovornik iz Konjic. Stolni prošt dr. Vraber jo v svoji čestitki izrazil zahvalo Bogu in škofovemu patronu, da je mogel prevzvišeni od svojega zadnjega godu izvršiti toliko važnih in velikih poslov, kateri so tudi prevzvišenemu samemu povzročili veliko 6krbi, pa tudi veliko duhovnega veselja. Da bi to varstvo božje in patronovo tudi v bodoče bedelo nad vsem njegovim delovanjem.
Prevzvišeni škof dr. Tomažič je odgovoril, da je na današnji dan prosil Boga, naj da njemu, vsej
□	Delavstvo iz Spodnje dravske doline! Vsi na delavski tabor v nedeljo 1, septembra k podružnici Sv. Ane v Marija Puščavi. Ob pol 10 je sv. maša s pridigo, potem pa zborovanje na prostem o vseh aktualnih in izrecno delavskih zadevah. Odločite se vendar postati delavci, ne le zgolj samo garači in živi stroji. To je, da se oh vsaki priliki pokažetc za skupno delavsko stvar. Le v slogi je moči — Jugoslovanska strokovna zveza, ekspozitura Maribor, Sodna ulica 9/1.
□	Smrtna kosa. V visoki starosti 83 let je umrl zasebni uradnik Josip Stradner, stanujoč v Trste-njakovi 22. — V Koseškega ulici 37 je umrl višji poštni kontrolor Franjo Supančič, star 53 lot. Naj počivata v miru,
□	Vode primanjkuje. Poletna suša se sedaj že prav občutno pozna na talni vodi. Gladina talne vode neprestano pada in to občuti tudi mestni vodovod. Že nekaj dni je pritisk v vodovodnih ceveh znatno nižji, izravnali ga bodo pa sedaj z vključitvijo vodnjaka pri mestnem kopališču v Kopališki ulici. -— Na ta način upajo, da se bo kljub suši posrečilo vzdržati vodovodni obrat v polnem obsegu.
□	Na zavodu šolskih sester bo vpisovanje otrok za otroški vrtec dne 2. septembra.
□	Vpisovanje gojenccv o subvencionirano mu-zičko šolo Glasbena Matica v Mariboru (po odloku min. prosvete P. br. 19.071 z dne 3. julija 1933; Aleksandrova cesta 19 (nasproti Cvetlične ulice) I. nadstropje levo, se prične od 1, septembra dalje, dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18, Vsa nadaljnja pojasnila pri vpisovanju. Redni pouk se prične v četrtek, 5. septembra. — Ravnateljstvo.
□	Res strokovno trgovsko izobrazbo vam more nuditi le »Hermes« Enoletni trgovski tečaj v Mariboru, Zrinjskega trg 1, kjer poučujejo profesorji državne trgovske akademije. Lastnik Slovensko trgovsko društvo, ima nesebične namene in je zato šolnina minimalna. Zahtevajte prospekt! Vpisovanje dnevno.
□	Tihotapska bilanca. Carinarnica je izdala polletni izkaz o gibanju tihotapcev, ki je dokaj zanimiv. Na področju carinarnice je bilo zajetih v prvem polletju 20 tihotapcev, ki so bili skupno obsojeni na 4,890.516 Din globe, ki je pa nobeden ni plačal, ampak vsi raje sedijo. Dvojica je dobila najvišjo odmero zaporne kazni — 1 leto, vsi skupaj pa morajo odsedeti 2868 dni. Zaporna kazen pa prinese carinarnici precej stroškov, ker mora plačevati za vsakega »gojenca« mariborski jetnišnici dnevno 8 Din za hrano in stanovanje za zamreže-
zemstvu in bo vso svoje izvrstne moči posvetil kot violinski učitelj na šoli iu konser-vatoriju slovenski mladini pa tudi našemu koncertnemu življenju. — Pisarna šole Glasbene Matico in drž. konservatorija sprejema gojence za njegove razrede.
©Z avtobusom na dunajski velesejem. Tja preko Gradca, nazaj čez Koroško. Cena 320 Din. Prijavo »Lustra« (poleg Slainiča).
© Kino Kodcljcvo igra danes ob 20. veliki film »Bitka« z Anabello in Inkišinovom.
© Ponesrečenci. Na Kodeljevem je neznana kolesarka včeraj povozila 4-!etno Marijo Janežieevo, hčerko mizarja. Otrok si jo zlomi pri padcu roko. — Na Sv. Petra c. je predsnočnjim nekdo napadel 39-lotnega brezposelnega delavca Ferdinanda Učakarja ter ga z nožem ranil na licu. — Pred cerkvijo Srca Jezusovega je neznan kolesar podrl 57-letnega uradnika Gjorgjeta Mitroviča iz Bolgarske ulice 32 ter mu zlomil levo roko. — Iz Loškega potoka so pripeljali 2-letnega kajzai-jevega sina Ivami Bartola. Otrok jo padel na vrtu in si zlomil levo roko.
_© Radi tlakovanja bo del Sv. Petra cesto to jo od Fiignerjeve ulice do Jegličove ceste, za promet okrog 14 dni zaprt.
Vseuč. prof. Osvvald Mengliin:
Začetek vere
(Koncc.)
Na področju prazgodovinskega starinoslovja (prehistorične arheologije) so si to zadevo če mogoče še bolj olajšali. Ko jc bilo ugotovljeno, da jc diluvijalni ali starokainenodobni človek res živel, je bila je bila v prašanjih glede najstarejšega razvoja seveda tudi njegova kultura v središču pozornosti. Precej dolgo so imeli človeka slare kamene dobe za pravega pračloveka vobče in so mislili, da so tiste stopnje njegovega kulturnega razvoja, ki so jih zasledili v Evropi, posebno na Francoskem, doma tudi povsod drugod. To je bila, kakor danes vemo, huda pomola. Saj moremo dokazati v siari kameni dobi nad vse bogato kulturno razčlenjenost z globoko zarezanimi razlikami.
Pri najstarejših znanih kulturah je arheološka zapuščina v leli znanstvenikih zbudila domnevo, da gre tu za usedlino kar najbolj preproste lovske kulture. Cesa drugega v tedanjem kulturnem življenju izprva šc niso izsledili. Vendar pa so se domneli, da so ti ljudje tnorali biti brez vsakih religioznih pojmov in predstav. To so seveda sklepali le iz molčanja virov, a ker se je skladalo s leorijo materialističnega lažnega evolucionizma, je bilo seveda dobro iti prav. Pri kulturnih stopnjah mlajšega paleolitika pa že ni šlo vse tako lehko. Tu so našli namreč že zgodaj razne stvari, ki so hudo nerodno cikalc na nadnaravne predstave poznejšega ledenodobnega človeka; pred vsem so bili to grobovi s praviloma pokopanimi mrliči. A tu so si znali gospodje pomagati. Oabriel de Mortillel v Parizu, pri znani vodilni raziskovavec ledene dobe. nedvomno prav tako sposoben znanstvenik kakor nesvoboden svobodomislec, je proprosto oporekel, da bi listi mrliči s pridejaniini darilnimi pridatki in očitno na obreden način v grob položeni, da bi tisti mrliči sploh dokazovali kako pokopavanie, ampak je zatrdil, da je vse to samo prazna igra slučajev. Paleolitskih
grobov ni smelo biti. Pa jih ni bilo, tako je rekla »znanost«.
Resnična znanost pa ima to dobro v sebi, da vsako tako posiljevanje navadilo prav kmalu kaznuje. V novejšem času so našli ne le mladopaleolilskih, ampak tudi že slaropaleolitske grobove, in nikomur ne pride na misel, da bi tajil, da so to grobovi. Pač pa hočejo te vrste znanstveniki na drug način pomen, ki jih imajo paleolitski grobovi za zgodovino verstva. Bog nc daj, da bi pridavki k mrličem iu skrbnost, s katero so grobove uredili, dokazali, da je človek tedaj veroval na življenje onstran groba; nasprotno te šege je povzročil samo strah, slrali pred mrliči (ki so si jih mislili torej le nekako žive) in strah pred predmeti, ki so jih bili mrliči rabili. Torej tudi tu postavljajo evolucijsko potvaro na mesto, kjer bi moral ostati to, kar se iz samih dejstev brez sile pozna.
Prava znanost pa zastavlja oni drugi »znanosti« še vse kočljivejše zastavice, švicarski zemljcslovec Emil Bachler je s sedemletnim delom izkopal Drachenlocli (Zmajsko jamo) ob VSttisu v dolini Tamine. Predmeti, ki so jih izkopali, pripadajo prav stari paleolitski kulturi lil jih je prištevali z nekaterimi drugimi arheološkimi sloji med najbolj zgodnje stvari, kar jih sploh o človeku poznamo. Gotovo je sicer, da tudi še nismo ob prvem začetku kulturnega razvoja, pač pa smo mu blizu. Vsekako je to popolnoma čist vir, ker so poznejši vplivi tu samo po sebi nemogoči. In kaj je Bachler v Drachen-loclut našel? V drugem in tretjem razširjenem prekatu votline so bili 40 do 60 cm od slene postavljeni zidci iz kamena, visoki kakih 80 cm, nedvomno delo človeške roke. Prostor med sleno jn zidci je bil napolnjen s kostmi jamskega medveda, iti sicer so bile to največ lobanje, poleg njih pa ludi dolge kosti od nog. Ob vhodu in prednjem delu tretjega jamskega prekata so se našli celo štirivoglali zaboji iz kamenja, |)okritii s kamenito ploščo. V leli zabojih so našli zojiet v Ie|x?m redu naložene lobanje in dolge kosti jamskega medveda. Tudi v stenskih vdolbinah v ozadju jame so bile |x)Iožene lobanje, ena izmeti njih ie bila celo obložena s kamenilinu ploščicami.
Tako v vdolbino položeno lobanjo jamskega medveda jc ugolovil niirnberški učenjak Konrad Horinann tudi v Pelcrshohle (Petrovi iami) pri Veldenu v Mittelfranken na Bavarskem m Bachler je tudi v Švici odkril še nova najdišča iste kulture. (Op. Pri nas sjjada v to kulturno skupino Potočka zijalka na Olševi in jama na Njivici pri Sevnici, a nista tako bogati in značilni, menda tudi mlajši).
Kako naj si te jx>jave razlagamo? Oba razisko-vavca prav nič ne dvomila, da so lo ostanki darit-venili obredov in opirata svoje mnenje na bogato primerjalno gradivo iz sodobnega narodopisja, pred vsem iz področja sibirskih lovskih in pastirskih nomadov. Ti ]X)gostokrat polagajo glave in druge dobre dele ubitih lovskih živali na daritveni oltar in tako vzrastejo tam cele skladanice kosti. Namen teh daritev je različen, nekoliko gre za lovski čar, nekoliko za kult živali, nekoliko za prave daritve božanstvu, ki daje plen in prebiva tx>največkrat v nebesih.	'
Zagrebški verski zgodovinar univ. prof. Aleksander Oahs SJ, se je spodbujen po Biichlerjevili in Ilorinaiinovth najdbah lotil dela, da zgodovinsko osvetli kultska dejanja sibirskih in severoameriških narodov arktične kulture; pri (cm je dognal, da magija in kult živali ne spadala k prvotni dediščini starosibirskth in eskimskih rodov, anij^ak da so te stvari pozneje sprejeli iz nekega tujega kulturnega kroga; kot stara se more pri njih označili le daritev prvin nebeškemu Bogu. Natančna preiskava uajdeb v Drachenlochu nas takisto uči, do so se jraložili na določeno meslo le izbrani kosi lovskega plena — pred vsem možgani, ki so jili posebno cenili kol posladek, in sicer presni, možgani z glavo vred, ki so sc je držali še vralni obročki. Kjer pa gre pri današnjih nizkokultiirnili narodih za lovski čar, se kosti z bero po obedu, iu sicer kolikor mogoče polnoštevilno. /a začetek živalskega kulta bi mogla merili kamenita obloga okrog lobanje. Vendar la sklep ni nujen, in če upošlevamo uspehe sodobnih narodopisnih raziskovanj, bo boli prav, če tako sklepanje odklonilno.
lavantinski duhovščini, pa ludi lajikom tiste telesne in duševne utrjenosti, otroške boguvdanosti, pa napram svetu tiste možatosti, kakor jo je imel sveti Janez Krstnik. Današnji časi namreč zahtevajo, da srno vsi in vsak na svojem mestu opremljeni s temi velikimi svelnikovimi lastnostmi.
Po nagovoru se je šc razgovarjal s posamezniki iz deputacije.
Tekom dopoldneva so sc oglasile šc številne deputacije katoliških in prosvetnih organizacij ter tudi posamezniki, ki so izrekli prevzvišenemu nad-pastirju svoje čestitke.
Tudi »Slovenec« se pridružuje velikemu številu gratulantov ter izreka v imenu vseh prijateljev »Slovenca« v lavantinski škofiji prevzvišenemu naj-iskrenejše čestitke z željo, naj Bog vodi in blagoslavlja njegovo delo.
nimi okni. Tako bodo znašali stroški zapora za omenjene tihotapce 22.944 Din. Tihotapsko blago je bil po večini saharin, katerega se je zaplenilo 145 kg. Od tega pa so zaplenili samo pri enem tihotapcu 103 kg. Bil je to glasoviti tihotapec Rudolf Sum, ki so ga orožniki zajeli pri pesniškem vijaduklu. ko je v družbi šolerja Mahalke pobiral zavoje saharina, katere mu jc metal neznan po-magač iz avstrijskega tovornega vlaka. Mahalka se je potem ustrelil, Šum pa je bil obsojen na 3 milijone denarne kazni; mesto globe si jc raje izvolil leto dni zapora.
□	Življenje si je rešil. V bolnišnico 60 pripeljali rcšcvalci včeraj zidarskega dclavca Ivana Fleischerja, ki si je na čudežen način rešil življenje, pri tem pa zadobil precej hude poškodbe. Fleischer ie bil zaposlen pri novi zgradbi ter je delal na odru 18 metrov nad zemljo. Nenadoma je omahnil in strmoglavil v globino, kjer ga je čakala gotova smrt, V zadnjem hipu se mu jc še posrečilo, da se je ujel za jekleno vrv, po kateri jc zdrsel navzdol. Pri tem pa si jc popolnoma strgal meso z obeli dlani.
□	Nesreči pri obiranju jabolk. V Razvanju si je zlomila levo roko Pavša Poš, v Vclki pa si je zlomil desno nogo Franc Maher. Oba sta se ponesrečila pri obiranju jabolk, ko sta padla z drevesa.
□	Voz sena pod lokomotivo. Med postajama Šmarje in Št. Vid je vlak povozil voz sena. Voz je pustil neki posestnik izprežen na cesti nad progo, ker ga jc zajela sredi vožnje nevihta. Voz je stal na strmini, pa ga je vihar pognal naprej ter je obtičal sredi proge. V tem času je privozil vlak in lokomotiva je zavozila v voz. K sreči se jc vozilo pri tem prevrnilo s proge, ker bi drugače vlak lahko iztiril.
□	Po 17 letih prišlo na dan. Pred 17 leti je bilo ukradenih pri gradbi elektrarna na Fali več komadov železnih tračnic v vrednosti 9000 Din. Te dni so šele odkrili pri nekem posestniku navedene tračnico. Ugotovilo se je, da jih je izmaknil leta 1916.
Ptuj
Nesreče. Terezija Zupanič, 65 let slara užit-karica na Hajdini, je pasla krave. Ena od teh jo nenadoma zbesnela in jo z rogovi nevarno poškodovala. — Na isti način je zbesnela kra$V hudo poškodovala 34 letno Marijo Kelenc, ženo dninarja iz Stojncev. Z rogovi jo je obdelala po vsem telesu in ji zlomila tudi desno ključnico. — Alojzija Kovačič, 22 let stara hčerka posestnika v Bu-dini, se je vozila na dvokolesu v družbi svojega brata. V bližini Ptuja pa je privozil od nasprotne strani drug kolesar, ki je vozil tako neprevidno, da je prišlo do karambola. Kovačičeva je pri padcu dobila težke poškodbe po vsem telesu, zlomljeno ima tudi desno ključnico. — Pri preša-nju sadja se je hudo poškodoval Alojz Toplak, posestnik v Gerlincih; po nesreči ga je zagrabila velika stiskalnica in mu popolnoma zmečkala desno roko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v ptujski bolnišnici.
Iz sodne dvorane. Pred ptujskim okrajnim sodiščem se je zagovarjal 35 letni Franc Skela, viničar iz Planjskega pri Majšpergu, radi tatvine. Obdolžen je, da je ukradel Frančiški Šega, posest-nici na Sp. Bregu, iz šupe na vinogradnein posestvu v Rodnem vrhu, popolnoma nov plug vreden 900 Din. Pri razpravi je obdolženec tajil, da bi ukradel omenjeni plug, trdi pa, da ga je kupil od neznanca za 1000 Din. Orožniki so izvršili pri njem hišno preiskavo in navedeni plug, katerega je lastnica spoznala kot svojega, zaplenili in ga izročili lastnici. Sodišče ni upoštevalo njegovega zagovora in ga obsodilo na tri mesece strogega zapora in v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Glede odškodnine 890 Din pa je oškodo-vanka napotena na civilno-pravno pot. Obsojeni Franc Skela je prijavil priziv
O teh za vso duhovno zgodovino človeštva tako nezaslišano važnih najdbah Bachlerjevih in llor-mannovih noben tz. svetovni dnevnik ni črlinil ne najmanjše besedice. Dokazujejo, da je človek v tistem času, ko naj bi bil jx> naukih »znanosti« živel še napol kakor žival, že veroval v Boga iu se čutil božjega otroka. Dokazujejo, da se je »znanost« v teh stvareh temeljito postarala. Dokazujejo, da obstoje svetovna naziranja, ki se naslanjajo na tako temeljito »znanost«, in dokazujejo, da resnična znanost veri v ničemer ue nasprotuje. O takih rečeh pa svo-bodomiselstvo kaj nerado govori.
Iz knjige »Geist und Blul«, Wien 1934.
K razstavi v Jakopičevem paviljonu
V soboto ob U. dopoldan bo otvoritev nove razstave v Jakopičevem paviljonu, kjer bo' prvič v Ljubljani razstavil tokrog 100 del, olj, akvarelov in grafik mladi slikar Edo Držaj, ki ga Slovenci poznamo kot izvrstnega ilustratorja mladinskih knjig, manj pa kot izbornega krajinarja. Edo Deržaj je učenec prof. Sucherja in Šubica, šolal se je na zagrebški akademiji nato pa mnogo j»toval ter se izpopolnjeval. Zanimanje v svetu so vzbudile ilustracije h knjigi ge. Copelandove o naših planinah. In ko je z njo potoval po Veliki Britaniji, je obenem slikal tudi njeno domovino v podobah, ki jih bo zdaj razstavil pri nas. Svoj čas je razstavljal na Angleškem, v Londonu, na mednarodni razstavi, kjer je izmed štirih del prodal tri, kar je vsekakor velik uspeli. Radovedni smo ua njegov razvoj, kajti dozdaj smo poznali njegov talent samo iz diplom ler zelo iirisrčnih in uspelih sličic po naših mladinskih listih iti knjigah Mladinske Matice. Kdo se ne spominja »Življenja hudobne kavke Katke«? ali »Kapljic« ter zgodb »Za vesele in žalostne čase«? Na razstavi bo razstavil predvsem jjokrajinske slike iz Velike Britanije. o razstavi sami bomo prinesli sUokovno oceno.
Kljukasti križ na zastavi - Zveze narodov
Malokomu utegne bili znano, da je danes v svetu lako popiilarnu svuslika bila ie v prvih povojnih letih počiiščoiui s častjo emblema najvišje mednarodne institucijo — krasila je prvo zastavo ZN. I'rav tako bo neznano, da je lo zastavo se-slavii Slovenec in da je prvič zaplapolala ua slovanski zemlji na Poljsksm. Krakovski ,llustro-wauy iiin ver codzi"nny z dne 20. julija 1035 nam t o-i o zanimivo -.1 var lako le popisuje.
bela 1U20 je bil tedanji funkcionar glavnega tajništva ZN. Slovenec dr. Stojali Lasič, odrejen zu tajnika vojaški" komisije, ki so jo poslali na Poljsko, da bi ua mestu preprečila ponovne medsebojne spopade med Poljaki in Lilevci na področju Vilna. Komisija, ki je delovala na terenu med dvema vojujočima se strankama, si je nujno morala omisliti u.-trezajočo zastavo, ki bi komisiji omogočala svobodno gibanje in uudila potrebno varnost. Tedanji tajnik komisije dr. Lusič nam v svoji spominski knjigi Sans malice«, 1920, str. 72, popisuje postanek te prve oficielne zastuve ZN: »Treba jc bilo torej sestaviti specialno zastavo za uporabo naše komisije. Stvar se mi ni zdela posebno težka, vendarle mi je pobrala več časa, kol sem mislil, preden sem dobil kombinacijo, s katpro sem bil zadovoljen. Za najboljše sem smatral to-le: na modro dno sem v desnem vogalu zgoraj pritrdil bel kvadrat z znakom vzhodne svaslike, ki je slari simbol sprave in pravičnosti. Zastava ni bila slaba in bil sem ponosen na svojo idejo. Laskalo se mi je, da jo bo mogla ZN sprejeti za stalno.-
Zastava je izvršila svojo nalogo. Preko leto dni je plapolala na strehi specialnih vlakov in avtomobilov, ki so brzeli v različne smeri nevtralne cone. Sedaj počiva pri advokatu drju Lasieu v Belgradu na dnu kovčega, vsa umazana, raztrgana in pozabljena.
Zastava je postala zopet aktualna lansko leto,
ZdravMš;e
Radioaktivne termalne kopeli (37'5 C), Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrsi revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze ild.
Znižane cene
od 1. septembra dalje pavšalna penzija za 10 dni Din 000-—. za 20 dni Din 1.100—. V lej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse.
Zahtevajte prospekle od uprave zdravilišča! j
Koledar
Petek, 30. uvgusta: Ito/.a Limanska, devica; Pomahi).
#
—	Tečaj za diagnostiko in terapijo raka priredi s pomočjo kralj, banske uprave Jugoslovansko društvo za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, v dneh 23. do 25. septembra 1935. Tečaj bo teoretičen in praktičen. Pri njem bodo sode-Ičtvali kot predavatelji slovenski in zagrebški strokovnjaki. 'ločen program dobi vsak zdravnik pri imenovanem društvu, Ljubljana, Stara pot 3 (ženska bolnišnica). —• Prijave za udeležbo se sprejemajo istotam.
—	Banovinska šola za glasbila. Na Državni tehniški srednji šoli obstoji ludi Banovinska šola za glasbila. Učenci se učijo samostojno izdelovati citre, gitare in violine. Peleg praktičnega pouka v šolskih delavnicah dobijo učenci tudi vso potrebno teoretično strokovno izobrazbo in se učijo sviratija. Šola traja tri |X)liia šolska leta s podnev-niin poukom. Izpričevalo završnega izpita velja kol dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za rokodelski obrt izdelovalcev glasbenih instrumentov. V prvi letnik banovinske šole za glasbila se sprejemajo učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in imajo najmanj 14 let starosti. Vpisovanje v prve letnike bo dne 2. in 3. septembra.
—	Nove znamke. Ministrstvo za promet jc pripravilo izdajo novih poštnih frankovnih znamk, s sliko Nj. Vel. Kralja Petra II. v vrednostih po 0.25 0.50, 0.75, L—, 1.50, 1.75, 3.—, 3.50 4.—, 10.—, 15.—, 20,— in 30,— Din. Znamke po 0.50, 0.7.5 1.50 1.75 in 3.50 bodo dane v promet dne 6. septembra t. I., znamke ostalih vrednosti pa postopoma. Znamke dosedanjih izdaj s sliko blagopo-kojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s črnim okvirom in brez okvira ostanejo še zanaprej v veljavi.
—	Natečaj za spomenik kralju Aleksandru I.
Razpisan je natečaj za spomenik pokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinilelju v Novem Bečeju. Spomenik mora predstavljati pokojnega kralja Aleksandra I. kot vodjo naroda. Interesenti se opozarjajo, da se požurijo z osnutki, ker termin natečaja poteče že 30. prihodnjega meseca. Vse potrebne informacije daje članom Društva likovnih umetnikov v Ljubljani, tajnik France Gorše, Gosposvetska cesta št. 13, Kolizej.
—	V Berlif na mednarodni kongres za prouča-vanje ljudstva je odpotoval bivši minister dr. Niko Ž u p a n i č , kjer bo predaval o rasni estetiki Jugoslovanov. Kongres se vrši pod protektoratom nemškega ministrstva notranjih zadev.
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu, Novo mesto je 31. avgusta ob 9 dopoldne zaključek celoletne šole. Starši gojencev in inleresanti vabljeni.
—	Nov gasilni dom so otvorili v nedeljo v Rakitovcu v občini Tuhinj. Dom so s kulukom zgradili požrtvovalni vuščani na lepem kraju vrli zelenega grička, s katerega je prav lep razgled po okolici. Slovesne otvoritve doma so se udeležili gasilci iz Kamnika, Lukovice, Moravč in šmartinu.
—	Učiteljski zbor dekliške narodne šole v Ribnici na Dolenjskem je daroval namesto venca nu grob pokojne gdč. .Stane Slapšakove 200 dinarjev Društvu slepili.
—	Divje prešiče so zasledili na Menini. Neki izletnik je presenetil nad Špitaličem krepkega merjasca, ki je baš ril po travniku ob robu gozda in ob prihodu izletnika takoj pobegnil. Drugod so jih spet videli trojico. Divji prešiči so žo lani povzročili posestnikom v Tuhinjski dolini znatno škodo, zato sc bojijo tudi letos njihovih nezaželenih obiskov. Niiši lovci so že na preži, vendar pa jc merjasca zelo težko zaslediti.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 28. t. m. je objavljen »Ukaz o pripojitvi občine Celje — okolica mestni občini Celje«, dalje »Popravek k zakonu o proračunskih dvanajstinah«, »Naredba o zmanjšanju doltlad uradnikom drž. izletniške službe v breme izselniškega
K
ko jo bila za komisijo, ki jo j« svet ZN poslal v Južno Ameriko v zadevi uravnavanja konflikta med Kolumbijo in Peru. sestavljena posebna zastava ZN. Tedaj je pisal londonski Times.., du je to prva zastava ZN. Nalo jo dr. I.asič v posebnimi pismu, ki ga je poslal uredništvu omenjenega lisla, pojasnil zadevo zares prve zastave /,N. To pismo, ki ga je H. junija 11134 objavil Times«, je vzbudilo splošno zanimanje, in samo glavno tajništvo ZN se je obrnilo na drja. Lasiča s pismeno prošnjo, da bi daroval to spominsko zastavo pravkar snujočemu se muzeju ZN.
Taka je torej zgodovina prve zastava ZN, zastave, ki je bila obenem prva oficielna zastava, na kateri je — po zaslugi našega rojaka in nu slovanskih tleli — pVvič zaplapolala orienlalna svaslika, slavni vllakenkreuz".
Medlem ko nas zgornji primer seznanja s slučajem iz naših dni, so mi je v zvezi s šievil-nimi članki o kljukastem križu, ki so jih objavili v --»Slovencu« podpolkovnik Martin Žunkovič, prof. Ivan Dolenc, Josip Doslal in drugi, nabralo šo nekaj več podatkov, ki nas vodijo v sivo preteklost in ki spravljajo v pravo luč ipangerinan-skost« tega simbola tretjega cesarstva.
Ko som se pred dvema letoma peljal /. izletniško ladjo -Sv. Stanislav« iz Krakova po Visli navzgor, sem na nemalo začudenje zagledal 11:1 beli ladijski zastavi — kljukasti križ, ki jc le nekaj mesecev poprej zmagal v Nemčiji. Krakov-čani so mi pojasnili, da je to znak neke staro ribiške zadruge na Visli.
Iz naših krajev naj k najdbam svastike na Magdalenski gnri in na Polšleli še omenim, da nahajamo med nakitom rimskega mesta Poetovin (Ptuja) emailirano naprsnico v obliki sliliziranega kolesca s kljukastim križem v sredini kot deko-racijskim elementom (Abramič, Poelovio, sir. 131).
Stanko Bunc.
fonda-, »Dopolnitev k naredbi o dokazu izobrazbe pogostinskih obrtov«, Razpis: Pojasnilo o carinjenju prašičjih ščetin pri izvozu«, »Postavitev zapornic ob cestnih prehodih«, »Pristop šerifske vlade (Maroko - francoski pas) k bernski konvcnciji za zaščito literarnih in umetniških deL, Pristup Turčije k mednarodni konvenciji o fllokseri«, »Pristop Mehike k mednarodni konvenciji o suženjstvu«, »Ratifikacija konvencije o odškodnini za brezposelnost ob brodolomu po Švedski«, »Mednarodna konvencija o opiju in zapisnik — pristop republike Kostarike«, »Odločbe občne seje drž. sveta k 4. odsl. § 247 zak. o drž. prometnem osebju in k čl. 1 in 3 zakona o dobrovoljcih«, »Naredba, s katero se dopolnjuje naredba o prevažanju čebel na njihovo pašo«: »Naredba o obveznem preizkušanju mostnih tehtnic, alkoholometrov in ebulioskopov.., »Odločba o sejmsjdh in tržnih pravicah v kranjskem okraju« iu »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«.
—	Svetopisemske kateheze s pripravo za prvo sv. obhajilo, spoved in birmo — Prireditelju teb ka-lehez je sporočila meseca aprila t. 1. »Kaloliška knjigarna« v Gorici tole: »Vprašali smo več gg. duhovnikov, kaj mislijo glede va ih katehez, ali bi jih bilo mogoče razprodati. Vsi so bili mnenja, da so izvrsten pripomoček za duhovnike.« Dobijo se v prodajalni KTD (Ničman) in v Jugoslovanski knjigarni po 8 Din izvod.
—	Prijave zn izletniški vlak 1111 Dunaj samo še danes. Kot posledica nedavno zaključenih turističnih konvencij med Avstrijo in Jugoslavijo, bo vozil 5. septembra prvi kompenzacijski izlel-niški vlak iz Belgrada na Dunaj, lega i/lelu se lahko udeležijo tudi interesenti iz Ljubljane na ta način, da se odpeljejo v četrtek, 5. septembra z brzini vlakom ob '20. uri do Zidanega mosta, kjer se potem priključijo izletniškemu vlaku zu Dunaj. — Izlet na Dunaj traja pet dni. od 5 do 10. septembra. Vožnja Ljubljana—-Dunaj in nuziij 302 Din v III. razredu; 400 Din pa v II. razredu. Poleg vseli znamenitosti Dunaja 111 dunajskega velesejma, si bodo izletniki nu povralku ogledali tudi Semnicring. Avstrijski vizum je brezplačni. Povratek 10. septembru zvecei Lahko se naroči tudi ves arunžinan na Dunaju. Prijave in . informacije pri Potniku« v Ljubljani za nebotičnikom, najkasneje do 30. avgusta llH5.
—	Prepovedan ozir. dovoljen tisk. Službene 110-vine št. 198 objavljajo, da je drž. pravdništvo prepovedalo prodajati in razširjati knjigo »Fašisličke žrtve« izpod peresa odvetnika Rajka Jovauoviča, ki je izšla v Chicagu, dalje št. 8 časopisa »Za seljački svijet«, št. 16 tednika »Islra«, št. 33 tednika »Zagorski list« in šl. 1 lista Glas omladine«. — Z odlokom ministrstva za notranje posle je dovoljeno zopet uvažanje italijanskih listov »Gazctta del Po-polo« in »II Giornale dTtalia«.
—	Padec l drevesa. Na Dobravi pri Bledu je obsokaval hrastovo drevo 10 letni delavec Silvester Frčej, doma z Dobrave. Stopil je na suho vejo, Li se je pod njim zlomila, tako, tla je padel na tla. Zlomil si je več reber in levo nogo. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico.
_— V liajhcnburg in Zagreb — dva dneva — za 55 Din s posebnim vlakom dno 7. in 8. septembra. Poromajte z nami k Mariji Lurški! Prevzvišeni g. škof dr. Toniažič iz Maribora pride vodit romarske slovesnosti. Denar jo treba poslali do 1. septembra. Pojasnila pošljemo zastonj. Priglasite se na naslov: »Po božjem svetu-, Ljubljana, Sentpelersku vojašnica.
Pojdite z nalili v sončno Dalmacijo — štiridnevni izlet s posebnim vlakom za 200 Din dne 20. septembra: v Split, Trogir, Sinj, Šibenik I11 na livar. Vesela trgutev grozdja: cel vinograd za izletniku! Podrobna pojasnila pošljemo zastonj. Priglasite se lakoj na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
—	Enoletni trgovski leča) v Ljubljani, Kongresni Irg 2, II nadstropje (Trgovski učni zavod), je dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše us[>elie. Zavod razpolaga z naj modernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Istotam sc vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, steuografski in drugi s|5ecijelni tečaji. Zavod daje ustmeno ali pismeno vsa ix>jasnila brezplačno. — Priporočamo!
—	Trd kamen so našli obenem s sredstvom, dn ga zoniorejo obdelovati. Zobni kamen jc bil do predkratkim velika neprijetnost, dunes j>u
| ga z lulika odpravite s C1MEAN zobno kremo, j ki obenem čuva sklcnino zob.
Gospod Alfred Bcrnik se naproša, da lakoj vrne firiui nnročilne knjige I11 vzorce, sicer jili lio vrnil potoni sodišča. (10+40)
Celie
® (10 letnico rojstva je praznoval lastnik znano gostilne pri Skalni kleti g. Andrej U š a j. (I. Ušaj se ob svoji 110 letnici z veseljem spominja svojih mladih let, ki jih je prebil v sončni domovini Goriški. Takoj po vojni jo prišel iz Gorice, kjer jc služboval |>ri policiji, v Jugoslavijo. Do upokojitve je služboval v Ljubljani, Bohinjski Bistrici, Celovcu, Dolnji Lendavi, Murski Soboli, na Vrhniki, v Ljubljani in nato v Mariboru. Po upokojitvi se je 1. 1022 naselil v Zagrebu, kjer je 7 let oskrboval Planinski dom na Slemenu. S 1. januarjem 1930 pa je prevzel gostilno j)ri Skalni kleli , ki jo v veliko zadovoljstvo vseh goslov upravlja šo danes. Posebno znani so v njegovi go-slilni petki, ko ima vedno na razpolago svežo morske ribe. Marsikateremu Celjanu ni znano, zakaj se imenuje Ušnjeva gostilna pri Skalili kleti. Z11 gostilno je namreč vsekana v skalo 22 melrov dolga klet, ki je že precej slani. fi. Ušaju želimo ob njegovi 00 letnici, da bi mu dal Bog učakuli še mnogo srečnih in zadovoljnjih dni.
i} Umor gozdarja Krištofa pred sodiščem. Dne 3. septembra ob pol I) dopoldne se bo ZHČela pred 5 članskim senatom okrožnega sodišča v Celju razprava proti Alešu Moličniku iz Luč, ki jo obtožen, da je lelos dne 5. maju na Planici pri Lučali umoril gozdarja Emila Krištofa, in proti Alojziju Robniku zaradi lovske tatvine.
0" Zadnja seja. Drevi ob 7 zvečer bo v posvetovalnici okoliške občine na Bregu občinska seja občine Celje-oftolica, ki bo gotovo zgodovinskega pomena, ker bo zadnja, seveda če ne jiride do kakih nepričakovanih ovir.
& Obrtnim vajencem. V nedeljo, 1. septembra ob 8 se naj zberejo vsi vajenci(ke), ki bodo letos prvič vstopili v celjsko strokovno obrlno nadaljevalno šolo, na dvorišču mestne narodne šole, prav lako tudi oni, ki bodo ponavljali prve razrede. Vajenci (ke) drugih in tretjih razredov pa naj se zberejo 29. septembra ob isti uri na zgoraj omenjenem prostoru.
JSr Koncerti v mestnem parku in pred kolodvorom. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju naznanja, da se bodo v septembru vršili šc sledeči koncerti: 3. (torek) od 7—8 zvečer pred kolodvorom; II. (pelek) — rojstni dan Nj. Vel. kralja Pelra II. od 11—12 v parku; 8. (nedelja) od ti—12 v parku in 12. (četrtek) od 8—0 zvečer v parku.
-©• Tudi Celjani romamo 7. septembra s pre-vzvišenim g. škofom k Mariji Lurški v Rajhenburg in v Zagreb. Kdor se želi pridružiti, naj takoj pošlje vodslvu 35 Din na naslov: Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
Kamnik
Vomhe.rgarjev a »\ oda«. Že pred tedni jo za-slava na Kamniškem domu naznanila veselo vest, da je društvo »Kamnik« spel oživljeno in da 11111 jo vrnjen njegov prosvetni dom, v sredo dopoldne pu je bil na kainniSkem okrajnem sodišču slovesni akt izročitve. V Imenu odbora je predsednik dr. Žvokelj prevzel od dosedanjega oskrbnika društveno premoženje. V soboto bo v Kamniškem domu otvoritvena predstava s slavnostno uprizoritvijo Vombergarjeve komedije .Vode«, ki so jo naštudirali člani društva »Kamnika* v režiji Sipa Kolinami. Ker je za igro veliko zanimanje, naj si vsakdo, ki bi rad prisostvoval otvoritveni predstavi, rezervira vstopnice v predprodaji v trgovini Albreht na Glavnem trgu. Voiio bodo ponovili še v nedeljo popoldne.
Šolske vesti
v Limbušu
V Limbusu pri Mariboru jc v stranski kaiieli na desno oltar, kakor ga vidimo na sliki.
Oltar je lepa in zanimiva spojitev vinske trte in pšeničnegu klasa. Levo in desno so razvrščeni poleg dveh angelov .svetniki kakor: sv. Frančišek, sv. Klara, sv. Nojj^ga in šo drugi. Zgoraj v žarkih sv. Duh.HIRiij v obokih oljnata slika: Ecce homo.
Tabornakelj jc mnogo poznejši pristavek. Limbuški oltar ni, kakor bi kdo mislil na prvi pogled, evharističen. Postavili so gn najbrž šentpavelski benediktinci, ki posedajo še_ danes v Limbušu lepe vinograde. Omenjeni svetniki so zaščitniki vinogradnih tor poljskih pridelkov.
Oltarna rezbariju nima vrednosti z umetniškega stališča, pač pa je originalna in vplivu veličastno kot, celota. Kdo iu kdaj ga jc izdelal, ni zabeleženo nikjer. Mariborski arhivar g. prof. Baš .je mnenja, dn spada v dobo 1710—30.
Na oltarju in v župnijski kroniki ju hronogram, ki nam da letnico preureditve 1845.
Llmlniškemu oltarju slienegn ni najti nikjer drugod v lavantinski škofiji.
Sliko oltarja smo priobčili, da opozorimo nanj strokovnjake v cerkveni umetnosti, naj si llmhuško oltarno zanimivost sami ob priložnosti ogledajo. Oni bodo gotovo eitnli z oltarja marsikaj, kar je nestrokovnjaku prikrito, a bo gotovo aanimulo širšo javnost.
Vpisuvanju » otroško vrtet) v Ljubljani II., II. in 111. ia francoski) se \ t-si v ilneh 2. in septembru t. 1. velikokrat ml 9. 12 v lastnih prostori li,
thlavua manjšinska ><>lu e l.juhJinm, ki je »eduj v lioethovuovi ullei 7 v levem tirillieju, bo vpi-ovulu septembru pil ti - 12. line :i. te.pleniluu bo .»I» s šol-;,,, sv. niHšu v križovulski cerkvi, ilne 1. septembru pu prične z rednim poukom.
\akiuutno eiiisueunje v t. ratred itrokovnt 11 odo-IJevalne šole 111 mcbuiiskolchnišl.e obiti na I.edini e Ljubljani mu vrši v nedeljo 1 septembru od H 12 v prostorih osnovne šole nu IjOililli, konici, si.enu ultcu lil. Učenci uilj prinesejo k vpisu zuiln,,' -d sko .-.nt u-vole, učno pogodbo in auesok '.'L' Din, Ypi-ovn;ue v II. in lil. razred bo koncem septembru 1. 1. - U pru vi tel jat vo,
Državni konsereatorij iu holu l/lusbi ne Mn/ice ljubljanske slu /uvoda, ki ilživutu l»n llus pu ludi v vsej ilržuvi Uiljlepši sloves. Preko TW1 uojcncev je v 10 i 11 u leto šolskem letu vživiilo pouk no otieii /n\odih, nu katerih m rdelo ju p, odlično i/, |e. sunili iu kvaliliel-runih učnih moči pod vodstvom ruvuuleliu .Inliin 11 ■ -tetla. Vsi predmeti, ki so se učili \ minulem - .ki.em lotu, si- uči) tudi v novela šolskem lotu. Vpisumuje m' vrši od ponedeljku dalje, lo je J. septembru. N.i šoli je vpisovanje do 1. septembru dnevno od !' I'I iu od 16—17. nu konservniorju pu do 7, - •piciubrn 0,1 n t.: dopoldne, Holu /.učne /. ledina poukom 1.. odnosno 7. septembra, ua kooservutoriju pu tu. septembru. Morse
prosimo, dn vpišejo svoje otroke ločno \ .........u, du
lako omogočijo nemoten pouk.
Trnovska nadaljevalna >ni<, e Varilno u Vpisovanja v vse razrede Iki v nedeljo l.V sepl od ' tO U tiri šolskem vodstvu nu Urlujskecu ti-jiu l, I. nuustio je. vrtilu 31. K vpisovanju naj nrluo-o v.uk u-Vu'v,.i - i rumu učenka rojstni liM, zadnje šolsko spi i.-e\ ulo, ,|ve izpolnjeni rodovtliei in potrdilo o plačali: šolnini. Uooovnico in potrdilu, tire/, katerih ne more vodstvo --d,, nikoe.ur vpisati, prejmete v Jlisurni Združenju trgovcev, .litre eevu ulieu S, II. nadstropje. Pismeni ponuvljului, spre ■temni iti drujri i/.piti prične v poni- leljek lil. septembru rdi tli. »II (tud potili popoldne). 1'slui i/.piti bodo v torek in sredo 17. in IS. septembru ob 1.7. lieib e pouk se prične v četrtek 111. septembru ob 1:,. \ ,0 ostalo '/vedo učenci, O7,h'oinu njihovi trospoilurji v šoli.
Glasbena Matiea e Ptuju otvori novo šolsko loto •s sopicnibrotn I. 1. v nlusbeui soli -e vr-i vjii mi v;; u ie učencev *J , :!. In I. septembra dnevno od s r_» iu od 14— Iti, pozneje pu vsa k dun o.l 11 - t"! \ plsurni Poliču ie •si) nu /.uVodu uJmtovir, violil, violončelo itd. Šturši, ki želijo, du se lini /ni/u uktivinu, nuj \lu/iio tir/ndevno prošnjo nit odbor lilnsluuic Mntico. Komur ... ukovinu ■/.nizu, mora poslati član (Jln.sbene Mul.iee. Tudi pouk ) pihalih se vrši kakor prejšnja letu p'o kupelnikii mestne irodlie.
Sa dr-a v ni mrkfamki šali r Sknf ji l.nki bodo popravili izpiti v solmto :ll. avgustu, vpisovunio pu '.'. iu 3. septembru. 1'otlrubnu nuvodilu 1111 oglu-sni doski.
nriaenn meSeanska šolo e talen me/umi iu, du so vrši vpisovanje v l. ruzretl "J. iu ;:. septembru od 8—1..' in od 1.1- IS. K vpisovanju morajo priti tudi oni učenci, ki so -e mesecu Juniju Zilč.isuo vpituili. K* vpisu morit prinesti vsuk učenec, ki nuj pride v spremstvu staršev, zadnje šolsko spričevnlo, krstni li-t iu duvčno potrdilo rudi odmere šolnine. 1'i'cilpisuni znesek /u /druv.stveni fond. šolske tiskovine ter šolnini) ie plučuti (,'ikoi pri vpisu
fllasbena kola e Ljutomeru iinu vpi.sovun.lo po-liedeljek 'J. septembra od II-1J. Nutunčllejše nu deski -ltavnulcljstvo,
Uršulinshe šole v Ljubljani
A'a nriHlinski realni uimn<nlj\ bo vpisovanju »t šolsko lelo 1985.3(1 dne 1. in '.'. .septembru od S. ti.) IJ ure in od 3. do 5. ure v tliroklorjovi pisarni. Učenko I. razredu nuj prlneso k \ 11 i o 11 krstni list ln šolski izkaz s potrdilom o uspešno opravljanem sprejemnem Izpitu: učenke drueili ruzrnlov pu zudnie lutilo i/.pri-euvalo, (lojenkum, ki bodo stanovale v iiršiiliiiskem ziu vodu in posečale urSulInsko Kiinuu/ijo, se ui treba osebno zirlaaltl pri vpisovanju, Zudoš.u uslnu lili pi-sniDiia prijava, tlu oslunujo še nadalje tu. - Zu vpis v tukajšnjo Kimniizljo ui treba ibivčnegu tiotrdiln
A'n meitanskl Soli bo vpisovanji) I 'j. in 3. septembru oa tj. lil) 12. ure \ 1. rnzie.l mi sprejemajo učenke, kl so dovršilo 1. razred osnovne šolo brez slube ocene ali ki so naredilo ruzretl višje uiirotlue ali srednje šolo iu ne bodo v letu 10.15 l/.iioliiilo 14. lotu. Vsnku učenka na. prinese k vpisovanju zadnjo šolsko izpričevalo (iz,kaz o šolskem napredku) in krstni list. . Zu 2. 3 iu I vadnliki ra:red je vpisovanje 5. ii. In 7. septembra od S. do 1::. ure.
Ka urSulinskl narodni S'I'i sc v)'3( iinkliiulno vpisovanje v ponedeljek due 'J st)|ileinliru od s ,io 1" ure I torek, dne 3. septembra je šolska sv. mu.šu, v sredo C septembru se prične redni pouk
Učiteljska šola in vadniea, realna r/hnna:lia iu meščanska šola imajo II). septembru šolsko -v nn'. , f.inmaz.ija in meščanska gol* že isti dan po sv muši solski pouk.
Za otroški vrtce lia vpisovanje dno !l. iu 111 sk.-
tcnibrn ntl S do 12. ure in od 2 do t uri" ............... ,e
dočkl iu deklico. Vsu pojasnilu pri vpisov::!,iu
. Ibsol venlke nižje tiimnn-ije iu in.ienu .7,v šo/r ki bi se rude posvetile enoletnemu šiodiiu ie/il,,,s ,.,.! dnKoirtke. umolnn.li. elnslie. ro.'oili del hiuiirno ie.
ovadbe ni Roanodlnjatva. naj -e irrljavtjo vod«lvu uč.1-teljsko sole pn uršulinkah i I.jublinni uiiik.-i.neie .lo
lil. snj)tembrn. Učenko -o lahko vnniije i....................i
Klunujcjo v /uvodu. Niilančneišu obvestilu d:,i,- ravna-teljst.vo učiteljske šole.
Ljubljana
I Sočno slu i bo imajo lekarne: dr. 1'iccoli T v rim-a jjy ""'• Hočevar, felovšku eestu 112. in mr. tiurtus,
\ Kino Uodeljevo. Dano« ob 2n velik: I i Im ,l!it,ku-z Anubello m liikišinovom
Radio
*nmt«BMiaMMBaffl
Programi Radio Ljubljana t
Pelek, 30. avi/usta: 12.iki Iz. operet (plošče) 1"43 Po. roeilu vreme 13.IHI Ous, obvestilu 1:1.1:, JJnani oupuvi n znitlllll oper, Hudijskl orkester 14.1111 Vreme, spor. d borza 18.01) Slike i/ unruive, Hndijski orkester, vmes to-citu-vuuje K. .ložu Herlortu 13.01) čus, poročilu, vrome. hiio-red obvestilu 19.30 Nacionalna ura: .Vnši Izšel ione) v Nuiuclji napram dotnovini (dr. Vlad. 1'avlu.koviS iz Z-i-prebu) 20110 Pustire pn prav juhe, juho! Nu planineuh liisino jo Pa no sanio pustit- - kdorkoli ljubi mir, nu hribe hodi rud uteho si isknt. Nocoj pu vam miru plu. ninurjom no tlliniol Iz. hribov smo se zlirnli mi pevci , muzikantjo, in zraven jih kresuli Kt.rjunski bomo fant.' jo! - \ tu os okroff 22.110 rus, vreme, twročilu. si.orcd "2 15 .Na planinoBli lnšlno je! (nudaljevanjo).
Drugi programit
oinn 7™f£,.»".',-"'V,?"sli'; U'1'"!"': -'0.00 Narodne pesnil 21.(10 /uctoi) 22.2.1 IJvnrakove sklndbe - /.„„,; h: "0.110
Koncert na kitari 2(1.:m Vt.ki..... koncert, 21.0(1 Codbu nu
Pl lulu - Dunaj: li.3o Klnvirsko »kludbe l!t.:io liu.liiski nrkestor 211.30 Siinfoničnl koncert 22.111 Plesna Kluslm 2.1. .. Narodno postni - lludimpclta: "o f, l'l,iš,-.,, o". Orkostraui koncert 23.011 .luzz - Trsi Vila,,: 17 o:, ra
nar i' "nr" 0i'i,M	«•'•»»"•» Blnslm /7, -
Orkestralni koncert 22.15 Plesu:, «iu*bu -
Zahvala
Za izraze iskrenega sožalja. katere smo prejeli ob priliki smrti naše ljubljene soproge, mamice, stare mamice ild . gospe
Marije Pavčič
roj. Petrovčič
sc vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno pn «e čutimo dolžne zahvaliti se g. dr. Suherju, čč. duhovščini, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Ljubljana, dne 29. avgusta 1935.
Žalujoče rodbine:
Pavčičt Ilovar, Laz ni k.
Sueški prekop: čigav fe
?
Angleži imajo v rokah ključ svetovnih vrat: Sueškega prekopa: A oglašati so se začeli razni »Lastniki«, češ, da imajo tudi oni pravico do ključa. Zanimiva je zgodovina te pravde, ki je /e precej stara in ki še vedno živi. —
Podkralj Mohamed Said Paša (Port Said ima po njem ime!) je svojemu odloku o Sueškem prekopu leta 1854 in 1850 priložil seznam usta-n o vui ko v, kjer so bila imena članov studijske družbe za gradnjo Sueškega prekopa. Imena teh ta no v pa je Ferdinand Lesseps ponaredil tako, da je vteknil v seznam imena članov svoje, ke-suejše družbe za gradnjo Sueškega prekopa (Societe universelle du caual marilitne de Sucz«), Radi te sleparije je tudi neki vitez NegrelLi izgubil svoje pravice do kanala. Ko je hotel Lesseps leta 1806, po sin rti Said Paše, obnoviti svojo Družbo, je predložil še en ustanovni seznam, kamor je po-stavil datum 4. maja 1861, da bi tako bilo videti, kakor da ie ta seznam nastal še takrat, ko je bil Said Paša živ. A sodišče je kesneje določilo, da je bil tudi ta seznam, ko prejšnja dva, izdan v dveh, nasprotujočih si izvodah. Glede na razsojo pravnih predlog Družbe Sueškega prekopa je važno, ali je upravni svet za gradnjo prekopa vedel za Lessesove sleparije, ali ne. Da je vedel zanje, nam pokaže sto-rija iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ob času, ko sleparije še niso bile pravno dognane, a tedanji upravni svet se je prav dobro zavedal, da — nekaj ni prav glede na seznam graditeljev prekopa.
Gospa Negrellijeva je leta 1893 prosila avstrijsko vlado, naj poišče kopijo (prepis) seznama članov. Cez nekaj časa je prejela odgovor, da egiptska vlada nima prepisa in da ga tudi Družba Sueškega prekopa ne najde. Nato je nastala pravda in Negrellijeva je dognala, da je bil ustanovni seznam prav tedaj (1893) v varstvu družbinega notarja, ki
mu je bilo pa naročeno, da ga ne sme razen Družbi, nikomur pokazati.
Ko je Negrellijeva gospa leta 1901 vložila tožbo zoper sleparijo, je zahtevala, da se ji izroči listina. Egiplski ministrski predsednik je zato pisal egipt-skemu komisarju v Parizu, Emilu Olliverju, naj poišče kopijo. Olliver je izročil to pismo Družbi, ki se ga je jako prestrašila. Vnela se je zmešana bitka Družbe Sueškega prekopa, odvetnikov, notarjev, dokler seveda — kopije »niso našli« — in so tudi egiptovski vladi namignili, naj je nič več ne išče, ker da utegnejo nastati politične zmede in reči, ki bi bile jako cialekosežnega pomena za Evropo...
Iz teh podrobnosti in drugih dokazov je razvidno, da je Družba Sueškega prekopa na svoji seji upravnega sveta leta 1858 natančno vedela za nepravilne podatke. — In zdaj —: italijanska vlada, ki jo baš v teh dneh silno zanima, kako je s pravicami v Sueškem prekopu, zahteva, da se razčisti ta zadeva in se poteguje za pravice gospe Negrellijeve (seveda »tudi« za svoje!) Pravijo, da bo s tem popravljena zgodovinska krivica napram avstrijskemu vitezu Negrelliju, ki je izdelal in pospeševal načrt za gradnjo Sueškega prekopa.
Dalje navajajo poročila, da imajo pravice do Sueškega prekopa tudi Nemci, zlasti iz t^aske in da so se že leta 1916 objavljale predmetne obravnave in seje za obnovitev vprašanja o pravicah do prekopa — zlasti pa glede na to, da morajo tudi drugi dobiti kaj dobička od njega. — Z vsem tem je seveda v zvezi abesinsko vprašanje. Nemara se bo rešilo kar ob kanalu? Brez petroleja, ki si ga želijo vse države in ki ga je baje toliko v Abesiniji? Bržkone bo tudi v zmedi za Sueški prekop poglavitni junak Bazil Zaharof s svojimi pretežkimi milijoni in s kupčijo petrolejskih [»krajin v Abesiniji.
Italijanski manevri: topničarji se mučijo s topom na hribovitem sveiu.
Šola v Etonu
Krajina med mestecema Windsor in Slo-ugh, kjer se vije reka Themsa, je ljubka, pristno angleška pokrajina: širne, zelene ravni, velikanska drevesa, srebrno-čista, prisrčna rečica. In polno belih ovčic. A namesto pastirjev in pastiric vidiš mlade fante v cilindrih. Povsod jih je polno: nekaj fantov v cilindrih se igra kroke, drugi sedijo ob rečici in lovijo ribe, spet nekateri »cilindri« plezajo na drevesa in sc šalijo. Takšen je prvi vtis, ki ga dobiš, ko se v eni uri pripelješ z avtobusom iz Londona v E t o n.
E t o n je največja in najbolj znana angleška šola. Ni pa najstarejša: starejši sta šoli v Winchestru in Canterburyju. Toda v Etonu se že od nekdaj šolajo sinovi najbogatejših in naznamenitejših družin. Tu se jo šolalo največ slavnih državnikov in generalov, ta šola uživa največ ljubezni angleške kraljevske hiše. Eton, najboljšo angleško šolo, je ustanovil najslabši angleški kralj, prešuštni in neusmiljeni kralj Hnrik VI. Ustanovil je šolo Eton in ji dal ime: »KrrJjev kolegij naše ljube Gospe v Etonu pri Windsorju«. Ta šola je imela in ima deloma še zdaj prav stroge predpise. Določeno število gojencev se imenuje »kraljevi učenci«, stipendisti; drugi se imenujejo »opidan-tje«. Ti dve skupini se razlikujeta in med njima se vrše nogometni boji in tekme drugih iger.
Japonska cesarica-mati in gobavci
Japonska cesarica- mali je naročila velikemu komorniku cesarske hiše, naj nese njene darove bolnišnici za gobavce v Goteinbi. Vsako leto daruje cesarica večjo vsoto denarja raznim zavodom gobavcev po vsej državi. Zlasti je naklonjena bolnišnici v Goteinbi, ki je bila leta 1889 ustanovljena in ima zdaj 100 bolnikov in je znana za vzorno bolnišnico. Vse stroške morajo krili s prostovoljnimi prispevki dobrotnikov, ki so pa seveda majhni in zato je bil ravnatelj zavoda, P. lvvashita tem bolj vesel cesaričinega darila. Z darilom je prišlo tudi pismo: »Potolažite vse tiste, ki vsak dan skrbite zanje od mene, ki ne morem sama k njim.« Po postavah dvorne šege ne sme japonska cesarica-mati sicer nikdar iz svoje palače ko le na predvečer smrtnega dne svojega moža, ko obišče njegov grob.
Edisonov sin ie umrl
V Springfieldsu je umrl sin slavnega iznajditelja, Tomaž Edison ml., ko je imel 59 let. — Edisonov sin ni podedoval po svojem očetu darovitosti za tehniko in se ni zanimal zanjo. Pač pa je vodil industrijske zavode, ki so bili ustanovljeni na podlagi iznajdb njegovega očeta in je bil izvrsten trgovec. — Preden je umrl oče rajnega, slavni iznajdi-telj, bi bil rad imel naslednika v iznajdbah. A ga ni dobil in tudi zdaj ni nobenega, ki bi bil vreden naslednik tega čarovnika v kraljestvu tehnike. •
Z letalom krog sveta bo odletel prvi tajnik angleškega poslaništva vMehiki, Farqhar v spremstvu nem. letalca Bielerja. Odletela bosta s To-renta v Kanadi in letela dalje čez Aljasko, Sibirijo, Kitajsko, Indijo in v Anglijo.
Za drvarja žaga na kolesih. En človek je dovolj, da podere drevo tik tal.
»Seveda, geolog, ta čisto drugače pojmuje čas. Zanj je tisoč let, kot bi pihnil!« — »Presneta reč! Včeraj sem pa nekemu geologu posodil denar!«
Šolnina je prav za prav visoka, in sicer 500 funtov šterlingov (117.500 Din) na leto. Seveda je ta šolnina zaeno preživnina, stroški za stanovanje, hrano in vso oskrbo, — ki je seveda na moč popolna in gosposka. Največ gojencev je takih, ki ne bivajo prav v zavodu — tu so le učno ure — marveč v poedinih hišah, ki jih sami oskrbujejo. V sleherni taki hiši živi po nekaj učencev iz poedinih razredov. Mlajši so pokorni starejšim in jih morajo slušati. — Etonski gojenci imajo svoje knjižnice, čolnarne, jahalnice, klubske prostore itd. Še neki posebni klub imajo, ki se imenuje »Pop« in člani tega kluba so zlasti spoštovani in smejo nositi pisane telovnike. Izmed 1200 Etoncev jo le 30 »Po-parjev«.
Etonska šola ima posebno svečanost dno 4. junija, ko je rojstni dan kralja Jurija III., ki je veliko dobrega storil za Eton. Tedaj je veselo vrvenje ondi in vsi Etonci imajo posebno pražnjo obleko in vsak ima nagelj-ček v gumbnici. Vseh 1200 cilindrov se sveti pri svečanostih, pri službi božji, pri govorih, predavanjih, razdelitvi daril. Tedaj navadno igrajo kako latinsko enodejanko. Vse svečanosti se imenujejo »speeehes« (spičes = govori). Prvi učenec zavoda, ki doseže prvenstvo bolj s športnimi vrlinami ko z znanjem v^žpli, se imenu jo »šolski kapitan« in ima ta^Htovoj speech (spič = govor). Oblečen je dokolenke, ima svilene nogavice in lakaste šolne s srebrno zaponko in govori ko kak bodoči ministrski predsednik. Nato je pojedina, ki se je udeleže tudi starši in prijatelji v posameznih hišah.
Nato gre vsa družba — vsi učenci s starši, znanci, prijatelji — več tisoč jih je — na prostor za kriket. Prekrasna je junijska pokrajina v Etonu. Krog in krog so šotori bele in modre barve, in zadaj visoka drevesa. Živahna družba se veseli in zabava in uživa slaščice in druge izrednosti.
Konec dneva tvori procesija s čolni. Vsi »cilindrčki« z vsemi svojimi sorodniki in znanci so usedejo v čolne. Procesijo končajo z veliko, hrupno pojedino na prostem. Rakete švigajo v nebo in razsvetljujejo staro zi-dovje gradu Windsorja, ki že 400 let zre na razposajeno, veselo in vedro življenje »cilin-drčkov« iz Etona, kjer se vzgaja podlaga za bodoče angleške državnike.
Pošljite naročnino!
Večkratni ameriški milijonarji, ki imajo svoje palače v znameniti njujorški cesti — peti aveniji —, ne stanujejo več ondi v svojih palačah, marveč drugod v navadnih hišah. Minili so tisti časi, ko so se milijonarji javno razkazovali in bahati, ko je na primer kak ilyde priredil maškerado za več stotisoč dolarjev; ali ko so imeli petrolejski kralji pojedine, kjer je bil en pribor vreden tisoč dolarjev; ali ko se je Herriman vozil z razkošnim vlakom ko v pravljicah. Prejšnji večkratni milijonarji so živeli v ozračju šampanjca in pojedin. Njihovi sinovi uživajo kislo mleko in imajo telovadne učitelje, da si ohranijo zdravo telo. Stari gospodje so se vozarili s kraljevskimi jahtami širom morja, njihovi potomci poučujejo v nedeljskih šolah in so vzorni zakonski očetje. V dobi brezposelnosti se milijonarji ne upajo javno razkazovati svojih milijonov, ki se jih spomnijo šele v Evropi, ko bivajo kje v kakem slavnem letovišču.
Vendar je še nekaj korajžnih milijonarjev v Ameriki, ki se upajo javno nastopati tako. kot »se spodobi« milijonarju. Takšen milijonar je časopisni kralj William Randoll M e a r s t. Težko bi bilq oceniti premoženje človeka, ki je tretjina vsega časopisja Združenih ameriških držav njegova last. V San Simeonu v Kaliforniji ima vilo, ki je polna svetovnih čudovitosti. Njegovo posestvo med Los An-gelosom in S. Franeiscom obsega 100.000 hektarjev in se razteza za 50 km daleč v hribe v višino 1500 m. To kraljevsko posestsvo ima krono Časa Grande, pravi kraljevski grad, ki ima največjo umetniško zbirko sveta, llearst ima štiri različne muzeje. En muzej je v njegovem njujorškem bivališču, kjer je vse obsežno nadstropje, 60 sob, polno umetnin. Drugi muzej je v njegovem gradu v Walesu na Angleškem in tretji v Belmontu v Long Islandiji. A največji je četrti v Časa Grande, kamor so navozili 80 vagonov umetnin. Med njimi je šest flandr-skih g o b e 1 i n ov , ki jih je llearst kupil za 600.000 dolarjev.
Z nekega griča se blesti španski gradič. llearst ga je pred tremi leti kupil v španski Andaluziji in si ga je dal — kamen za kamnom — pripeljati vAmeriko. Španija je seveda ugovarjala, kar pa Hearsta seveda ni motilo. Za zdaj ima pripravljen staroangleški gradič, ki je spravljen v zaboj i h in čaka, da ga da llearst postaviti na neki grič pri San Simeonu. — V Časa Grande ima 62 stanovanj — po 2 sobi s kopalnico — pripravljenih za goste. Vsako stanovanje je opremljeno s pohištvom in umetninami posebne dobe in tedanjega sloga.
Gostje se nemoteno zabavajo v Časa Grande, le treh točk se morajo držati: Točno morajo prihajati k večerji, v svojih sobah ne smejo popivati — in najvažnejša zapoved — vpričo gospodarja (Hearsta) ne smejo nikoli spregovoriti besedico »s m r t« ! Sicer pa živijo ko v paradižu. Zabavajo se kakor hočejo, imajo konje, avte, motorne čolne in letala in razna igrišča na razpolago. Posebnih oblek ni treba, pri jedi ni prtičev in vsak si lahko v svojih sobah naroči, kar si hoče.
llearst je skoraj deset mesecev na leto v San
Simeonu. Tu je duševno središče njegovega neizmernega časopisnega kraljestva. Tu je v zvezi s svojimi časopisi iu čeprav je v gozdu ali kjerkoli, ima koj pri rokah telefon, da sporoči svoje misli časopisom. Kdor pozna moč dandanašnjega časopisja, bo tudi vedel, kakšen mogočen kralj je kralj časopisov.
Po 300 letih je pred kraljevo palačo angleškega kralja spet mornariška straža prišla v veljavo.
175 aeic je ušlo
V Long Islandiji je iz nekega zverinjaka ušlo 175 opic, ki so jih pred 14 dnevi pripeljali iz Singa-pora. Ušle so pa zato, ker je čuvaj [»zabil odstraniti desko, ki jo je bil položil čez jarek, ki obdaja .ve-rinjak. Opice so po tej deski ušle, splezale na drevesa in se razkropile na vse strani. Lastniki zverinjaka so koj oznanili, da opice niso nevarne, čeprav še niso tjkročene. Opozorjeni so bili zlasti prodajalci sadja, naj ga ne pustijo zunaj, da ne pekradejo opice. Kako jih bodo dobili, je seveda veliko vprašanje in še večja skrb ondotne policije.
Pomanjkanje duhovnikov v Berlinu je tako občutno, da pride SOČO duš na enega duhovnika in manjka le v okolici Berlina 46 župnikov. Slično je po drugih nemških velemestih, kjer se duševna briga niti malo ne sklada z razvojem industrijskih in predmestnih občin.
Kolesarska tekma Varšava — Be rlin na prvi etapi do Lodza.
Volitve v bolniške blagajne
D,ic 27. in 28. t. m. je bila v Zagrebu seja ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, na kateri so bili sprejeli sklepi glede volitev v okrožno urade in bolniške blagajne. Na podlagi poročila posebne komisijo o projektu iz-primtcnibe atuluta glede poenostavljenja in pocenitev volitve delegatov za glavno skupščino krajevnih organov Osrednjega urada, torej okrožnih uradov in .samostojnih bolniških blagajn kot u. pr. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, je ravnateljstvo predložilo ministru za socijalno politiko načrt leh izprememb. Iz uradne objave posnemamo, da je bil pri predlaganih lz-premembah vpoštevan položaj dolavcev-vollleev, katerim je treba z ozirom na delovni čas osigu-iali prisostvovanje pri volitvah.
Zastopniki delodajalcev so pred razpravo o leh predlogih podali tole izjavo: 1. Potrebne so volitve za delavsko zavarovanje. 2. Ker je način za izvedbo volitev, določen v zakonu in statutu, zelo kompliciran in drag, smatramo, da jo najbolje, če so zastopniki delodajalcev v delavskem zavarovanju volijo tako, da jih delegirajo gospodarsko zbornice, i). Zalo prosijo ministra zn socijalno politiko, da omogoči predloženi način volitev v imenu delavskega zavarovanja.
Ravnateljstvo Osrednjega urada jo sprejelo tudi potrebno sklepe za izvedbo volitev samih. Končno je zaprosilo pristojno ministrstvo, da v smislu zakonskih predpisov dovoli, da se pri vseh krajevnih orguuih Osrednjega urada izvrše volitve delegatov v začetku decembra letos. Volitve bi se vršile istočasno na področju posameznih uradov, ravnateljstvo posameznih uradov pa z ozirom na krajevne prilike odredi, kdaj bodo volitve, ali v soboto 7. ali v nedeljo S. decembra.
Pravilnik za posojila Osrednjega urada potrjen —
Ministrstvo za socijalno politiko je potrdilo pravilnik o podeljevanju dolgoročnih hipolcknr-nih posojil, kateri Jo bi! predložen že decembra lani. Ta pravilnik kot znano, določa, tlu se morejo dajati občinam, mestom In banovinam iz ruz-|x>ložljivo gotovino panoge zavarovanja zn primer nesrečo, onemoglosti, starosti in smrti ler pokojninskega zavoda nameščencev dolgoročna posojila na nepremičnine, na obligacijo, samo z vknjižbo nu prvo mesto in s posebno obveznostjo, da so zastavljene nepremičnine ne smejo brez dovoljenja Osrednjega urada odtujiti uli prenesti. Poleg vknjižbo more Osrednji urad zahtevati ludi zastavo dohodkov posojilojemalca. Posojila ne smejo biti višja od polovico cenitvene vrednosti pri zgradbah, pri zemljiščih pa no smejo znašati niti tretjino cenitvene vrednosti. Odplačilo je najdalj na 40 Icl v polletnih anuitetah. Obrestna mora znaša polletno naprej 8%, razen če ravnateljstvo določi drugače. Pravilnik vsebuje nadalje določila o sestavi prošenj, podeljevanju, odplačilih in obre-slovanju in izvrševanju cenitve nepremičnin.
Urad bo ta pravilnik dostavil vsem prosilcem za taka posojila, tla prilagodo svoje prošnje odredbam tega pravilnika. V oktobru pa bo že sklepal o leh prošnjah. (Op. uredn.: Tudi mnoge slovensko občine so se žc obrnilo na urad za posojila.)
Polog pravilnika o dajanju posojil je odobrilo ministrstvo tudi pravilnik o izvedbi investicij Osrednjega urada, ki ureja postopanje pri dograditvah, nadgraditvah ali novih grudbah ustanov delavskega zavarovanja. Nadalje jo bilo sklenjeno osnovati v Mostarju ekspozituro dubrovniškaga okrožnega urada z razširjenim delokrogom. Ekspozitura bo obsegala področje vse Hercegovino.
Donosnost kmeiiistva
Za pravilno rešitev vprašanja zaščite kmečkih dolgov, kakor tudi za rešitev vprašanja zaščite kmetijskih posestev, ki sta danes na dnevnem redu, je potrebno, da si javnost predoči, kako in v kakšni meri so kmečka posestva pri nas danes rentabilna. V to svrho naj služi naslednji račun donosnosti srednjega kmetijskega posestva pri nas.
Za račun donosnosti kmetijskega posestva je vzeto srednjeveliko posestvo, katerega lastnik in obdelovatelj je absolvent kmetijske šole. Posestvo obsega: 4 ha njiv, 8 ha travnikov in 24 ha gozda in s praprotjo in z grmovjem poraščenega sveta. Posestnik redi 10 glav goveje živine, dva konja in 8 prašičev.
Na tčm posestvu pridela v povprečno dobrem letu in pri skrbni obdelavi:
met. stot. pri ceni
	na ha za met. stol.		
1. 0.75 ha pšenice po	11.5	150—	1.293—
2. 0.25 ha ječmena po	15	125—	468—
3. 0.50 ha koruze po	15	100—	750—
4. 0,80 ha ovsa po	10	100—	800—
5. 0.15 ha prosa po	15	150—	337—
6, 0.50 ha krompirja po	100	50—	2.500—
7, 0.15 ha repe po	200	20—	600—
"8T-0.15 ha fižola po	14	150—	315—
9. 0.15 ha pese po	200	20—	600—
10. 0.10 ha korenja po	150	40—	300—
11. 0.75 ha detelje po	150	50—	1.500—
12. 0.05 ha zelja po	200	100—	1.009—
13. Cca. 50 met. stot. slame po		25—	1.250—
14. Seno in olava po	40	30—	9.600.—
15. Cca. 200 kg sadja		100—	200.—-
16. Prirastek v gozdu letno po 30-1		80—	2.400—
Dohodki	i skupno		23.913—
Seno sc jc zaračunalo po ceni, kakor ga plača domača živina. Račun jc sledeči:
a. Krava cca. 400 kg tčžka: Stroški:
obresti od vrednosti krave Din 1.500 po \%	60.—
amortizacija letno 10%.......150.—
nastilj 10 met. stot. slame po Din 25 . .	250.—
zdravila, razsvetljava, zavarovalnina . . .	100.—
amortizacija hleva . ........40.—
oskrbovanje................100.—
skonina za bika . . . ........20.—
Stroški skupaj Din 720.—
Donos:
1200 1 mleka brez teletovega po Din 1.25 1.500,— vrednost teleta 70 kg po Din 4,— . . . 280.— vrednost gnoja 10 met. stot. po Din 5.— . 500.—
Donos skupaj Din 2.280.—
Cisti donos 2.280 Din manj stroški Din 720, lo je 1.560 Din, plača 3650 kg sena, kolikor ga porabi krava tekom enega leta, računano po 10 kg dnevno, po Din 42.— za met. stot.
b. Živina za zakol in za rejo.
Prireja letno od 300 kg do 500 kg, to je 200 kg, kar je razmerno veliko.
Stroški:
nastilj, 10 met. stot. slame po Din 25 . .	250,—
razsvetljava, zdravila in zavarovalnina . .	100.—
amortizacija hleva........ .	40.—
oskrba..............100,—
Stroški skupaj Din	490.—
Donos:
200 kg prirastka po Din 4............800,—
Vrednost gnoja......................500.—
Donos 6kupaj Din 1300.—
Cisti donos 1.300 Din manj stroški 490__Din,
to je 810.— Din, plača 3650 kg sena, kolikor ga
fiorabi žival letno računano po 10 kg dnevno, po 3in 22 za met. stot.
Povprečno plača torej živina seno po Din 32 za met. stot, kar je razmerno z današnjimi cenami vzeto visoko.
Od navedenih pridelkov porabi posestvo za prehrano družine in delavcev in za seme v celoti pridelke po tek. štev. 1, 3, 5, 6, 7, 12 in 14 v skupni vrednosti Din 6395.—, od tek. štev. 2 porabi približno polovico, to je Din 234, in od tek. štev. 4, 8 in 10 približno 20%, to jc Din 340. Poraba mleka za družino in delavce znaša letno 1460 in 1055 dni po 1 1 dnevno, kar znaša pri ccni Din 1.25 za 1 Din 3143, Skupaj porabi torej gospodarstvo od donosa kmetije Din 10.112 in znaša čisti donos kmetije le Din 18.801, Izdatki posestva so sledeči:
1. Davki........................2.353—
1. Posli ........................4.400—
3.	Dninarji ...........3.928—
4.	Zavarovalnina..................1.060.—
5.	Dokup moke in drugih gospodinjskih potrebščin .............1.700—
6.	Umetna gnojila, sol in klajno apno
za živino ..................900.—
7.	Bera in miloščina letno .....	500.—
8.	Osebni izdatki..................175.—
9.	Časopisi, knjige, članarine, poštnina .	164.—
10.	Razsvetljava in motor [eleklr. struja)	611.—
11.	Obleka in obutev za celo družino .	946.—
Izdatki skupaj Din 16.737.—
Izdatki so vzeti po vestnem knjigovodstvu iz 1. 1934. Ako primerjamo čisti donos posestva in izdatke posestva, se nam pokaže ptimanjkljaj v znesku Din 2 936,
Primanjkljaj krije posestnik za silo z dohodki drevesnice, katera ni bila vzeta v račun, kor jo ima le izjemno ta posestnik in ker je rentabilna lc, ker jo oskrbuje sam s prekomernim delom.
K teinu bi bilo še pripomniti:
Vprašanje za sebe je, kako bodo pri sedanjih plačah izhajali kmečki delavci. Posli, ki dobijo zraven letne plače Din 1600 do 2400 še popolno celoletno oskrbo, še izhajajo, dočim dninarji, ki dobijo dnevno moški po Din 18, ženske pa Din 9 na dan, so zaposleni samo sezonsko in sc morajo s tem preživljati ostali čas, nimajo možnosti niti primerne prehrane. Razun tega žc mnogo gospodarjev ne more najeti niti potrebnih delavcev in poslov, ker jih nima s čim plačati.
2.	Samo Din 175 osebnih izdatkov letno kaže jasno o slabem gmotnem stanju kmeta. Isto kažejo izdatki, ki jih porabi letno za gospodarsko in kulturno izobrazbo.
3.	Z obleko danes na kmetih do skrajnosti štedijo in sc oblačijo samo šc z obleko, kupljeno v boljših časih. Kmetje pa, ki se hočejo oblačiti primerno, se morajo zadolžiti. Bili oblečen s staro obleko pa je mogoče tudi samo nekaj časa, dokler je ne bo zmanjkalo.
4.	Na odpis stavb r vrednosti 70.000 Din bi se moralo vzeti letno vsaj 1%, na odpis premičnega inventarja v vrednosti 50.000 Din pa 10%, na odpis konj v vrednosti 6000 Din tudi 10%. To bi znašalo letno skupaj 6,300 Din, Odpis se ni inogei vršiti, ker ni bilo od česa.
5.	Ako bi bil kmečki obrat rentabilen, bi moralo nekaj odpajsti tudi za zaslužek gospodarja in njegove družine, dalje primeren znesek za slučaj bolezni, nezgod in za čas onemoglosti. O vsem tem danes ne more biti govora.
Kakor je iz navedenega razvidno, živi kmet le še na račun svojega inventarja in na račun zmanjšanja vrednosti svojega posestva.
Račun donosnosti kmetije je vzet od enega najbolj naprednih, obenem pa tudi najbolj šted-ljivih kmetovalcev, ki ima obenem še kmetijsko-šolsko izobrazbo. Kako bo mogel kmet pri takem stanju izpolnjevati dolžnosti, ki mu jih nalaga ureditev kmečkih dolgov, lahko vsakdo vidi. Iz računa donosnosti pa je obenem tudi razvidno, da bo mogel to takoj, čiin 6e prodajna cena njegovih pridelkov zviša, njegove dajatve pa razmerno znižajo.
Ljubljana bo mednarodna v pravem pomenu besede ob času jesenskega velesejma od 3. do 16. septembru in naši esperanti bodo imeli najlepšo priliko, tla bodo s svojo razstavo na velc-sejmu pokazali važnost zolo razširjenega mednarodnega jeziku, csperanta. Opozorili nas IjoiM tudi, koliko so nam že koristili v tujsko prometnem pogledu. Ljubljanski csperuntski klub jo zolo delaven ter je priredil že mnogo predavanj v radiju ter ponesel glas o lepotah našo domovine daleč po svetu Izdal jc tudi mnogo prospektov zu propagando naših krajevnih lepot iu zanimivosti. Po osperantu so nus spoznali cclo Japonci iu mnogi narodi, kjer še nismo posebno popularni. Mnogi nas pa bodo spoznali tudi po nušili vzorno prirejenih velesojomskili prireditvah, kar ho tudi zuslugu esperuntske razstave.
Naše ljudstvo jc glasbeno nadarjeno, kar
dokazuje razen naše prelepe narodne pesmi izrodilo mnogo ljudskih iniizikantov. Skoraj sleherni naš kmečki fant zna igrati na harmoniko iu med njimi so pravi umetniki. To sc je žc pogosto izkazulo nu tekmovanjih harmonikarjev, ki so vsako jesen na vclescjmu. Tudi lotos sc bodo kosali naši nujholj.ši harmonikarji na liugrudiicin tekmovanju. U i bo 15. septom hrti. Zmugovalci bodo prejeli lepe nagrade 111 i diplome Zn pojasnili se morajo tekmovalci obrniti čimprej na velcsejenisko upravo. Tekmovanje harmonikarjev jc pravo ljudsko tekmovanje in se ga vselej udeležujejo predvsem harmonikar ji z dežele. Seveda se pu tudi meščani radi pomorijo s kmečkimi muzikunti Občudovanja vredni so /lusli harinonikurji z dežele, ki igrajo z žiiljuvimi in otl dela okorelimi prsti kakor pravi virluozi In te ljudsko umetnike res najlepše počastimo tla jim nudimo priliko. ko sc lahko izknžeio pred množico poslušalcev ter jim utrdimo plemenito veselje do pesmi in glasbe
Naši dolgovi v inozemstvu
Kot jc »Slovenec« pretekli mesec poročal, jc pričakovati v septembru letos pogajanj med našo državo in upniškimi organizacijami glede nadaljnje službe nušili inozemskih dolgov v inozemstvu. Kot znano imajo sedaj lastniki zapadlih kuponov zu obresti - amortizacija naših dolgov v inozemstvu jc za času trajanja moratorija ustavljeni! možnost izbirati mod plačilom v tako /vunili kuponskili dinarjih, katerih poraba je omejena na določeno svj-lie, uli pa luliko sprejmejo plačilo zapadlega kimona z 10% v devizah, z 90% pa v fiinding obligacijah v zlatu, ki nosijo 5% in sc amortizirajo v I1) letih.
Ker pa dne C5. oktobru note.ee rok triletnega sporazuma z našimi upniki v inozemstvu, se morajo začeti pogujanja kmalu. Zveza francoskih upnikov -Assoeintion dos Porteurs Fran-(.■ais de Valeurs mohilierep«, je že uupravilu korake, dn bi se to vprašanje začelo reševati pred počitnicami. Vendar pa konkretnih predlogov do zadnjega ni bilo. sedaj pu poročajo i/ Pariza, da ho prišlo do pogajanj 12. septembru v Parizu. Teh pogajanj so bodo zu našo državo udeleževuli poleg zastopnikov finančnega ministrstva tudi zastopniki naše Narodno banke. Seveda je gotovo, dn služba inozemskih dolgov zaradi sedanjega gospodarskega polo/uiu ne ho vzpostavljena v celoti. Pač pa se pričakuje, ila bo sedanji moratorij poduljšun s to iznremem-ho. da sc bodo povečala plačila v devizah, ki znašajo kot znano doslej 10% zapndlc vsote. V zvezi s tem je pričakovati, da bo našo delegacijo podprl s svojo priznano avtoriteto kot strokovnjak tudi predsednik ministrskega svetu iu zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič.
Kdo intervenira za liro
Londonski »Times« piše. da Francoska banka vzdržuje stalno tečaj lire v zadnjih 6 dneh nu višini 60 '/m v Londonu. Zato je Kaliju že odposlala nekatere količine zlatu Francoski banki, <!u garantira za nakup lir, ki jih izvršuje ta banka.
Dotok deviz v Avstrijo. Najnovejši izkaz avstrijske Narodne banke '/.u dobo od Iti. do 21'. avg. izkazuje povečanje deviznega zakln-da za 5.(5 milj. šilingov ng 112.1 milj., zlati zaklad pa jc znašal 242.115 milj. šilingov. Pripominjamo, da jo v začetku lota 1935 znašal avstrijski devizni zaklad sunio (i!) milj. šilingov in dn je torej otl tedaj naraste! za 411 milj. šilingov, kar jo znamenje izbolšn-uja avstrijske plačilno bilance.
Znižajc diskonta na Madjarskein. Mu-djursku Narodnu banka jo sklonila znižati diskont od 4.5 lin 4%, lombardno obrestno mero pa od 5 na 4.5
Nabavite si velesejinske legitimacije. Legitimacija za obisk letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma in Jadranske razstave upruvieu,je imetnika, da 12 krat poseli prireditev preko dneva in I2kral vinski in jcslvinski oddelek po iS. uri. Imetnik take legitimacije, ki jc seveda nepreuosna in velja samo za eno osebo, zamore poljubno izkoristiti svojo legitimacijo. La)iko pride nu vete.se Jeni čez dan ali zvečer po enkrat dnevno tokom 12 dni, ^ili pa voekrat dnevno, sku-pd.i tolikokrat, (la je 12 dnevnih in 12 večernih obiskov izčrpunili. Če bi nekdo obiskal veleso.iem 12kmt čez dan in ISkrtil zvečer, skupaj torej 24krat, in bi vstopnino sproti plačeval, bi ga to veljalo 15!) Din. Legitimacija za vse te obiske pa velja samo 25 Din.
Na ladijskem poveljniškem mostu pri vhodu nn velesejem bodo službovali ves čas mornarji, kar bo še posebno simbolično poudarilo značaj Velike jadranske razstave. Ureditev razstave v arhitektonskem pogledu ho posebnost, ter bo velesejinišče tako spremenjeno, da ga ne bodo več prepoznali niti Ljubljančani. Arhitekt Mesar si je zamisli! izredno duhovito dekoracijo, ki bo prevzela obiskovalec žc pri vhodu na velesejem. Morski svetilniki so mornarjem kompas, na našem vclescjmu ho pa mogočen morski svetilnik kompas množicam, ki jih ho privabila v Ljubljano jadranska razstavil. Glas o tej razstavi sc širi že zdaj po vsej državi, saj na nji sodeluje naša vojna mornarica, ki jo poslala v Ljubljano 4 vagone razstavnega gradiva. Udeležbo mornarice na razstavi jo blagohotno dovolil vojili minister general P. Živkovie. Za čim učinkovitejšo ureditev razstave so so zavzeli kontreadmiral Marjan Polič, kapitan vojnega broda in načelnik štaba komando mornarice St. Uanckovič in kapitan fregate Mirko Pleivcis. Sodelovanje vojne mornarice bo razstavo izredno povzdignilo ter jo izpopolnilo, da no ho področja pomorskega in obmorskega življenja, dejanja in nehanja. ki hi se ue manifestiralo na razstavi.
Spori
Borza
Denar
29. avgusta.
Neizpreineujeni so ostali tečaji Bruslja, Cu-riha, Londona iu Pariza, vsi drugi tečaji so pa narasli.
V zasebnem kliringu se je avstrijski šiling ua ljubljanski borzi učvrstjl na 8.40—8.50, dočim je v Zagrebu ostal neizpremenjen na 8.33«g>43. V Belgradu je notiral 8,323—8.423. Grški notirali v Zagrebu 32.90—33.80, v BelgHBHpi 33—33.70. Angleški funt je v Zagrebu popijStir nn 233.70-235.30, v Belgradu pa na 233.4r>3|Mfi.QS. Španska pezta je notirala v Zagrebu 5.60—5.70, v Belgradu pa 5.70 blago.
Promet na zagrebški borzi brez kompenzacij je znašal 424.801.
Ljubljana. Amsterdam 2955.30-2969.90. Berlin 1750.63—1764.51, Bruselj 734.54—739.00, Curih 1424.22—1431.29, London 216.41—218.47, Nevvyorl< 4324.30—4360.62, Pariz 288.71—290,15, Praga 180.91 —182.02, Trsi 356.45—359.54.
Curih. Belgrad 7.—, Pariz 20.2725, London 15.2275, Ne\vyork 306.125, Bruselj 51.65, Milan 25.10, Madrid 42.—, Amsterdam 207.625. Berlin 123.15, Dunaj 57.70. Stockhobn 78.50, Oslo 76.50, Kopenhagen 67.975, Praga 12.71, Varšava 57.90. A lene 2.90, Carigrad 2.47, Bukarešta 2.50, Ilolsing-fors 6.72, liuenos-Aires 0.8225.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje jo bila danes evrslejšn ler so tudi lečuji nekaterih papirjev narasli. Tudi promet je oživel, vendar ui prešel dosti normalnih meja.
Ljubljana: '% inv. pos. 80—81, agr. 45—40. voj. škoda promptna 371- 373, begi. obv. (II—65, 8% Bler pos. 81-83, 7% Iller. pos. 72..50—73.50 7% pos. Drž. hip. banke 75—76.
Gostovanje naših klubov v Italiji
Meti našimi in italijanskimi športniki je postalo zopei živahno. Pred kratkim je gosiovala italijanska ženska plavalna ekipa v Ljubljani, sedaj je pa na vidiku več nogometnih srečanj, belgrajska Jugoslavija igra 1. septembra v Rimu v Komo«, llašk igra v začetku prihodnjega meseca v 'I rstu iu Neaplju, Oradjauski pa --redi septembra v Florenci, Bo-logni, I rstu in Benetkah. Program jc lorej zelo bogat iu za naše nogometne razmere izredno važen in to tembolj, ker so se po dolgem odmoru odprla vrata v Italijo, in drugič, ker je Italija ua prvem mestu v svetovni nogometni tabeli. S temi gostovanji se obširno bavijo naši športniki in zaslopajo pravilno stališče, da je treba vse naše t ime ojačiti z igralci drugih klubov, ker drugače bomo doživeli na italijanskih tleh jioraz za porazom, /a naš nogomet je to sedaj še prav posebno važno, ker je od začetnih uspehov ali neuspehov odvisen ves nadaljnji razvoj, oziroma gostovanje v Italiji. Prav je, da gremo v Italijo, vendar je nujno potrebno, da nas zastopajo naši najboljši.
Plavalne tekme na berlinski olimpijadi
Mednarodna plavalna zveza je za plavalne tek-lile o priliki berlinskih olimpijskih iger določila naslednji program:
Sobota, 8. avgusta: Dopoldne: 100 lil kravvl za g0s|xxle, predteki; 200 m prsno za dame, predteki; waler|X)lo. Popoldne: 100 m kravvl za dame, pred-teki; 100 m kravvl za gospode, seinilinale; vvater-polo.
Nedelja, 9. avgusta: Dopoldne: '200 m prsno za dame, seinilinale; vvalerpolo. Popoldne: 100 m kravvl za dame, semilluale; MK) m kravvl za gospode, finale; (vaterpolo.
Ponedeljek, 10. avgusta: Dopoldne: Umetni skoki za gos|)ode, finale; 4 kral po 200 m kravvl za gospode, predteki; vvalerpolo. Po|>oldne: 100 m kravvl za dame, finale; 400 m kravvl za gospode, predteki; water|>olo.
Torek, 11. avgusta: Dopoldne: 400 m kravvl za gospode, semifinale; 100 ni hrbtno za dame, predteki; vvalerpolo. Popoldne: Produkcija moških v umetnih skokih, v kateri nastopijo prvi trije zmagovalci; 4 krat po 200 m kravvl za gospode, finale; 200 ni prsno za dame, finale; vvalerpolo.
Sreda, 12. avgustu: Dopoldne: Umetni skoki v vodo za dame, finale; 100 m lirblno za gospode, predteki; 4 krat |>o 100 m kravvl za dame, predteki; vvalerpolo. Popoldne: Produkcija v ženskih umetnih skokih, v katerih nastopijo prve tri zmagovalke; 400 ni kravvl za gospode, finale; 100 m hrbtno za dame, semifinale; waler|x>lo.
Celrtek, 13. avgusta: Dopoldne: 400 m kravvl za dame, predteki; 1500 m kravvl za gospode, predteki; vvalerpolo. Popoldne: 1)00 ui kravvl za gospode, predteki; 200 m prsno za gospode, predteki; 100 m lirblno za gospode, seinilinale; 100 m hrbtno za dame, finale; vvalerpolo.
Petek, 14. avgusta: Do|X)ldne: Skoki s stolpa zn dame, finale; 400 iti kravvl za dame, seinilinale; vvalerpolo. Popoldne: 200 m prsno za gospode, seuii-fiualc; 1500 m kravvl za gospode, semifinale; 100 m hrbluo za gospode, finale; 4 kral |>o 100 m kravvl za dame, finale; vvalerpolo.
Sobota, 15. avgusta: Dopoldne: Skoki s sjolpa za gospede, finale; vvalerpolo. Popoldne: PnJduk-cija v moških skokih s slolpa, v kateri nastopijo prvi trije zmagovalci; 200 m prsno za gospode, finale: 400 m kravvl zn dame, finale; 1500 m kravvl za gospode, finale; produkcija v ženskih -kokili v vodo s stolpa, v kateri nastopijo prve (ri zmagovalke; vvalerpolo.
Mednarodna plavalna zveza je že tudi določila obvezne skoke, in sicer so lo: Oospodje: Sallo naprej z zaletom; skok na glavo nazaj z mesta; Auerbachov skok z zaletom; sallo naprej, nazaj z mesla; polvijak naprej z zaletom. Skoki s sl«l|>a: Skok na glavo naprej z mesta, stegnjeno; skok na glavo naprej z zaletom, stegnjeno; Salto nazaj z mesta, stegnjeno; Auerbachov skok z mesta, stegnjeno.
Da m s k i skoki: Sallo naprej z zaletom, stegnjeno; skok na glavo nazaj z mesta; Auerbachov skok z zaletom, stegnjeno. Skoki s stol|)a Skok na glavo naprej z. zaletom, stegnjeno; skok na glavo na|)i'ej z mesla, stegnjeno; skok na glavo na prej z zaletom, stegnjeno; sallo nazaj z mesta, stegnjeno. Prvi in četrti skok se izvajala s pclineterskt deske, vsi ostali s stolpa (10 m).
SK Crafika. I>r.-vi oti 7 »ostanek vseli nogomet u.-te? v klanskih prostorih.
•SK Ilirija, Inhkoatlottka sekcija. Atleti se na prošajn, (In sc udeleži' niilinira SK Korolana dne ::l. avirusta iu 1. septembra. .Javiti se Je not nn: pred pricetkntn sekeijsknmu načolstvn. Opremo prinesite selio.i.
SK SIrtrnn. Danes ob -in pri Krn.šičii orlborova seja. lic. Odbornike prosimo,. da se seje sigurno udeleže udeležijo.
SmiiSka sekcija SK Karatnim. V nedeljo 1. septembra se vrši „1, ln dopoldne obvezen sestanek -za vo.s smučarski naraščaj. Ker so na programu zelo važne reči, sc sestanka gotovo vsi udeležite. Tajnik Zerlav
Zagreb: Državni paprji: 1% inv. pos. 80 den., agr. 45—46, vojna škoda promptna 370.50—371.50 (371), 9., 10., 11.. 12. 371 bi., begi. obv. 63.75 den. H% Bler. |>os. 81.50-83, 7% Bler. pos. 72.25—73 (72.50). Delnice: Nar. banka 5800 den., Priv. agr. banka 233.50—231, Trboveljska 95 den., Isis Iti bi Osj. sladk. lov. 110—120 (110).
Belgrad: Državni papirji: 7% inv. pos. 82.50
den. (82.7.1), agr. 46.50—17.25, voj. škoda promptna 371.75—372.50 (372) 12. (372.25, 372) begi. obv. 67.67.85 (67.30, 67.20), Bler. pos. 81.75 83.50. 1% Bler. pos. 73- 71 (73.50) 7?,i pos. Drž. hip. banke (75.75) 1% slnb. pos. 81 82 (81.50). Delnice: Nar. banka 5900 den., Priv. agr. banka 231.50 do 235.50.
Živina
Svinjski sejem v Ptuju. Na svinjski sejmu v sredo. 28. I. m. su prignali 302 rilca in jo bil do-gon zadovoljiv, pač pa je bila kupčija slaba, ker so prodali samo 85 komadov. Povprečne cene zu lig žive leže su bile naslednje: pršutarji I - 1.50 Din, debeli 4.50 - 5.75, plemenski 4 -1.50 Din; prasri slari (i do 12 tednov so se prodajali po kakovosti 0(1 45 do 11(1 Din komad. Cene so ostale, od zadnjega sejma neizpreinenjenc.
Hmelj
IX. poročilo Hmeljarskega društva za dravsko banovino. Žnlee v Savinjski dolini, dne 28. iivg'. lilil.l. Pri ugodnem vremenu je bilo včeraj obiranje končano. Hmeljarji so z uspehom glede kakovosti iu tudi glede množine zadovoljni. Dasi jo dnšlo že inijpgo kupcev, vendnr še ni prišlo do živahnega nakupov uu,ju. Prodalo mi jo le nekaj malega v svrho kritja stroškov za obiranje. — Društveni odbor.
OhfOg Afrike Na slonokoščeni obali
XIII.
Takoradi, 3t>. julija. Pred par dnevi so prirodili »konjsko dirko« (derby), na sončnem krovu, ki so ga modno raiMvetili z rdečimi, modrimi m r»-
vo rečipotniki, kakor so se pivskega večeri poprijel! večinoma Nemci. Derby je potekel i ra" živahno in je trajal pozno v noc
Drugo jutro smo se ukrcali prod Port na francoski Slonokoščeni obali.. Tega kraTa	ne najdete, Vas je no-
vejšega izvora in tvori najboljšo luko v tej nokraiini pa še ta luka je manjvredna. Ob-rcžje iVcienovito, voda ob co ini plitva. Mor-ic buta ob sipino, četudi je sicer mirno. Kaj šele ob viharju! Napravili so »pierc (izgovori X tj par sto metrov dolg. železen most v morje da ob njem razkladajo, če je voda no lovna Navadno pa široki čolni prihajajo o mr kov. Kričanje nas je dvignilo, na krov Pričeli so delovati žerjavi; zaboj^.z zabojem je padal v čolne, pa tudi množine kovhiskih posod, zloženih v grmade, so na-koničUi poleg črncev. Vendar tovor m bil ve ik v par urah je bilo delo opravljeno. Zdi se, du tudi v trgovskem oziru med Nemci iii Francozi ni prijateljskega soglasja
Poleg velikih čolnov je brze o krog nas, ali bolje pred nami, nekaj temnih, ozkih čolnov »kanu«. V njih so sedeli nedorasli de-čaki ter kričali: mam, mam (money = denar. s francoskim naglasom), Želeli bo, da jim mečemo denar v morje, oni pa so skakali za njim, se potapljali in z novcem na ustnicah prihajali na površje. »Mons eur rnadame, rnetter la bas (vrzite doli!« so vpili venomer in se izdajali, da hodijo v tranco-ake šole. Nekdo jc vrgel, jahalni klobuček, nakrat se je dvignilo vpitje tudi v velikih čolnih: »Chapeau, chapeau (klobuk)!« Cepiča, za čepico, cilinder za cilindrom je padal med male in velike otroke, ki so si jili devali na glavo, se režali in kazali bele zobe.
Slonokoščena obal (Cotc d'Ivoire), soseda Liborijc, presega po velikosti Jugoslavijo in ie sama ravnina, znotraj porasla s pragozdi, na severu pa stepa. Največ koristi Jim do-naša boljše vrste los, predvsem mahagom; lesna trgovina z inozemstvom je dobro razvita. Tudi oljčna palma donasa lepe dobičke. Industrije ni veliko, cest malo, zcleznica je skromna. Pričenja se proga pri Port Bouet in so jo zgradili že daleč na sever. Ko bo dosegla Niger, jo bodo zvezali z Dakarjem ob Zelenem rtiču. _ , . . ,vv .
Port Bouct je važen kot pristanisce in pričetek proge, sicer je pa majhna naselbina brez vsake znamenitosti. S parnika se vidi le most in svetilnik, vse drugo je zakrito z drevjem, ob bregu se bleste visoke bele peno, nastale vsled butanja valov. Ker je lzkrca-vanje nevarno, so mu ceno nastavili na b angl. šilingov (70 Din). Nekaj potnikov si je kraj ogledalo. Kna sama široka ulica vodi skozi vas; ljudje in trgovine, vso kakor v Freetownu, le v manjšem merilu.	_
Neka stvar je neprijetna, ko stopis v novo deželo. Imeti moraš denar te pokrajine in pa nekaj drobiža. Izmenjaš pač tuji denar, toda šele v novi deželi, prej ga navadno ne dobiš. Primenjaš si večji novec; ob vstopu pa ti ga nihče ne more izmenjati; kriče nad teboj, tirjajo plačilo in se čudijo, da nimaš drobiža.	.
To jutro smo na vse zgodaj prispeli v Takoradi na angleški Zlati obali. Po dolgem času smo zopet pristali ob celini, t. j. ob ka-menitem nasipu (molo). Luka je povsem nova, zgrajena šele pred par leti. Velika je, krog in krog obdana s kamenitimi nasipi. Le ozek vhod so pustili za parnike. Zgraditev pristanišča je stala sicer ogromne vsote (tri in pol milijonov funtov — miljardo Din), so pa zato ladje varne pred viharji. Prav ob morju stoji kolodvor; proga jc izpeljana po nasipih, da se preklada, če treba, kar na vagone. Da so trume črnih delavcev že čakale, se razume; cel dan so razkladali.
Takoradi sam je šele v povojih. Angleži so si ga zamislili kot veliko kolonijalno mesto, urejeno kar moč moderno in razsežno. Doslej so gotovi šele drevoredi in nekaj asfaltiranih cest. Dolge vrste akacij in južnih dreves kažejo, kod se bodo vile ulice bodočega mesta. Pač, zamorskega mesta je že ne-
Doiores Vieser
PEVCEK
Ljubezenska zgodba mlade duie
Prvo postno nedeljo je sijalo sonce tako svetlo, da se je tekoča snežnica po travnikih kar pobliskavala vse naokrog. Ivan je stal pred veznimi vrati in nestrpno gledal vzdolž po potki, ki se skromno krade od drugih hiš k Crnački. Za božji čas, kaj molijo patri ob dveh tako dolgo v koru?
Končno le zaropotajo sandale čez mostiček in med jelševjem se prikaže najmlajši frančiškan. Plavplasa glava mu moli strmo in ponosno iz metliške lialjč, ki se noče šo nič kaj podrediti mahadravim korakom dečkovim; vrvca s tremi debelimi vozlji opleta skoraj v zadregi okrog kolen mlademu samostancu, sandale pa kar bobnijo. Roke skrivajoč v rokave pozdravi resno Ivana s kolikor mogoče veliko mortifikacijo v glasu:
»Laudetur Jesus Christus!«
Ivan je od veselja ves iz sebe.
»Kaj, Jurko, Jurko!« se vzradosti. »Menih si! Nak, kdo bi si bil kdaj to mislil! Si zadovoljen?«
Jurko kar zažari.
»Moj Bog, Ivan, pa še kako! Prejle pri l^audate — veš, najrajši bi kar ves dan prepeval psaline!«
Čudovito — Jurko prepeva psalme!
»Kaj jih že znaš?«
»I menda!« — Samo — veš, kar je starih patrov, molijo s tako nizkim glasom — in mrvico prehitro zame. Je pa čudovito!«
Moj Bog — ponižen tudi že postaja! Nak, Jurko! Kar občuduje ga. Duhovska obleka ga nekako poveličuje. Naravnost kar serafski je videti, ko tako svetlo in
kaj zgrajenega: pritlično hiše z valovito pločevinasto streho, vso v strogi ravni črti. Hišico so si podobne na las, zaenkrat še snožno-bele. Nisem inogcl dognati, so li lesene in čedno pobeljene, ali pa so iz comenta. Okna nimajo šip, saj je podnebje gorko, ampak samo zagrinjala, večinoma rdeča. Poleg hiše jo tudi vrtiček. Vhod jo z dvorišča.
Evropskega dela — še ni. Nekaj zidanih hiš stoji, dve banki in par trgovin; lo v daljavi ugledas naselbino vil, stanovališče belih uslužbencev. Hotela ni nobenega. Na vrhu griča je nekdaj stala trdnjavica; spromenili so jo v svetilnik. Poleg njega vidiš veliko belo poslopje s stolpom: bolnišnica. Ni gostilne, ni kavarne, ni cerkve, pač_ pa je vse v zelenju. Palme, vse mogočo južno drevje, ki mu ne vem imena, vrtovi in grmičevje, kamorkoli so ozreš. Ker je bilo nebo oblačno in ker .je pihal veter, da je bilo prijetno hladno, som se sprehajal po bodočem mestu in užival lep razgled na luko in mestno okolico.
Kje pa ostajajo tujci, če pridejo s par-nikom ali železnico? V sosednjem mestu Sekondi, ki je sicer oddaljeno 6 km, toda z avtobusi v vedni zvezi s Takoradi. Ta kraj smo obiskali menda vsi potniki. Vozili smo se med vrtovi in ob morskem obrežju po široki asfaltirani cesti.
Sekondi je bil poprej važno pristanišče. Toda izkrcavanje jo bilo nerodno, morje plitvo, valovanje močno; razkladali so s čolni. Ko_ je promet naraščal, so zgradili novo razkošno luko v Takoradi, staro pa opustili. Mesto samo (10.000 preh.) je zanimivo in živahno. Hiše so iz gline, začrnele, marsikatera stena že razpada, strehe pločevinaste. Ulice štejejo kot v New Yorku: First avonue (prva ulica) do petnajste. Najbolj nam je ugajalo zamorsko tržišče, kjer črnci prodajajo banane, oranže, mango, ananas, kokosove orehe, razne dišave, češenj s čebulo, riž, turščico, nekako proso, jestvine, kruh, ovčje meso, posušene ribe, tobakovo listje in premnogo zelenjave, ki ji 110 vem imena. Na takem tržišču je naprodaj zelo veliko blaga za obleke; čim bolj jc pisano, tem bolj ga cenijo; tudi narejene obleke, vsake vrste obuval in pokrival dobiš na izbero. Povsod pa gneča in kričanje. Med črno množico se pode otroci; ko te zagledajo, iztegnejo desnico: »Mdni, moni (money = denar!)« Prodajalci te kličejo: »Masta, masta!« in sc smehljajo. Vse pa je dostojno oblečeno, po zamorskem načinu. Mnogo mater nosi otroke — na hrbtu. V obliki žaklja, prišitega na obleko, nosijo nahrbtnik, iz katerega molita dve ročici in skodrana glavica radovednega otročiča.
Kakšna je zamorčeva polt? Natančno kakor je barva čokolade. Vsak jo pozna; zato bi bilo kakršnokoli opisovanje odveč. Lo da se pri doraščajočih ta polt zelo sveti, pri starejših pa je koža ovenela. Lasje so kodrani kakor pri ovcah in kratki. Brade no vidiš, še brk ne.
V mestnem parku rasto kokosove palme; ob deblu vidiš kosmulje zelenih sadežev, še nezrelih orehov. Sence v takem parku je malo. Na griču blizu obrežja sloji cerkev. Stopim gori. Katoliška je, preprosta, zgrajena iz lesa, pobeljena, velika in čedno okrašena. Izpred cerkve jo lep razgled na mesto in morske valove, ki se razbijajo ob bregu.
Mimo radio-postaje smo se vrnili v Takoradi. Ves dan so peli žrjavi in zamorci kričali. Na večer so oboji utihnili. Po dolgem presledku je zopet nastopila godba na pihala m zasvirala poslovilne koračnice. Zamorci so se vstopili v vrste. Metali so jim cigarete in denar. Klicali so: masta, masta! Nešteta množica čokoladastih rok je molela kvišku
penny Sled-
, - . . -—.—	----- „„ pričela
novo koracmco, nekaj črncev se je zavrtelo v ples, drugi pa so mahali z rokami in klicali: trood bye (gud baj = srečno)! Majhen motorni eoln je zavrtil našega »Adolfa VVoermanna« in ko ga je usmeril, ga je za pustil. Svetilnika v Takoradi in Sekondi sta nam kazala pot.
, ,.9b Pozni uri sem korakal proti koncu ladijc; kar zaslišim — renčanje psa. Odkod pa ta mrcina? Prvorazrednik ga pelje v Južno Afriko; kočo so mu priredili koncem parnika, kjer sicer ni nikogar. Kodrast je in dobrovoljen; ko ga dražijo, laja, pa ie od veselja, ne iz jeze; da se božati in ob gospodarju skače v vis. Na parniku pa je vendarle nenavadna prikazen. — Dr. I. Knific.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi* tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede matih oglasov treba priložiti znamko.
Službodobe
Sprejmem šiviljo
za belo perilo. — Logar, Sv. Petra cesta 46. (b)
Pouk
Šolajte se doma!
Moderne jezike, trgovske predmete, stenografijo, strojepis itd uauči temeljito in hitro doma potom dopisovanja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2/IL Pišite po pojasnila.	(u)
Strojepisni pouk
Večerni tečaji. Učna ura 2 Din. Vpisovanje dnevno. Pričetek tečaja 2. septembra. Christofov zavod, Domobranska cesta 15. (u)
Prof- Franc Župevec
iz Berlinu, profesor solo-petja na drž. konzervato-riju v Ljubljani — je od svoje nezgode popolnoma ozdravil in pričenja svoj privatni pouk dne 1. septembra 1935 v Beethovnovi ulici št. 15, III. nadstropje, levo stopnišče, u
Denar
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka, Liubliana. Krekov tri 10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din.	(d)
HainMiiiljl
IŠČEJO-. Opremljeno sobo
iščem blizu centra. Ponu<l upravi »Slovenca« pod »Državni uradnik« 10453.
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
v vili, primerno za upo kojenca, oddam z novembrom. Kettejeva 7. (č)
Opremljeno sobo
takoj oddam. Vrhovčeva ulica 13.	(s)
Kupimo
Telefonski aparat
dobro ohranjen, kupi Gjud — Kongresni trg 6. (k)
Butelke
in šampanjske steklenice kupi Fr. Kham, Miklošičeva cesta.	(k)
Posestva
Ce avto sva/ stari proaajai af motorja bi mebU se rad bri kupcev ti mnogo prižene Sloven&v najmanj? inserat
Prodam
trgovsko in stanovanjsko hišo na najprometnejši točki v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1,850.000« št. 10350. (p)
Prodam
polovico oziroma četrtino hiše v centru mesta —-lepa sotnčna lega Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovska in dobička-sna« št. 10349. (p)
Gostilničar
Zoran Razem
na Žabjaha
naznanjam spoštovanim gostom, da sem ravnokar pripeljal novo partijo dalmatinskega vina črno iz kleti g. župnika don Josa 10 Din belo iz kleti g. Rud. Coriča	10 Din
Vino je ocenjeno od splošno priznanih strokovnjakov za najodličnejše in prekaša v vsem vsa vina te vrste. — Za obilen obisk se toplo priporočam!
mm
Oroden oglas v 'Slovencu-posestvo ti hitro proda; če ie ne*gotovim denarjem aai kupca ti s kniiiico da
Za šolarje
dobre in cenene obleke -si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra cesta št. 14.	(1)
Otroške vozičke
moderne, po tovarniških cenah - prodaja »Novel«, Frankopanska 21, Šiška. Ne zamudite ugodne prilike!	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Berite
Slovenca
in oglašujte v njem'
111
bleščeče gleda in se vede napol še deško, napol pa že meniško! O, Jurko vzame zares, samo po nobeni ceni noče pokazati.
Kako ti seda na klopico in polaga noge v sandalah na tla, kakor se spodobi, ne da bi psom zvonil z njimi! Ah, koliko psom je Jurko že odzvonil! — Zdaj nosi obutev apostolov — —.
»V refektoriju sedim na zadnjem mestu,« reče tako ponosno, kakor da bi pripovedoval kralj o svojem prestolu. »Moram tudi streči. Sinoči sem bil celo za lektorja.
—	Matevžev evangelij. — Da se le pater rek — pater gvardian ne bi bil zmeraj tako muzal: Sem že moral kaj slabo brati; — veš, latinsko —.«
Ivan si lahko kaj živo predstavlja, zakaj se je gvardian muzal. Je pač moralo biti kaj smešno videti, ko je sedel mali menih za velikim foliantom na prižnici, kjer se čita!
»Celico imam sam zase! — Veš, tisto malo, prav zadnja vrata, ki gleda na križni vrt. Ki jo je imel pater Bernardini!«
»Tisto?« vzklikne Ivan ves vzhičen.
»Da, tisto!«
»Saj, ko je zdaj prazna! Kaj pa pravijo o njem?«
»Kaj, da bo pač še na potu. — Vsi pravijo o njem, da bo gotovo še kdaj svetnik, če že ni. — — Pomisli — ,« zase peče in oči se mu razširijo, »njegov bič sem našel!
—	Ne veš, kadar dobim do tega korajžo —! Sprva sem ga mislil kar zase obdržati — potlej pa, — saj razumeš, uboštvo, — sem ga nesel patru gvardianu. — Smel sem ga pa ie obesiti v svoji celici za spomin nanj, ko smo ga imeli vendar tako radi.«
Ivan bi rad videl dragoceno svetinjo, vendar ničesar ne reče. Iz nebes bo tako gledal patra Bernardina samega.
Fin okove in Tončkove prigode 116.
Tinček in Tonček se ml pragozda ne moreta ločiti.
Potem so vsi trije planili na krov, oboroženi s sulico. Pa jim topot ni grozda nobena nova nevarnost. Sredi reke je obstal čoln. v njem pa sta sedela dva miroljubna mornarja.	■
»Hej, hej,< je zaklical eden izmed njiju, »ali sla tukaj Tinček in Tonček? Kapitan nama je ukazal, naj vaju poiščeva in pripeljeva na ladjo. Pospravita svoje stvari in se pripravita na pot!«
Tinčku je padla v glavo srečna misel. Planil je v notranjščino, al slaro škatljo, skrbno nekaj položil vanjo in jo zavil. Na
poiskal zgornjo stran
pa je napisal naslov svoje matere,
»Tako,« je zadovoljno dejal, ko je svoje delo končal, »gotovo ne bo nikomur padlo na um, da je v tej stari škatli i shranjeno celo premoženje 1«
»Pa veliko skrb imamo tudi. Veš, tistega fanta, ki | je bil napadel in izropal mladega Bogataja, saj ga poznaš, ne, — bili bi ga morati obesiti. Zdaj pa ga ne izpustijo, čeprav so ga pomilostili. — Saj je naredil vendar ie zastran matere in domačijice! Zdaj se kesa vsega in bi spet rad postal pošten človek. Pa gospodje ga nočejo izpustiti iz ječe, dokler Bogataju vsega ne povrne. — On pa je vrgel vse v golt Judu, ki je tako gnjavil njegovo mater. — Ves je obupan, njegova mati pa še bolj. Saj nima nikogar- da bi jo redil, v ječi si pa sin ne more denarja nikdar prislužiti! Slednji dan hodi revica na porto in toži in toži. Egidij je šel že prosjačit zanj, pa mu manjka še do deset tolarjev.«
Ivan pomišlja, pa ne more najti nič kaj pravega sveta. Ce bi ga mogel kdo najti, bi ga bil gotovo že našel pater gvardian.
»Ložarico bom prosil, ona zmeraj rada da.«
»O seveda rada da; pa je že priložila lepe denarje. Egidij je bil že povsod.«
Hipoma pa se Ivanu posveti.
»Veš kaj, Jurko, jaz imam še gosli! Skalarjev Konrad me je že tolikrat moledoval zanje. Dal bi ini zatije tri tolarje, ker so prave italijanske.«
»Ampak, Ivan, gosli, te misliš dati?«
»Seveda, drugega tako nič več nimam. Bi morda vprašal patra gvardiana, ali bi mu bilo prav.«
»Bom, precej ga bom vprašal! Potem ostane samo
še sedem tolarjev--. Škof — ti, morda bi pa dal
škof! Neki kanonik iz Celovca je tndi prišel danes k nam. — Sedem tolarjev bomo že še dobili! Kar precej stečem, da ne bi kanonik prej odšel. Pa vprašati moram tudi še! Bog te obvari, Ivan! Bog plačaj! Liudetur Jesus Christus.«
>	rt
a	"ca
.Ul	g
n
®	iri -a
■a	i
£	-s
«	O
*	a
«	s
•3	E
.Z,	c/i
u-	=
>C/)
J 3
5	L-
®	rt
i	."S? 'o
'rt
<=	rt
rt
d rt a >
-o O
■S » o
_ B ** o H d
'c -3
a >
S J- *t3
CO
C
o
s
s •tt
o
«5
C
o d o
o
B 3
•r o
o &
C rt N
13 a ■oo .3 4) Q
Vi 1 1
-S O
O vO
« 3 c o
c	5
g	M
O	<y
a,	c
o	«
"	o
n	°
a
* &