Stev. 3. V Ljubljani, 17. januarja 1913. LIH. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva vu »pue » oceno poslane knjige itd. je pošiljati »smo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. V«e pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 6'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrst«, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ » » »» trikrat . . 10 „ za nadaljna nvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativni stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. J Vinko Brus. | Prijatelj nesrečnega tov. Vinka Brusa, ki se je dne 3. t. m. ustrelil v Matenji vasi na Notranjskem, nam piše: Na starega leta dan sva se sešla s pokojnim Brusom pred ljubljansko pošto. Dasi sva bila prijatelja že dolgo let, ni bilo to pot one iskrenosti kot sicer. Videlo se mu je, da skriva nekaj, pa ne more skriti. Tožil mi je, kakor si potožimo tovariši med seboj. Potožil o denarni krizi in me nervozno izpraševal, če vem za kakšno službo ali za koga, ki bi mu kaj posodil. Bil sem tudi v takem položaju, da mi ni kazalo nič drugega kakor, ali iti k sodišču ali pa seči po samokresu. No, prišla je pomoč ravno v zadnjem trenotku. Pravil mi je, da gre v Srbijo in da pade v kratkem odločitev. »V petek menda že grem «, se mu je izvilo iz prsi. Čudno, tako čudno me je pri tem pogledal, da mi je zastala beseda. In zdaj vem, da ie bil to njegov poslovilni pogled! Domenila sva se, da se snideva zvečer v Narodnem domu in da skupno pričakava Novega leta. Pa ni ga bilo. Sani ga je čakal, ker je vedel, da bo on sam rešen trpljenja, ki ga trpi še nebroj tovarišev v deželi krivic in inkvizicije. Nisi hotel, Vinko, da umrješ kot »pes za plotom« — umrl si kot junak, ki ne klone tilnika krivičnikom, ampak si rajši izbere mrzlo smrt za spremljevalko v večnost! Tovariš Brus, ki se je dne 3. t. mL v Matenji vasi ustrelil, je zapustil svojemu prijatelju pismo, ki je iz njega spoznati, kaj ga je gnalo v smrt. Iz tega pisma objavljamo tista mesta, ki pojasnjujejo Bru-sovo tragično smrt. Glase se tako: Dragi! Ko dobiš to moje pismo v roke, me že ne bo več med živimi. Prosim Te, ne zaničuj me, ampak pomiluj me! Moje življenje je bilo izgrešeno — nisem znal živeti, da bi bilo prav meni in drugim — izpremeniti sedaj ne morem več, zato je bolje, da se ločim ... Saj sem živel že več časa dvojno življenje: Na zunaj sem bil vesel, obupno vesel, ker sem se navadil pod zunanjostjo celo notranjost skrivati, a v meni je kipelo in vrelo. Sedaj tudi tega ne morem več! Pretrpel sem mnogo — konec naj bo ... Veselil sem se draginjske doklade, da bi vsaj deloma poplačal svoj dolg; ko je nisem dobil, sem to stvar pospešil ... Se sedaj ob koncu preklinjam klerikalizem; bojuj se-£Oper njega, samo pazi, da Te.rie ubije! Dobro mu je vsako sredstvo... Občutil sei%to zadosti sam! Rad, jako rad seA bil vfMatenji vasi, počutil sem se čisto domačega med vsemi ljudmi. »Sava« piše: Pretečeni teden se je dogodil v Matenji vasi pri Postojni pretresljiv slučaj. Mlad, komaj 271etni učitelj si je pognal kroglo v srce, ker so ga v to prisilile gmotne razmere. Zadnje upanje je stavil v dra-ginjsko doklado, katero mu je pa kranjski deželni odbor odrekel. On je nesrečna žrtev žalostnih, nadvse sramotnih preganjanj kranjskega naprednega učiteljstva od strani klerikalnega deželega odbora. Strahovalci kranjske dežele so, namesto da bi regulirali že davno potrebne učiteljske plače, ki bi vsem brez razločka za pošteno delo zagotavljale pošteno plačilo, uvedli draginjske doklade, ki jih z neusmiljeno pristranostjo razdeljujejo med svoje pristaše, neoziraje se, je li potreben ali ne, onim pa, ki niso njihovi politični somišljeniki, brezobzirno odrekajo. Tako sistematično kvarijo značaje, vzgajajo hinavce in podle denunciante. Ni zaman trdil nek Slomškar, da bi moral vsak Slomškar nositi na hrbtu tablico z napisom hinavec. Mar je klerikalcem beda in resnična potreba učiteljstva, njim je le na tem, da je učitelj Slomškar. Če je Slomškar, mu ni potreba izpolnjevati šolskih zakonov, lahko počenja karkoli hoče. on je nedotakljiv, vrhutega pa še deležen nagrad v podobi svetlih kronic na rovaš svojega naprednega tovariša. Kaj pa višje šolske oblasti? Vsaj bi morale te vendar nepristransko postopati ter imeti le blaginjo in napredek šolstva pred očmi. Hm ... duhovni član okr. šol. sveta se baha, da je pri okrajnem šolskem svetu edino on gospodar in nihče drugi. Deželni šef pa se je baje odrezal pri neki priliki: »Zaradi enega učitelja se ne maram zameriti dr. Šušteršiču«, V seji kranjskega deželnega zbora dne 28. decembra 1911. je bil sprejet sledeči predlog: »Deželnemu odboru se naroča, da naj po svoji previdnosti izplača onim učiteljem 25 odstotno draginjsko doklado, ki niso bili doslej še te doklade deležni.« Glasom tega sklepa dobe drag. doklado vsi, brez izjeme s to razliko, da kdor je bolj potreben — vseh 25%, manj potrebni pa nižje odstotke. In kako se je delila ta doklada? Napredni učitelji so bili že vnaprej izključeni od teh doklad, pristni Slomškarji, to je hujskači so dobili po 25%, drugi 20%, manj zanesljivi 15% ali 10%. Kako so se ozirali na potrebo, je razvidno iz tega slučaja: V Tuhinjski dolini službuje učiteljica, koje mati trdi, da si lahko privošči oficirja za zeta, ker ji kavcija ne dela skrbi, je dobila doklado, njena koleginja pa, ki ima pri sebi ubogo mater ter vleče na mesec le 66 K, ni dobila ničesar. In tako bi se dalo našteti nebroj slučajev, kako so dobile draginjske doklade klerikalne kreature, ki so dobro situirane, imajo hiše in premoženje, a napreden učitelj, če je še bolj pošten, priden in vesten, pa ničesar. To je vnebovpijoča krivica, kakor gospodari zdaj kler. večina z denarjem, ki ga zbira vsa dežela in kako s tem denarjem, ki pride v pretežni večini iz naprednih vrst, kupuje mrtve dnše za sramotno nagrado — neznačajnosti in nezvestobe. Naravno je, da pri takih razmerah trpi šola. Kako bo vzgajal učitelj otroke k značajnosti, ako sam ni značajen. Naloga vseh poštenomislečih je, da pomagajo streti to neznosno strahovlado, da jo pohodijo in pomendrajo, kakor se pokonča in uniči strupen gad. Ne želimo, da bi si še kdo poskušal pomagati z revolverjem v roki. Dovolj je te žrtve, vsaj ta kriči do neba po maščevanju. — Mi poznamo naše učiteljstvo in vemo, da mu ne manjka dobre volje in odločnosti. Taka krivica boli vsakega, krivica razburja. Zato kličemo na naslov tistih, ki so vzrok teh krivic: Stojte! Nazaj na pot pravice in poštenosti, dokler ni prepozno! Revolver, ki je bil tu obrnjen v lastno telo, bi se utegnil v roki skrajno razburjenega človeka — zasukati. Tragedije v Matenji vasi se je spomnil tudi — »Slovenec«, in sicer na način, ki je samo klerikalcem lasten. Nam pravi, da smo hijene na grobu, in toliko da nam ne očita, da smo ihu mi (lastnoročno potisnili samokres v roke! Da'se otme pozabnosti »Slovenčeva« perfidnost, jo navajamo do-slovno. »Slovenec« od zadnje sobote piše tako: »Liberalno učiteljstvo se je zbralo na grobu nesrečnega učitelja Brusa in v svojem »Učiteljskem Tovarišu« tako-le tuli: »Prelita kri v Matenji vasi kriči po osveti! Prelita kri v Matenji vasi kriči do neba, da mora biti konec takim razmeram! Ali pa si sedanji gospodarji ljudskega šolstva predstavljajo regulacijo učiteljskih plač v znamenju revolverja? Ali je res dana vsa oblast trinogom, krvosesom, ubijalcem? Ali naj se vsi postrelimo, da nasitimo pohlep po krvi naših besnih sovražnikov?« — Nismo nameravali pisati o pravem vzroku smrti nesrečnega Brusa. Dobro je ta vzrok znan po Notranjskem Zadolžil se je pri liberalcih, za katere je z vso močjo agitiral. Za menico, o kateri se toliko govori, je bil porok mož neke postonjske ho-telirke. Živel je tako, da je prišel domov ves zaspan in večinoma ga je bilo treba klicati, ko se je šola pričela. Ko je nesrečnež, po vseh svojih zvezah, obračunal s svojim življenjem, je izlil svoj konfiteor v pismu — očetu. V tem pismu na očeta nesrečni mladi mož, ki ga je liberalizem speljal na razna neprava pota, tako-le odgovarja liberalnimi učiteljskim, hijenam: Dragi mi vsi! Popolnoma sem se izgubil, dobro, če se me še spominjate. Živel nisem prav — zato tudi nimam več pravice do življenja. Ne zamerite mi, da se tako poslovim od Vas in da tako umrern. Kdaj, tega ne bodete zvedeli, da morda bi ne mogli priti sem. Kar je mojega perila in obleke. Vam bo poslal moj prijatelj; serin mu že naročil, druzega pa tako LISTEK. Iz umetniškega sveta. Slovensko deželno gledališče. Naskok na mlin. (1870). Ljudska opera v treh dejanjih. Po pripovesti Emila Zola uglasbil Karel Weis. Vsebina: I. dejanje. V lotarinški vasi Rocreuxe obhajajo pri mlinarju in županu Devriexu zaroko hčerke Françoise z mladim Belgijcem Frederi-com. Vesela družba navdušeno nazdravlja bodočemu paru, vaški kvartet mora celo zapeti podoknico, nazadnje začno živahno plesati. Nenadoma se začuje pruska godba. Družba se vsa preplašena razkropi, le Frédéric strelja čez ograjo na Pruse, ki ga iz zasede napadejo in mu vzemo orožje. Stotnik pove, da bo čez dve uri ustreljen. — II. dejanje: Pruski vojaki večerjajo in se šalijo z deklo. Glas trobente jih šele spomni, da morajo počivat. Vsi odidejo. — Kmalu privedeta dva vojaka ukle-njenega Frederica. Stotnik mu obljubi prostost, če pokaže Prusom skrivna pota skozi sanvalske gozdove v Montredon, kar pa Frédéric odločno odkloni. Ponoči pride k njemu skozi okno zaročenka Fran- çoise, ki ga pregovori k begu. Da se bo branil pred fizilirjem, ki stoji na straži, da mu nož. Hoče ga ustaviti, Frédéric mu zasadi nož in preplava reko. — III. dejanje. Dani se, vse je še tiho v mlinu, hornist trobi budnico. Nato privedejo vojaki ranjenega fizilirja. Stotnik misli, da imajo Frederica skritega in zahteva od Devriexa, naj ga izroči, drugače ustrele njega. Frédéric pride sam nazaj, ker noče, da bi bila nevesta in njen oče brez varstva. Strel iz topa naznani, da se bližajo Francozi in z njimi rešitev. Prusi gredo nad nje, Frédéric hoče s stolom udariti stotnika. Ta potegne samokres in ga ustreli. Frédéric se zgrudi na tla z besedami: »Končano je, umiram, ljubim te!« Françoise joka in poljublja ustreljenega zaročenca. Strašna detonacija, in most čez reko se razleti v zrak. Ta snov, vzeta Zolajevem romanu, je mikala Karla Weisa, znanega češkega komponista »Poljskega Žida« in »Revizorja«, za uglasbitev. Opera »Naskok na mlin« ni kaj posebno fenomenalnega in pomembnega, označil je to komponist sam z naslovom ljudska opera. V glavnem trpi na pomanjkanju enotnosti. Glasba ji teče gladko in lahko, semintam se ji pozna vpliv del sodobnih opernih skladateljev. Dejanje je časih precej razvlečeno, se pa, tudi vzpne do efektnih dramatiških momentov in gradacij, ki ne odrečejo na poslušalca mogočnega vtiska. Vrste se skromno uvrščeni solospevi, dueti, orkestralne med-igre, zbor nima hudega opravka. Orkester je zgrajen v modernem duhu, deloma čez mero pomešan z vojaškimi signali. Tudi začne že sredi predstave presedati poigravanje in drobljenje flavt in pihala. Hvala-bogu je kapelnikov svinčnik marsikaj črta!, vse večjidel operi v prid. Glavni vlogi sta odlično kreirala Har-fner (Frédéric) in Lowczynska (Françoise). Izborna sta bila v dVospevih, zlasti je prvi v zadnjem prizoru 3. dejanja pel čuvstveno, da mu rad odpustim, če v 1. dejanju ni bil posebno razpoložen. Hvalevredna partnerica mu je bila Lowczynska. Vlila je v petje in igro vročo ljubezen do svojega dragega, skrbela je in si prizadevala, da ga reši. Njen skrbni oče, mlinar in župan Devrieux je našel v Faifarju dobrega interpreta. Tip oblastnega, strogega stotnika je bil Križaj. Omenim naj še Kovača (fizilir), ki se je potrudil za svojo partijo. Da bi le imel nekoliko močnejši glas! Kako se tudi iz male vloge da nekaj napraviti, je pokazal Bohuslav v vlogi vojaka. Debeli pivovarnar (Povhe), učitelj (Vondra). oskrbnik (Bukšek), gozdarski odjunkt (Rus), godec (Skrbinšek) in dekla (Faifarjeva) zaslužijo skupnopohvalo. Zbor je zadovoljil, kvartet v prvem dejanju bi bil lahko boljši. — Taktirka Hrazdire je srečno vodila ves glasbeni aparat, priznanja občinstva ni manjkalo. —ec. Hinko Smrekar, znani karikaturist, je razstavil v izložbenem oknu knjigotržca Lav. Schwentner-ja karikaturo, ki je predmet splošnega zanimanja in ima zmerom toliko gledalcev, da se niti zvrstiti ne morejo. Karikatura predstavlja pisatelje in pesnike: dr. Tavčarja, Aškerca, Kristana, VI. Levstika, Cankarja, Finžgarja, Meška, Govekarja, Levca, Trdino, Puglja, Golarja, Zupančiča in pisateljico Zofko Kveder-Jelovškovo. Vsakega je Smrekar dobro karakterizi-ral, nekateri so izvrstno zadeti. Dr. Tavčar nosi črno rumen trak, Kristan ima veliko rdečo kravato in cilinder z ameriškim trakom^ Golar drži v roki Štefan vina (v steklenici ga je le še polovico), Meško ima kapico z narodnimi barvami, Finžgar vile, Zofka Kveder-Jelovškova pisano srce, Cankar je grozovito jezen, Aškerc in Trdina imata peroti. — Karikatura je izborna in vretina, rda si jo vsak ogleda! Se kupca ji manjka! — ui. .. ---- ' 4 i i I , . » ' iT , l i i i t ■ - ■ - to nimam svojega. Ne zamerite izgubljenemu sinu in zadnji pozdrav vsem našim! Vaš nesrečni Vinko Brus, Mat. vas 1. jan. 1913. To pismo je doslovno prepisano. Original pa hrani njegov oče Janko Brus na Polici.« »Slovenca« vprašamo, čemu ne pove, zakaj ni Brus, ki je bil v skrajni sili in potrebi, dobil draginjske doklade, ki bi ga rešila smrti? Naj pove, če more, ni li bila krivična razdelitev draginjskih doklad zadnji in odločilni povod, da si je Brus pognal kroglo v srce? »Slovenec« naj citira Brusovo pismo, ki ga danes objavljamo mi. potem bodo tudi njegovi čitaielji vedeli, kaj se je godilo v Brusovi duši — kar pove tudi pismo na očeta — potem bodo vedeli, kdo je Brusa tiral v smrt in končno bodo tudi vedeli, kje in kdo so hijene! Pridobivajte našemu listu novih naročnikov! Vsak organiziran učitelj in vsaka organizirana učiteljica mu bodi naročnik, oziroma naročnica! — Okrajna učiteljska društva, na deio! Storite svojo dolžnost! Nesramnost. »Slovenski Učitelj« piše v svoji zadnji številki preteklega leta glede na volitve zastopnikov ljubljanskega učiteljstva v c. kr. mestni šolski svet doslovno tako-le? »Poznamo junake, ki so s svojimi glasovi zavrgli krščansko zastopstvo v c. kr. mestnem šolskem svetu ter dali prednost privesku svobodomiselnih četašev, ki jim je cilj — brezverska šola, šola brez Boga. To naj bi premislili predvsem tisti glasovalci, oziroma glasovalke, ki imajo krščanstvo in krščansko vzgojo vedno na jeziku in se v šoli morda tudi po tem ravnajo, pri volitvi pa se družijo s privrženci portugalskih razmer in francoske framasonske šole, potem pa tožijo, da jih S. L. S. ne vpo-števa ter ji celo očitajo, da je »krivična«!« Povdarjamo, da priobčuje »Slovenski Učitelj« tako nesramnost pod uredništvom kateheta Čadeža in c. kr. okraj, šolskega nadzornika J. Novaka. In za to nesramnost sta tudi odgovorna imenovana dva gospoda. Prvi je duhovik, in stvar njegove vesti je, kako more tako nesramno in lažnivo natolcevanje spraviti v sklad s svojim stanom. Drugi je c. kr. šolski nadzornik, ki bi moral kot tak nasproti vsemu učiteljstvu čuvati največjo objektivnost in dostojnost. Kako naj ima učiteljstvo zaupanje do takega nadzornika, do takega strastnega klerikalnega petelina, ki krije s svojim c. kr. dostojanstvom take nesramnosti in perfidnosti? Takega bezniškega zmerjanja so bili doslej zmožni samo žganja pijani cigani, od katehetov in nadzornikov tega doslej vendarle nismo bili vajeni. Kakor kaže urejevanje »Slovenskega Učitelja«, sta tudi katehet Čadež in nadzornik Novak vrgla vso dostojnost na smetišče in sta se brez studa pridružila — Boltatovemu Pepetu s Krdelovega! Škandal! Kakor vidimo, smo prišli na Kranjskem tudi že tako daleč, da smejo celo uradne osebe zmerjati kakor pijane barabe! In to zmerjati poštene ljudi, ki jim ne more nihče očitati nobenega nepoštenega dejanja. Janez Leveč, Juraj Režek, Fran Črnagoj in Marija Mehletova so poštenjaki skozinskoz, so tako čisti in lepi značaji, da se defravdantje, tatje in prešestniki še v njihovo bližino ne upajo! Ali naj morda ljubljansko učiteljstvo voli za svoje zastopnike Janka Nepomuka Jegliča, Antona Smrdela, Pavla Oorjupa ali patra Hiacin-ta? Ali bi bilo to — krščansko zastopstvo? Sedaj pa prideta katehet in c. kr. nadzornik ter mečeta poštenim ljudemi v obraz svobodomiselne četaše, portugalske razmere in francoske framasone! Da, vsi ti imajo več poštenja v sebi, kakor ga pa imajo ljudje, ki nosijo Boga vedno na jeziku, so pa tako moralno popačeni, da brez vsakega pomisleka poštenim ljudem in zgledninv učiteljem kradejo dobro ime. Škandal — trikrat škandal! Časti si ne damo jemati od nikogar! Škoda prerekanja z njimi! Bob ob steno! Klerikalec je tako zakrknjen grešnik, da se ga ne prime nobena beseda. V svoji slepi strasti drvi naprej, brba po blatu, konično pa sam obtiči v njem! Tovariši Leveč, Režek In Črnagoj ter tovarišica Mehletova pa so dolžni svoji časti in ugledu naprednega ljubljanskega učiteljstva, da citirajo »Slovenskega Učitelja« pred sodišče! To — kakor rečeno — so dolžni storiti, da se ne bo mislilo, da se sme res že vsak prismuknjen klerikalec čohati ob poštenju poštenega učiteljstva! Tamkaj bodo kateheta in nadzornika že poučili, kaj smeta in česa ne. To bi sicer morala storiti škof Jeglič in predsednik deželnega šolskega sveta baron Schwarz toda____ Fiat justitia! Lahko nas izstradajo, lahko nas iizično uničijo, ampak ubijali nam ne bodo edine odlike, ki jo imamo — časti! Nihče in nikoli! Mera je polna, zato pa — iiat justitia: Delovanje „Lege Nazionale" in naloge „Družbe" v Istri.*) Kdor pazneje spremlja delovanje »Lege Nazionale« v Istri jv tej zadnji dobi, temu gotovo ni izbegniio, kako so Italijani to deio postoterili in uredili, obdelovanje po gotovem načrtu pozicije, v katerih se najbolj boje probujene hrvaške in slovenske narodne zavesti. Ker pa se v naši javnosti ne vodi rado računa o tem zistematičnem in vsestranskem deiovanju raznarodovanja, oziroma umetnem vzdrževanju italijanske premoči v gotovih hrvaških in slovenskih krajih Istre, in ker z druge strani to nepoznavanje pravih razmer v Istri ne more povzdigniti odu&evljenja Hrvatov in Slovencev za narodno stvar: bo dobro, da sedaj, v novem letu, obelodanimo nekoliko številk in podatkov o svoji istrski nevoiji, da morda vendar vzpodbudimo našince, da bodo podpirali najplemenitejo borbo našega naroda. »Lega Nazionale«, katere proračun je že prekoračil pol miljona kron in za katerega doprinaša sam Trst toliko, kolikor ves hrvaški narod za Družbo, to je: kron 1G0.000 (v letu 1912 je nabral za Lego 102 tisoč kron), vzdržuje v Istri 22 šol in 27 otroških zavetišč. Umeje se, da se Legino delo osredo-točuje izključno v hrvaških, oziroma slovenskih krajih, zakaj kjerkoli je po zakonu predpisano število italijanskih otrok, tam se že dežela briga za italijanske ljudske šole. Hrvaški in slovenski kraji, kjer obstoje Legine šole, so prave predstraže italijan-stva. Vse te šole spremljajo ljudske knjižnice, duhovnik in vseučiliščnik, potem kaka godba, pa Circol® di Coltura in Le-gina podružnica. In vse to gre za enim smotrom* da ustanavlja italijanska narodna središča, iz katerih bodo, kakor iz trdnjav, naskakavali naše okolice, da jih podjarmijo in raznarode. Lega je v minolem letu izdatno podpirala tudi godbe zlasti v raznih hrvaških krajih Istre. Tem godbam je glavna naloga ta, da sodelujejo na raznih nastopih, da prirejajo našemu neukemu ljudstvu plese, na katerih se propagira italijanstvo in širijo italijanske popevke. »Lega« vzdržuje v Istri 27 ljudskih knjižnic. Ti podatki govore cele knjige. Najbolj pa se to delo raznarodovanja našega naroda osnedotočuje na otokih Čres-Lošinj, v Labinjski občini in v Poreškem okraju, ki se politiško priznavajo za italijanske, dasi je prebivalstvo v njih ali izključno ali pretežno hrvaško. Uspeh italijanskih šol ni vsekdar obilen, toda vedno zadosten, da zbuja v nas skrbi. »Lega« pazi posebno na to, da v svojih šolah nastavlja učitelje, ki so, ako le možno, iz dotičnega kraja, kjer je šola. Zakaj doVnačin ima največ vpliva in poznava najbolje okoliš. Za podpore učiteljskim kandidatom je porabila »Lega« v minolem letu K 21.780. »Družbe«, ki je poklicana, da paradi-zira Legino delo, čakajo torej velike naloge. In verujte nam, da mi za sedaj niti ne moremo misliti na osvajanje že izgubljenega, ker imamo preveč posla z odbijanjem novih, vedno hujih napadov. No, svoje blagoslovljeno narodno odposlanstvo bo mogla družba vršiti le tedaj, ao bo dobivala iz naroda obilne podpore. Ne le, da treba pomnožiti dosedanje Družbine vire, ampak iskati bo tudi novih. — Zakaj brez materialnih sredstev ne moremo nikdar nikamor. Ali ni naravnost žalostno, da v vsem našem narodu ima Družba le nepolnih 1000 članov, dočim jih Lega šteje 46.000?! A koliko se je že naglašala dolžnost vsakega Hrvata in »Slovenca, da je član Družbine vojske! Družbine podružnice bi morale oživeti v novem življenju. Leginih 62 podružnic kar tekmujejo na delu. Družba pa ima — in to je sramota — podružnic, ki sploh nimajo niti — članov! Takega... rodoljubja je mnogo posebno po Dalmaciji. A ravno tam bi morali najbolje vedeti, ka-kov protivnik nam-je Italijan! Podružnice morajo postati Družbi v glavno oporo: one morajo biti zastopnice in pospeševalke Družbinih idealov. Potem bi morali tekmovati v darežljivosti: naše občine, vsi naši denarni zavodi, vse naše gospodarske in kulturne institucije. Samo tržaška občina, ki sicer demonstrativno podpira italijansko šolstvo po slovenski okolici, doprinaša za Lego letnih 15.000 K. * Članek je obenem odposlan zagrebškemu »Obzoru« in tržaški »Edinosti«. I Dunaj daruje nemškim šolskim društvom I 41.500 K. Od te vsote dobiva nemška šola v Opatiji 1000 K. V Hrvaški, Dalmaciji in Istri pa je 693 občin, od katerih dobiva naša Družba ne polnih 10.000 K na leto. Malo! Družbina četa 1000 kakor da se je izjalovila. Ali m karakteristično, da Družba, ta najpopularneja hrvaško-slovenska ustanova, šteje le 170 ustanovnikov, dočim jih ima več društvo v varstvo — živali! Naša mladina, ki se neprestano hu-duje na \'i$ staro in na starce in ki le —• »reformira« naše narodno življenje, toži, da ne more »delati«. Tu jej je Družba! Ta je nad strankami — ideal vseh Hrvatov in Slovencev. Poskrbite zanjo! Leto 1913. pripravlja za Hrvate in Slovence Istre ljutih bojev. Italijani so se resno dali na delo, da bi se jim ne zgodilo z Istro tako kakor se jim je z Dalmacijo! Ali bo na naši strani bojevnikov, ki se bodo znali meriti s preporojenimi vrstami narodnih sovražnikov?! Nadejamo se. da se Istra prva gane; zahtevamo pa od vseh Hrvatov in Slovence^ - posebno pa od prvih — da priskočijo Istranom na pomoč, ker sami ne morejo odbijati tolikih udarcev. Zato vsi: naprej za Družbo! Poziv! Nujno rabimo podatkov tudi glede udeležbe, oziroma glede udeležencev in udeleženk na tečaju za izobrazbo me-ščanskošolskega učiteljstva. Prosimo vse prizadete, da nam nemudoma javijo vse, kar vedo z ozirom na dopust, na plačevanje namestnikov itd. Prosimo nujno in točno! Pojasnila na naslov našega uredništva! Laška pravna fakulteta v Trstu. Postavljen je temelj laški pravni fakulteti v Trstu! Vlada je kar nakratko poslala laškega profesorja v Trst in ta je začel predavati pravo na trgovski visoki šoli Revoltella. »Piccolo« je nekaj časa vabil juriste, naj se vpišejo v tečaje, ki se otvorijo. Vpisali so se in prišli so poslušat, veseli in zadovoljni. Temelj je tu, pričelo je, Trst dobi laško pravno fakulteto. Zmagala je deviza: Trieste o nulla! Opozarjali smo tudi mi na nevarnost in klicali poklicane faktorje na stražo, da zabranijo nakane vlade in Lahov. Začetkom novembra lani smo ponovno opozarjali, kaj se ustvari v Trstu proti nam, ponavljajoč pomembnost laških juridičnih predavanj, ki vedejo do laške univerze v Trstu povedali smo kak udarec pomeni to Slovencem in Hrvatom, poudarjali, kako nedosledna je odločujoča visoka gospoda na Dunaju, ki je videla v ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu ognjišče irredentizma, sedaj pa postavlja to ognjišče ob Adrijo, razlagali, da se ne sme pripustiti, da Italijani dobijo, kar žele in Trst, mi pa ostanemo praznih rok, in zahtevali smo od slovenske javnosti, naj se zdrami iz letargije in formulira slovenske visokošolske zahteve. Govorili smo tudi mi in storili svojo dolžnost, a zamanj. Tisti, ki vodijo slovensko politiko in imajo veliko odgovornost, so nakratko odpravili to zadevo s par neslanimi besedami v »Slovencu«. Tako se ni storilo nič od' strani posiancev proti pričetku italijanske univerze v Trstu, kar je bilo treba storiti, da ne dobimo udarca, katerega težo bo težko prenašal naš narod. Od slovenske poklicane, vodilne strani se ni zgodilo nič — pač pa se je zgo-> dilo od strani vlade in Italijanov to, da so začela v Trstu juridična predavanja na trgovski šoli Revoltella. Irredenta v Primorju_cvete, sodnije razkrivajo gnilobo občinskih uprav v italijanskih rokah — v takem času je položila osrednja vlada pričetke italijanske univerze v Trst. Kršeno je zopet enkrat najprimitivnejše načelo politiške enakopravnosti narodov, in Slovani v Primorju so dobili za svojo vdanost in zvestobo pošteno brco od strani Stiirgkhove vlade. Predavanja v Trstu so se pričela v sredo zvečer pretekli teden. Profesor Benussi predava trikrat na teden, in sicer civilno pravdo, pomorsko in menično. »Zeit« dostavlja, da se bo vršilo sčasoma predavanje tudi iz finančne vede, državnega in administrativnega prava. »Zeit« pravi, da so sedanja predavanja privatnega značaja za državni izpit — ali načrt vlade gre za tem, da se ta predavanja združijo ter stvorijo juridično fakulteto. To vprašanje se reši po parlamentarnih pogajanjih o problemu fakultete. Da, s tako politiko mi Slovenci ne pridemo nikamor! So vprašanja, ki zahtevajo skupno delo in možato postopanje — to vede do smotra; dokler pa ne bo takega skupnega dela in možatega postopanja, tudi ne bo uspehov na naši strani, marveč bodo uspehi vedno le na strani naših nasprotnikov! — Sedanja vodilna politika vede inal narod' naš v pogubo. To nam izpričuje iznova zmaga Lahov v vseučiliškem vprašanju. Mi stojimo praznih rok — Lah ima vse! Mg* Agitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte mu novih naročnikov! Tretji slovenski protialko-holni kongres. V Ljubljani dne 29. in 30. dec. 1912. Vršil se je v veliki dvorani »Uniona« ob navzočnosti vseh slojev našega ljudstva. V nedeljo popoldne je bila udeležba uprav velikanska — gotovo nad 2000 ljudi. Prišli so tudi premnogi zastopnliki raznih oblastev. Opazili smo ceio zastopnici goriškega deželnega cd bora in c. kr. namesiništva v Trstu. Praznovala se je sicer lOletnica usta novitve abstinenčnega društva v Ljubljani, toda tolikšno množico preprostega Ijustva in inteligentov je pa združila gotovo še bolj bojazen, kaj bo z našim narodom, med katerim se vedno huje širi pijančevanje, kar nam posebno žalostno pričajo tozadevne žalostne številke. Kon-štatiralo se je namreč, da se med Slovenci sploh na leto izda za opojne pijače do 100 milionov kron, od katerih pripada na Kranjsko nad 30 miljonov. Več kot polovica tega denarja pa gre — med tujce, naše neprijatelje Nemce! Posebno važno in velikega pomena za slovensko protialkoholno gibanje je veselo dejstvo, da so vrlim slovenskim abstinentom priskočili na pomoč slovenski zdravniki, njim na čelu predsednik društva g. dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški. Marsikateri izmed dosedanjih zasme-hovalcev nas ubogih zdržnikov bo moral poslej prenehati s pomilovanjem pogledovati borilce za treznost naroda, ko mu bo avtoriteta zdravniške vede potrdila o pravem namenu protialkoholnega društva »Svete vojske«, kakor se sedaj imenujj. Kralj alkohol ima velikansko, od pamtiveka priborjeno moč med narodi. Da se ta moč vsaj ublaži, je potrebna trdna nasprotna organizacija, katere namen je v prvi vrsti poučevanje ljudstva, da bi to potem samo zahtevalo primerne zakone proti pijančevanju, kakor se je že zgodilo po severnih evropskih državah. Za tako delovanje je pa predvsem potrebna sloga, ki jo je zagovarjal vpričo škofa prav odločno predsednik župnik g. E. Kalan ob odobravanju vseh udeležencev. Enako je izjavil napram politiku-abstinentu dr. Kreku, ki mu je očital dvonjo dušo, da se bo poslej še bolj varoval vsakršnega politikovanja v svojem listu »Zlati dobi«. Prav tako je pozival k skupnemu pro-tialkoholnemu boju tovariš Horvat, po-vdarjajoč, da se naj smatra to delovanje za kulturno delo in častno narodno dolžnost. kakor pri naših bratih Čehih.* Njegovo predavanje je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Zdravniki so posebno častno rešili svojo nalogo. Imeli so 4 predavanja, ki so bila temeljita in poučna. Dr. A. Levičnik je v svojem referatu »Alkohol in tuberkuloza« dokazoval, kako pijančevanje v človeku pripravlja pot jeti-ki in zmanjša odpornost vseh človeških organov proti vsakovrstnim boleznim. Na posebnem slučaju iz svoje zdravniške prakse je pokazal, kako dobrodejno vpliva na človeka abstinenca v mladosti. Človek, ki je postal po 19. letu svoje starosti pijanec in se ga je lotila v poznejši dobi jetika, je na njegov nasvet takoj brez posebnih premagovanj opustil vsakršno uživanje opojnih pijač. Dr. O. Krajec je navedel mnogo zanimivih statističnih podatkov o pijancih, n. pr.: povprečna umrljivost teh presega število zmernikov za 40%. Bolniška blagajna v Lipskem izkazuje, da prideta na treznike na 100 dni le 2 bolniška dneva, pri pijancih pa 12. V Nišu na Srbskem, kjer je lečil uboge ranjence, ni videl v 6 tednih nobenega pijanega človeka. Pravili so mu Srbi, da se tam uživajo opojne pijače le o velikih praznikih. Ves čas vojne na Balkanu je bil vojakom prepovedan alkohol. Zanimiva je tudi končna paralela med konsumom alkohola v Srbiji in na Kranjskem. Povprečno pride na Srba letno 12 litrov žganja (20%), 3.2 1 piva in 10.2 I vina. Na Kranjskem pa v letu 1905.: 11 1 žganja (40%), 26 1 piva in 60 1 vina. * Tu ima prvo zaslugo Sokolstvo, kakor tudi pri nas Sokolstvo propagira zmernost in treznost. Uredn. V ravnokar preteklem letu so se številke glede žganja v naši ožji domovini gotovo precej zvišale, a glede vina znižale. Zdravnik dr. Schwab iz Celja je imel kar 2 referata. V nedeljo je poljudno obravnaval o vplivu alkoholizma na človeško telo, v pondeljek pa bolj znanstveno, vendar tako, da je vsak lajik lahko uspešno zasledoval njegovemu dokazovanju o temi: »Fiziološki učinki alkohola na človeško, posebno na otroško telo.« V pojasnilo je dobro služila znana Weichselbau-mova slika. O odraslih pijancih je trdil, da umr-jejo večinoma za kapjo ali vodenico, otroci pa zastajajo v rasti, otope na umu in so podvrženi raznim boleznim. Ces. svetnik g. Pire je obravnaval o alkoholizmu zlasti z ozirom na kmetiški stan. On ni za popolno odpravo opojnih pijač, in sicer iz gospodarskih ozirov, je pa za odpravo vinogradov po plodnejših krajih naše dežele, zlasti na Dolenjskem. On trdi, da bi bil ta del naše dežele mnogo boljše situiran, ko bi posnemal v kmetijstvu bogato Gorenjsko s svojo lepo živino, ki je ne potolče vsakoletna toča, ne uniči pmladanski mraz ali jesensko deževje. Končno biča vladno birokracijo, ki ne hodi z duhom časa, Posebno drastična se je pokazala ta birokraška okostenelost pri ustanavljanju »Svete vojske«. To društvo je namreč prosilo ministrstvo par kronic podpore. Toda namesto te je došel ukaz, da naj preiskujejo orožniki po deželi, če ne tiči za tem imenom kaj državi nevarnega! Učiteljica A. Štupca iz Maribora je nastopila dvakrat. V nedeljo je pozivala ženstvo v boj proti alkoholizmu, kažoč na razna ženska društva v tujih državah in tudi v Avstriji, ki uspešno delujejo proti alkoholizmu. Našteva neposredna in posredna sredstva za odpravo pijančevanja. K prvim prišteva življenje v družini, katere središče je žena, ki naj skrbi, da je mož zadovoljen na svojem domu. To se zgodi s potrpežljivostjo in s kuharsko izvež-banostjo, zlasti da ne pripravlja jedil, ki bi provzročevala žejo. Kot posredno sredstvo navaja abstinenco, pouk mladine in poslov ter redno posvetovanje z voditelji protialkoholnega gibanja. V pondeflek je poročala o temi: »Sveta vojska v šoli.« Učiteljstvu je po večini znano, kako je delovati v šoli proti alkoholu s poukom in primernimi slikami iz brošur: »Učitelj v boju proti alkoholizmu.« Omeniti je le ene njene misli, namreč da učitelj v vinorodnih krajih nikakor ne more ovreči vsakršne vrednosti vina in je že mnogo doseženo, če po takih krajih odpravi med šolsko mladino uživanje žganja. Znani slovenski pisatelj g. sod. svetnik Milčinski je v svojem duhovitem govoru bičal z nedosegljivo drastičnostjo »alkoholizem, kapitalizem in birokrati-zem v družini, vasi in občini. Povedal je, več slučajev, kako strašno deluje alkoholizem v družini, vasi in občini. Povedal je da se bo izdal nov kazenski zakon, ki ne bo toliko ščitil pijancev kot dosedanji, vendar sami paragrafi ne bodo rešili zlodeja alkohola, upor proti njemu mora temveč priti iz ljudstva samega, ki ga je zato treba poučevati, v prvi vrsti seveda mladino. Njo je treba odvajati od pijančevanja z ustanavljanjem telovadnih in drugih društev, v katerih naj se vzgajajo zdravi, veseli, pošteni in delavni ljudje.* Vladni svetnik in ravnatelj dr. Bezjak iz Gorice je referiral obširno o »Vplivu alkohola na vzgojo«. Deželni šolski nadzornik Leveč je pozdravil kongres v imenu dežel, predsednika ter navedel iz svoje nadzorniŠke prakse več slučajev, kako škodljivo vpliva alkoholizem na učečo se .mladino. Dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteni-ški je poudarjal v imenu društva zdravnikov na Kranjskem, da pripada brez dvoma najvažnejša naloga protialkoholnega boja ljudski šoli ter da bodo zdravniki v tem boju vedno na strani učiteljstva. Sploh so poudarjali vsi govorniki, da je treba našemu narodu mnogo več izobrazbe. Izpreobrnjeni pijanec — abstinent Puhar je v imenu delavcev zagovarjal boj proti pijančevanju ter razlagal skioptične slike, ki so pa uspele precej slabo. Splošna sodba: Tretji protialkoholni kongres je uspel sijajno. Mnogi, ki niso poprej imeli niti pojma, čemu je protialkohol-no gibanje, so dobili pravi vpogled v to plemento delovanje. Poprej tako zasmehovani abstinenti in posebe borilci za treznost našega naroda, ki vedno bolj propada zaradi alkoholizma, so dobili v zdravnikih krepko podporo za nadaljno borbo, v simpatiji iz vseh krogov pa zasluženo zadoščenje. Poudarjanje, da je treba našemu narodu več pouka in večje izobrazbe, zade- * Klerikalci in dež. šol. svet v Ljubljani pa zabranjujejo uporabo šolskih telovadnic! Uredn. va pa še posebno nas ljudske učitelje, ki živimo med narodom in ki smo mu posvetili vse svoje moči. Zato bodi geslo vseh učiteljev kateregakoli političnega prepričanja, da vztrajno delujemo proti kralju alkoholu, ker spas naroda slovenskega in nas samih je le v treznosti!* Tovarišem, ki poučujejo na obrtnih nadaljevainih šolah! Organizacija je dandanes za vsak stan nujno potrebna. Slovenski učitelji obrtnih nadaljevalnic pa še nismo organizovani. Za prospeh obrtnih nadaljevalnic, a tudi z ozirom na naše gmotne koristi je skrajni čas, da se združimo v trdno organizacijo. Ker je pa pri tako važni zadevi treba čuti več glasov, vabiva Vas slovenske učitelje obrtnih nadaljevalnic s Kranjske, Štajerske in Primorske da se izjavite, ali ste voljni pristopiti nameravanemu društvu. Vabiva Vas tudi, da stavite v tej zadevi pravočasno svoje predloge in nasvete, da bo nama mogoče pripraviti vse potrebno za ustanovni shod, ki naj bi bil o Binkoštih v Ljub) ani. Posnemajmo slične organizacije v Čehih in Nemcih! Tovariši, storimo to prav kmalu; odlašali smo dosti dolgo! Frančišek Rant, nadučitelj in vodja obrtne nadaljevalne šole v Radečah pri Zidanem mostu. Dragotin Humek, strokovni učitelj, učitelj risanja na obrtni nadaljevalni šoli V Krškem. Kako nam je presojati tečaje za ljudskošolske učitelje na kmetijskih šolah. Piše K. K. Leta 1912 so se v počitnicah zopet po vseh kmetijskih šolah vršili nadaljevalni tečaji za ljudskošolske učitelje. Udeležil sem se pettedenskega takega tečaja na kmetijski šoli v Št. Juriju ob J. ž. Opravka je bilo vsak dan dovolj. Po 6 ur na dan smo poslušali podavanja, najmanj 2 uri sta bili določeni demonstracijam, vsako nedeljo in vsak praznik smo pa napravili pod vodstvom g. ravnatelja in strokovnega učitelja zanimive ekskurzije. Podavatelji so vsi povprek prav skrbno pripravili svoja podavanja; bila so dovršeno strokovnjaška in eminentno praktična. Poslušali smo jih tudi nthote s tistim zanimanjem, ki so ga po pravici zaslužili. Največ smo pa pridobili glede praktičnih zmožnosti v kmetijstvu pri demonstra cijah zunaj na vrtu, v gozdu, po njivah, travnikih, v hlevu, pri domačih gospodarskih opravkih, v delavnici itd. Ekskurzije so bile demonstracije višje stopnje, v širšem obsegu, ki niso samo naše umevanje gospodarstva poglobile, ampak nam tudi nujale neizbrisljive užitke in za bavo. V tečaju smo imeli pravzaprav plodo-nosne in prijetne počitnice. Odkritosrčno moramo izreči voditelju tečaja kakor vsem podavateljem iskreno zahvalo in priznanje za trud. * * O pravem pomenu tega tečaja pa menda ni bil nihče izmed udeležencev začetkoma na jas em. Vabilo ministrstva, na čigar podlagi smo prosili za udeležbo, ni tega precizno in jasno izražalo. Takoj prvi teden nam ga je pa odkril in obširno utemeljeval deželni sadjarski nad zornik za Kranjsko g. Humek. Podrobno dispozicijo dotičnih pedagoških podavanj nam je prepustil v več izvodih in jo poseduje vsak ude eženec. Ntmen teh tečajev .je, usposobiti čim več ljudskošolskih učiteljev za poučevanje in vodstvo bodočih kmetijskih nadaljevalnih šol. Dasi avstrijski drž. šolski zakon govori v ministrski odredbi z dne 10. julija 1885, št. 1985, o ustanavljanju takih šol, se vendar faktično niso uvedle, oziroma koder se je katera pojavila, je kmalu zaspala zaradi notranje nemožnosti eksistence in prevelikih zaprek vobče. Zaradi tega je bilo prvo poglavje podavanja g. Humeka posvečeno reorganizaciji kmetijskih nadaljevalnih šol po modernih potrebah. Meni se zdi, da je o reorganizaciji težko govoriti, ker — kakor že omenjeno — razen ministrske odredbe z dne 10. julija 1885 dose-da, o kmetijskih nadaljevalnih šolah pri nas sploh ni bilo ne duha ne sluha. O reorganizaciji nečesa govoriti, kar še nikdar ni obstojalo, ne gre. Ministrstvo pa namerava s sličnim ustrojem, ki garantira obrtno nadaljevalnim šolam obstoj in uspeh, k življenju zbuditi kmetijsko nadaljevalno šolstvo in ga krepko pod-prpti. Seveda se tozadevne akcije vrše, kakor pri nas običajno, prikrito, brez vsakega sodelovanja učiteljstva. * Tudi klerikalci naj se streznejo od pijanosti divjega sovraštva proti šoli in učiteljstvu ter naj obema med ljudstvom ne ubijajo časti in ugleda! Tu bi bila treznost najbolj na mestu! Uredn. Vzor je avstrijski upravi kmetijsko nadaljevalno šolstvo v Nemčiji, kjer si zadnjih deset let močno prizadevajo, uvesti ga v vsaki vasi pod imenom „ländliche Fortbildungsschulen". Propagando za to šolstvo vodi na Nem-ŠKem s posebno vnemo vseučiliški profesor Gisevius v Gießnu, ki tudi naobrazuje ljudskošolske učitelje v posebnih tečajih v tozadevne namene. Pripomniti mi pa je, da Nemci posnemajo v tem oziru le Francoze, koder obstoja to šolstvo izvrstno organizirano po „lique de P enseignement" in uživa ogromne državne prispevke. Pri nas na Slovenskem se baje posebno zavzema reakcionarna stranka za uvedbo takega šolstva. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo je menda ena izmed glavnih točk v pre-osnovi ljudskega šolstva po programu klerikalne stranke. V svesti si moramo biti, da klerikalna stranka sedanjemu ljudskemu šolstvu posebno očita, da baje v nobenem oziru ne ustreza gospodarskim in življenskim potrebam mase ljudstva na kmetih. Ne pretiravam, ako trdim, da goje vsi zastopniki klerikalne stranke povprek do sedanjega ljudskega šolstva zaradi raznih domišljenih in le deloma stvarnih hib zgolj le zaničevanje. Konkretne oblike zadobiva to zaničevanje seveda v zapostavljanju, preziranju in zaničevanju nas učiteljev samih, ker se drugače ne more izražati. Od kmetijskega nadaljevalnega šolstva pa menda pričakujejo vsega tega, kar sedanjemu ljudskemu šolstvu odrekajo. Mi učitelji se gotovo dobro zavedamo, da je današnje ljudsko šolstvo še nepopolno, da zaradi raznih hib še ne more izpolnjevati povsem svoje eminentne kulturne na loge, ki sem jo ponovno preciziral v drugih svojih razpravah. V istih sem tudi razvijal in dokazal, da so vsi pomembnejši, višji uspehi ljudskega šolstva, posebno z ozirom na gospodarske potrebe in vzgojo, edino le odvisni od zares zmožnega in značajnega učiteljstva in dobrega obiska. Nadaljevalno šolstvo je del splošne ljudske naobrazbe in vzgoje, pripada popolnoma ljudskemu šolstvu, je le njega izpopolnitev z ozirom na rastoče potrebe po splošni in strokovni naobrazbi. Nadaljevalno šolstvo pomenja le raztezanje ljudske naobrazbe čez običajno šolsko obvezno dobo, namreč do 17., oziroma 18. leta za specialne gospodarske in življenjske potrebe glavnih produkcijskih panog: kmetijstva, obrtništva, trgovstva itd. Nadaljevalno šolstvo ni nič drugega nego višji razvoj splošnega ljudskega šolstva, njega izpopolnjevanje v smeri kulturne naloge, ki jo ima reševati ljudsko šolstvo. Tako pojmovanje kmetijskega nadalje valnega šolstva prepreči vsako nesporazum-ljenje s strokovnim učiteljstvom na kmetijskih strokovnih šolah. Opetovano in opeto-vano je g. Humek poudarjal, da učiteljstvo ne sme smatrati nadaljevalne šole kot enako vredno in enako pomembno pravi strokovni šoli, in da se zaradi tega ne sme noben učitelj, ki poučuje na podlagi usposobljenosti po tem tečaju na nadaljevalni šoli, čutiti in žirirati kot nekak strokovni poljedelski učitelj. Priznal je, da obstoja celo od ministrstva tozadevno strogo pojasnilo, po katerem se mora kurzistom ljudskošolskim učiteljem ta piesporna točka posebno na srce polagati, da se tako že vnaprej vsa akcija izogne ostrega nasprotstva od strani raznih strokovnjakov na kmetijskem polju, posebno učiteljev kmetijskih strokovnih šol. Vsa ta bojazen je glede nas brezpomembna, zakaj mi bomo vedno vztrajali na stališču, da je kmetijska nadaljevalna šola le izpopolnjevanje, nadaljna stopnja višjega razvoja splošnega ljudskega šolstva (höherer Ausbau der Volksschule) ali z drugimi besedami: Kmetijska nadaljevalna šola ni nič drugega nego raztezanje ljudske naobrazbe na dobo nedospelosti še od 14. leta naprej s specialnim namenom, ustrezati gospodarskim potrebam najvažnejše produkcijske panoge, kmetijstvu. Učni načrt bodočih kmetijskih nadaljevalnih šol, ki ga je istotako prejel vsak udeleženec, je povsem strokovnjaški, učna metoda pa naj bo ista kakor v ljudski šoli. V že navedeui dispoziciji predavanj gosp. Humka je razloček med strokovnim šolstvom in nadaljevalno šolo označen z besedami: „Nočemo učiti kmetijstva, ampak poučevali bomo kmetijsko prirodoznanstvo, kakor se to vrši s prirodoznanstvom v ljudski šoli na podlagi nazorovanja, toda v širšem obsegu." Kakor razvidno, dokaj jasno, vendar s tem ni še pojem o bistvu in vlogi kmetij ske nadaljevalne šole popolnoma preciziran. Ni strokovna šola, ker ne more in ne sme biti, v istini bo, kakor sem že omenil, višja stopnja razvoja ljudskega šolstva, ki ima ustrezati strokovno gospodarskim potrebam širše mase kmetiškega ljudstva. Takemu pojmovanju se pa protivijo iz znanih razlogov, posebno zaradi preziranja do ljudskega šolstva, ravno tisti krogi, ki jim je baje kmetijska nadaljevalna šola posebno k srcu prirasla. Klerikalna stranka se namreč z vnemo trudi, rušiti temelje ljudskega šolstva, obenem pa se ogreva za uvedbo nadaljevalnega šolstva za kmetiško stroko. To se pa ne more nikajtor ujemati Znano je, da so reformni predlogi klerikalne stranke naperjeni proti glavnima, bistvenima činite-ljema rentabilitete ljudskega šolstva sploh, namreč proti učiteljstvu in dobremu šolskemu obisku. S skrajšanjem šolsko-obvezne dobe na 3—5 let, z odpravo vseh večraz-rednic hočejo legalizirati slab šolski obisk, z zarobljenjem učiteljstva in sedaj z zabra-njevanjem izboljšanja naštga gmotnega položaja pa hočejo onemogočiti nastoj naobra-ženega, sposobnega in značajnega učiteljstva. Že davno bi bilo treba naša učiteljišča pre-osnovati v višja učilišča, ki bi dajala bodo čim učiteljem času primerno višjo vsestransko in tudi gospodarsko naobrazbo, a ničesar se ne zgodi, nasprotno, zastopnikom klerikalne stranke sedanja učiteljišča nudijo gojencem še preveč, oni zahtevajo zmanjšanje letnikov. (Konec prih.) Iz naše organizacije. Štajersko. Slovenjebistriško učiteljsko društvo je imelo svoj občni zbor dne 9. prosinca v SI. Bistrici. Predsednik pozdravi navzoče in vošči vsem prijetno Novo leto, v kolikor je to v našem položaju sploh mogoče. Pravi, da so se naše vrste sicer neznatno skrčile, da pa te vrste zavedno ramo ob rami korakajo nemoteno proti zastavljenemu smotru, da ga ni med nami, ki bi ne bil globoko prepričan o važnosti stanovske zavednosti; najmanj pa nas malenkostne osebnosti ovirajo pri našem smotrnem delu. Ker bi leta 1912 imelo društvo slaviti svoj 401etni obstoj, a tega z ozirom na obupen gmotni položaj ni storilo, poroča predsednik na podlagi zapisnikov in tozadevnih listin o postanku, razvoju in današnjem stanju društva. Osobito je poudaril periodo, v kateri se je društvo postavilo na narodna tla, in se hvaležno spominja tistih mož, ki so ta važni prevrat provzročili; osobito imenuje bivšega našega tovariša in sedaj častnega člana G Polanca. Blagajnikovo poročilo se je preložilo na prihodnje zborovanje, ker je bil blagajnik na udeležbi zadržan in se je opravičil. Izmed dopisov je bil oni Zveze v zadevi rednega pošiljevanja prispevka K 1 od vsakega člana, dalje dopis drušiva .Selbsthilfe". Nasvet tega društva, naj bi se volil za ta okraj zaupnik, se je odklonil, pač pa se je od vseh toplo priporočal pristop k „Selbsthilfe" in „Samopomoči". Tvrdka Zin-auer v Št Jakobu je poslala na ogled ste-reoskop in 4 serije slik. Z ozirom na pamflet na učiteljstvo, za-grešenem po Pregelju v koledarju Mohorjeve družbe, se je ukrenilo, da vsak izstopi iz te družbe, da izginejo te knjige iz knjižnic in se tudi po vsej možnosti vpliva na izstop drugih članov. Tovariš Kukovič je prinesel s seboj veliko število tabel, na katerih so šematično predstavljene razne zmesi umetnih gnojil, njih uporaba na razne vrste zemlje in njih učinek. Na predlog tovariša Krotkega se z vzk'ikom in popolnoma enoglasno izvt li star odbor, samo namesto podpredsednika M. Vršiča, ki je sedaj meščanski učitelj v Krškem, se izvoli tovariš Kukovič. Predsednik izjavi sprejem izvolitve in predlaga prvi četrtek meseca sušca kot dan prihodnjega zborovanja, kar se soglasno sprejme,__R. Politiški pregled. * Zvezo proti nemškemu blagu so ustanovili na Francoskem. Člani te zveze bodo povsod in na vse možne načine o ^ w w Učiteljska tiskarna r. z. z o. z. vin Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča: Kuverte za šol. naznanila, negumirane. Uradne kuverte z napisom za šol. vodstva in krajne šolske svete. Učne načrte za vse kategorije šol. Načela za občni učni načrt ponavljalne šole. Cesarsko pesem, čveteroglasno. Telovadba, Brunet. Narodne pesmi, J. Zirovnik, I in II. zvezek. Slava cesarju Francu Jožefu I. in besedilo E. Adamič. O prvinah in skupinah, Stupar. Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Dr. E. Bretl. Meterske trake, mape za šolsko matico, pisemski papir s kuvertami, pivnik, ovojni papir, podkladek itd. Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, slovenski in nemški. Popravna znamenja na veliki lepenki. : Ceniki zastonj in poštnine prosto. : Alojzij Luznik Dornberg pri Gorici, Primorsko. Slike, pohištvo, glasovirji, harmoniji, šolske in društvene zastave. Kdor želi cenik za pohištvo, naj blagovoli naznaniti, rabi li opravo za spalnico, obednico, katere komade itd. Vsi izdelki najsolidnejši. Cene zmerne. Plačevanje po dogovoru. AVGUST AGN0LA Ljubljana, Dunajska cesta 13 — poleg „Figovca" ————- priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsakovrstna stekarska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. ::: Slovensko Abecedo za ženska ročna dela (II. pomnožena izdaja) po 20 vin. komad priporoča Milena Kiferle učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Krojaška ulica 8./II. Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroč zbirko vzorcev iz češke tkalnice Marije Jirsove učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met. (dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko. Anton Krušič, krojaški mojster in trgoree T7- G-orlci Trža-šlsa. ulica, šte^r. ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39. Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem ▼ mestu in na deželi. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, IV r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča vsakovrstne poštne in železniške tiskovine za šolsko uporabo urejene po najnovejših uradnih vzorcih. Ceniki zastonj in poštnine prosto. fig K?! \ -g -»8 3 3 et Tovarna šolskih zvezkov M. Grubbauerja sinovi Line ob Donavi priporoča slav. učiteljstvu svoje izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke za ljudske šole. — Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mestu in na deželi. Solidno delo! Postrežba tečna! Dober papir! Zastopstvo za Kranjsko: Jos. Hočevar, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 63. s?*- F I V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrecno: pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali zavojček * tudi resnično nosi „kavni mlinček" kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu. A im 12WM5K Učiteljska tiskarna v Ljubljani r. z. z o. z. Frančiškanska ulica št. 8 priporoča vsakovrstne tiskovine sa == knjigovodstvo = za biblioteke, meščanske, obrtne in trgovske šole, V Cenilci zastonj in poštnine prosto. V Ivančič Gosposka ulica 11. (V. G. Carducci.) Gorica = modna in manufakturna trgovina. --------------- Usojava se naznanjati uglednemu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z ozirom na to, da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobrodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. O enem se dovoljujeva opozarjati p. n. ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in zimskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi. Priporočava se uglednemu učiteljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem Ivančič & Kurlličse. itilajaielj tu odgovorui urednik Kadivoj Korane. Last in laložba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.