PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 52 (12.990)
Trst, nedelja, 6. marca 1988
Vse več žrtev med civilnim prebivalstvom v Teheranu in Bagdadu
Raketna vojna med iransko in iraško prestolnico se vse bolj zaostruje
Irak pripisuje krivdo za spopad Iranu in mu očita napade na civilne objekte Doslej je v šestih dneh iransko prestolnico zadelo 33 iraških raket, Iranci pa so jih izstrelili 16
TEHERAN —= Raketna vojna, ki že ves teden traja med Bagdadom in Teheranom povzroča iz dneva v dan več žrtev in večjo škodo. Toda prizadeti nista le obe prestolnici, temveč so raketni in bombni napadi usmerjeni tudi proti ostalim mestom.
Skoraj vsaka raketa, ki zadene svoj cilj v eni državi povzroči takojšen odgovor z druge strani. Žalostno je, da so žrtve v glavnem med civilnim prebivalstvom in nič ne kaže, da bi bil kateri od obeh nasprotnikov pripravljen popustiti.
Tudi včeraj je po poročilih iranske tiskovne agencije Teheran zadelo nekaj iraških raket. Raketni napad se je začel že v teku noči in kot navaja iranska tiskovna agencija Irna, so rakete eksplodirale v stanovanjskih naseljih, ena pa je zadela neko bolnico v Teheranu. Pri tem naj bi bilo v iranski prestolnici ubitih 35 oseb, med katerimi naj bi bilo po trditvah Irne največ žensk in otrok. Med raketnimi napadi naj bi bilo tudi preko sto ranjenih. Skupno število mrtvih pa je v zadnjem tednu v Teheranu doseglo število 57.
Iz Irana tudi poročajo, da so iraška letala včeraj nadaljevala z bombardi-
ranjem drugih iranskih mest. Največ škode je bilo v Hamadanu in Dezfulu v zahodnem Iranu, vendar pa človeških žrtev po poročilih tiskovne agencije Irna ni bilo.
V Iraku trdijo, da so včeraj na Teheran izstrelili šest raket, ki naj bi vse zadele svoj cilj. Potem ko so začeli napad že ponoči, naj bi zadnji dve raketi padli na iransko prestolnico malo pred poldnevom po italijanskem času. V Bagdadu tudi priznavajo, da je ena iranska raketa zadela neko stanovanjsko četrt v iraški prestolnici. Pri tem naj bi bilo po poročilih iraškega radia ubitih nekaj oseb, precej pa naj bi jih bilo ranjenih. Točnih podatkov o številu žrtev pa iraški viri ne navajajo.
Irak je tudi obtožil Iran, da napada le civilne cilje v Iraku in da so zato iraški raketni napadi na Teheran in druga iranska mesta le odgovor na podobne iranske napade. Irak je doslej v tem tednu na Teheran izstrelil 33 raket, medtem ko je Iran izstrelil proti iraški prestolnici 16 raket.
Na sliki: Po vsakem iraškem raketnem napadu na Teheran reševalne ekipe iščejo žrtve in morebitne preživele pod ruševinami. (AP)
: ■ '
* ' ■'
Madžari
bodo odprli prvo vzhodno borzo?
BUDIMPEŠTA — Madžari resno proučujejo možnost o postopni in delni uvedbi kapitalistične ekonomike. To je prišlo do izraza na mednarodni konferenci o borzah, ki so jo tokrat prvič priredili na vzhodnoevropskih tleh, v Budimpešti. Direktor Inštituta za ekonomske raziskave pri Akademiji znanosti Jozsef Bognar se je zavzel za odprtje prve madžarske borze z vrednostnimi papirji, ki naj bi skupaj z reformo bančnega sistema in pogodbami o skupnem vlaganju denarja v proizvodne namene (joint-venture) prispevala k vzpostavitvi obojesmerno koristnega sodelovanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in njeno vzhodno inačico SEV (Svet za vzajemno gospodarsko pomoč). Častni predsednik konference, ekonomist Andre Koszto-lany, je bil še jasnejši: »Borza je "ključnega pomena" za razvoj svetovnega gospodarstva.«
Seveda je treba uskladiti tudi denarna sistema oziroma doseči konvertibilnost rublja nasproti Evropski denarni enoti (ECU), kakor je naglasil predstavnik italijanskega nadzornega organa Consob. Le tako bo mogoče pospešiti transakcije EGS-SEV. Sicer pa se širi glas, da utegnejo socialistične države uvesti skupno denarno enoto kot protiutež zahodnoevropski ECU, za kar se je zavzel, kot znano, 'sam sovjetski državni poglavar Andrej Gromiko.
D. G.
Še mrtvi med Palestinci v Cisjordaniji Množične aretacije na zasedenih ozemljih
TEL AVIV — Tudi včeraj sta na zasedenih ozemljih Zahodnega brega in v sosednjem Libanonu umrla dva Palestinca. Petindvajsetletnega Mahera Wradata je zadela krogla, ki jo je izstrelil izraelski vojak, ko so vojaški odredi vdrli v begunsko taborišče Da-harija pri Hebronu, da bi prekinili demonstracijo. Drugi Palestinec je padel pri Sidonu, v spodletelem poiskusu, da bi preko Libanona vdrl v Izrael.
Tiskovna agencija Palestine Press Service je posredovala vest, da je včerajšnji dan potekel v znamenju številnih demonstracij in množičnih aretacij. Protiizraelski protesti so zvabili na ulice prebivalce begunskih taborišč Balata pri Nablusu, Tulkarema, Dženi-ne, Kalkilije in pri Gazi. Izraelski vojaki so demonstrantom odgovorili z aretacijami. V izraelskih zaporih se je menda znašlo kar sedemdeset Palestincev, petdeset od teh pa so jih aretirali v taborišču Džalazun (na sliki) pri Ramalahu. V Jeruzalemu so vojaki vdrli v arabsko četrt Džabel Mukabel. Vsem moškim nad petnajstim letom so veleli na ulico, ko so jih zbrali, pa so jim zabičali, naj se nikar ne drznejo
Gorjača ali bumerang?
VOJMIR TAVČAR
Vprašanje je bilo v Italiji večkrat aktualno, še zlasti žgoče pa je postalo v zadnjih tednih, ko se je razplamtela polemika o Togliattijevi vlogi v Kominterni in o njegovi odgovornosti za stalinistične pokole. Val polemike je pljusknil na strani partijskega glasila Unità, s katerih je nekdanji poslanec Umberto Cardia podvomil, da je KPI naredila vse, kar je bilo v njenih močeh, za osvoboditev Antonia Gramscija.
O vseh teh vprašanjih in polemikah se je italijanski tisk na široko razpisal in ni tu mesto, da bi se k tem problemom vračali. Tudi ni moj namen, da bi se v tej polemiki, kakorkoli opredeljeval. Nisem zgodovinar in teh problemov ne poznam tako globoko, da bi lahko o njih sodil. Kot »laik« vem le, da nekatera vprašanja niso bila povsem pojasnjena, na pragu devetdesetih let pa je nedvomno čas, da se jih razčisti. Vendar pri tem mora vsakdo najprej pomesti pred svojim pragom, šele nato lahko začne iskati »slamice v očeh nasprotnika«.
K pisanju teh vrstic pa me je spodbudila druga ugotovitev. V sedanjih italijanskih političnih razme rah je zgodovina prevečkrat gorjača, ki se je stranke poslužujejo, da udrihajo po nasprotniku. In to ne le v vsedržavnem merilu. Kdor živi v Trstu dobro ve, kako so ob najrazličnejših priložnostih prikazni preteklosti spet prišle v ospredje politične scene, kako je še danes izkrivljena zgodovina orožje za politični boj. V tej igri si vsi prizadevajo, da bi razgalili okostnjake v omarah drugih, svoje pa prikrili ali jim vsaj pripisali nebistven pomen. Dovolj je, da se spomnimo, kako so skušali nekateri najprej preprečiti in nato omejiti pre-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
povzročati neredov in sodelovati pri demonstracijah.
Včeraj so zabeležili tudi prve izredno negativne reakcije na odlok, ki prepoveduje predstavnikom tiska vstop v nekatera begunska taborišča. Ameriška in kanadska vlada sta uradno protestirali, o protestnih izjavah pa je poročal izključno izraelski radio. Še manjšega odmeva je bila deležna vest o saudski finančni podpori PLO. Glasnik Arafatove organizacije za osvoboditev Palestine je namreč v Ammanu sporočil, da je Saudska Arabija namenila 20 milijonov dolarjev za pomoč Palestincem.
Sinoči v Trstu kritična razprava o Srednji Evropi
NA 7. STRANI
Komu koristi zavlačevanje?
DUŠAN KALC
RIM — Odmevi topovskega (besednega) obstreljevanja na Piavi so nekoliko obmolknili. Prepirajoči se deželi Veneto in Furlanija-Julijska •Vajina, ki sta si v laseh zaradi u9odnosti bodočega (?!) zakona o obmejnih območjih, sta se v zadnjem easu vsaj na videz pomirili. Glavno hesedo ima sedaj vlada, za katero pa emo, da ne uživa več nobenega ug-*®da in da so ji dnevi šteti. Kakšno mnenje bodo o zakonskem osnutku, .1 je zaradi predčasnega razpusta nlijanskega parlamenta, nerazum-Jivih zavlačevanj v parlamentarnih pndsljah In zaradi drugih težav, »tičal za dalj časa na mrtvi točki, rekla pristojna ministrstva? V velinari bo od teh mnenj, ki naj bi
Nadaljevanje na 2. strani
Namizni tenis: včeraj v A ligi
Zanesljiva zmaga Krasa Globtrade
Odbojka: v ženski B ligi
Zdesetkani Farco Meblo z eno nogo v nižji ligi
Kot je bilo pričakovati, so Krasove namiznoteniške igralke v včerajšnjem kolu A lige prepričljivo (in kot že v prvem delu prvenstva) s 4:0 premagale moštvo Recoara iz Bočna.
»Izid je bil pričakovan in tudi srečno roko smo imeli pri žrebu postav, saj je že v prvem srečanju naša najboljša igralka Batiničeva stopila za zeleno mizo proti številki ena gostujoče ekipe, proti Roberti Donda. Branka je zmagala prepričljivo in nadaljnji razpleti so potrdili našo premoč. Vsekakor pozitivno je, da je naša mlada igralka Tanja Ukmar premagala veteranko Santifàllerjevo,« je po srečanju izjavil predsednik ŠK Kras in dolgoletni namiznoteniški delavec Zvonko Simoneta.
Za krasovke se je torej včerajšnji dvoboj začel na najboljši način. Branka Batinič je že v uvodnem srečanju merila moči s Tržičanko Roberto Dondo. V prvem setu je Batiničeva kar nadigrala nasprotnico. Le-ta je namreč osvojila le sedem točk: V drugem nizu se je Tržičanka upirala krasov-ki do izida 10:10, potem je Zagrebčanka s silovitimi udarci in s strumno igro povsem onemogočila vse bolj razočarano NADALJEVANJE NA 14. STRANI
RAVENNA — Odbojkarice Farca Mebla so žal izgubile izredno važno srečanje s Torrionejem iz Ravenne, neposrednim tekmecem za obstanek v drugoligaškem prvenstvu. Treba vsekakor povedati, da so Tržačanke morale na igrišče zelo okrnjene, brez Žerjalove in Kraljeve, ki sta še vedno poškodovani, ter Nacinovijeve, ki je med tednom zbolela za gripo. Manjkale so tako kar tri igralke prve postave in te odsotnosti so se še kako poznale, bržkone še največ pri sprejemu servisa, ki je delal našim igralkam največ težav
od samega začetka pa do konca.
Odbojkarice Torrioneja iz Ravenne so se zastopnicam Farca Mebla tako oddolžile za poraz v Trstu. Prvo srečanje so namreč prepričljivo izgubile s 3:0, povratno pa zmagale z istim izidom, z minimalno razliko osvojenih točk v korist naših igralk in sicer 5. Domačinke niso pokazale kakšne posebne kakovostne odbojke, a tudi taka je bila dovolj, da sta predragoceni točki ostali doma.
Gostiteljice so dobro pričele, vendar je Farco Meblo vse do sredine prvega niza držal korak z nasprotnicami, ki pa so se potem odločno odlepile in set spravile na varno. V
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Košarka: v moški B-2 ligi
Jadranovci danes v Imoli
Po nedeljskem domačem spodrsljaju proti vodilni Ferrari bodo drevi Jadranovi košarkarji v B-2 ligi igrali v gosteh proti neugodnemu nasprotniku, kot je Imola.
Za jadranovce današnje srečanje nikakor ne bo lahko, čeprav košarkarji iz Imole krepko zaostajajo na lestvici za našo ekipo (Imola je trenutno enajsta). Dre-višnji Jadranov tekmec pa je v prejšnjem kolu kar sredi Imole premagal domače moštvo, kar bi utegnilo dati Imolčanom novega zanosa za današnje srečanje.
Imole torej ne gre podcenjevati in jadranovci bodo zares morali dati vse od sebe, da si zagotovijo nov par točk.
Tekma Imola - Jadran bo drevi s pričetkom ob 18. uri.
LH *
•	Gorjača
iskavo o zločinih v Rižarni, kako so grozodejstva fašističnega dvajsetletja v nekaterih krogih še vedno tabu, kako se prikriva in zmanjšuje vse odgovornosti italijanske države v določenem obdobju. Ker na primer dejstva Rižarne ni mogoče prikriti, se glavno, celo izključno odgovornost pripiše nacistom, o Italijanih se reče pa, da so kvečjemu odigrali postransko vlogo.
Vendar izkrivljanje ni samo v eks-kluzivi desnice. Bližamo se na primer 40. obletnici resolucije Informbiroja, dogajanje tistih dni, vzroki, krivde pa ostajajo še vedno zamegljeni, nepojasnjeni, tolmačeni pristransko.
In mi Slovenci? Ali smo v tej igri povsem nedolžni? Iskreno mislim, da imamo kot skupnost manj odgovornosti od drugih, da smo bolj objektivno kot drugigledali na dogajanje, vse resnice pa si tudi mi nismo upali povedati vselej in v vseh primerih.
Preteklosti seveda ni mogoče odmisliti kar tako, ni je mogoče zbrisati kot z gobo zbrišeš napise na tabli. Dogodki iz preteklosti so vklesani v kolektivno zavest neke skupnosti in prej ali slej, bolj ali manj travmatsko bruhnejo na dan, čeravno so bili tisti, ki so skušali zbrisati tablo zgodovine, še tako marljivi in prizadevni. To, kar se v zadnjem letu dogaja v Avstriji, je zgovoren primer. Država si je v bistvu skušala odmisliti svojo preteklost, odgovornost nekdanjih voditeljev, na najvišje in najbolj predstavniško mesto je izvolila človeka, ki se je kompromitiral z nacističnim režimom. Danes je Avstrija ujeta v spone tiste preteklosti in ni je več gobe, pa naj je še tako skrbno očiščena in prepojena z vodo, ki bi nekdanje odgovornosti lahko zbrisala.
Zgodovina je nedvomno »magistra vitae«, vendar samo v primeru, da je odnos do nje pošten, da iz kritičnega odnosa do preteklosti črpamo napotke, nauke, moči za upravljanje sedanjosti in načrtovanje prihodnosti. Včasih je to boleče, še zlasti če se rane niso povsem zacelile ali če so brazgotine še vidne. Primer Trsta je dovolj zgovoren. Vklenjeno v spone preteklosti, v nerazčiščena, nerešena zato pa sterilna nasprotja, mesto životari, nesposobno, da bi upravljalo sedanjost in brez pogleda v prihodnost. Vzroki tržaške krize seveda niso samo v zgrešenem odnosu mesta do preteklosti. Taka trditev bi bila neresnična, zgrešena in izkrivljujoča. Nedvomno je svetovni in evropski razvoj potisnil Trst na obrobje, vendar mesto samo v sebi ni našlo dovolj moči, da bi se izvilo iz spirale postopnega in nezadržnega hiranja. Vprašanje je seveda, ali bi bilo v tem naporu uspešno. Dejstvo pa je, da tega ni niti poskusilo, ker mu je zmanjkalo sape, fantazije, ustvarjalnosti. Zmanjkalo mu je moči, ker je ostalo vklenjeno v spone preteklosti, ker se je izčrpavalo in se izčrpava v izkrivljanju predstav o samem sebi.
Preteklost ni glina, ki bi jo človek lahko gnetel in krojil po lastni volji. Vsako nasilje nad njo lahko sicer daje kratkoročne rezultate, v dolgoročnejši perspektivi pa se vrne kot bumerang. Vendar kaže, da v italijansko stvarnost zavest o tem prodira le s težavo in da mnogi vse prevečkrat podležejo skušnjavi, da bi preteklost nekoliko »popravili«.
•	Komu koristi
jih do torka zbral podtajnik vladnega predsedstva Rubbi, odvisna nadaljnja usoda zakonskega osnutka o obmejnih območjih. Morda pa bo v še večji meri odvisno od tega, ali bo imela sedanja Gorieva vlada v zatonu sploh še dovolj časa, da privede
varno v pristan uzakonitev ukrepa, tako pomembnega za teritorialno in družbenogospodarsko uravnoveše-nje dežele Furlanije-Julijske krajine ter za spodbuditev mednarodnega gospodarskega sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami, zlasti s sosednjo Jugoslavijo. Če bo delo zbornične proračunske komisije prehitela vladna kriza, bo zakonski osnutek spet zaprašil čas, ki bo medtem prinesel upravne volitve in po volitvah, kot običajno, pozabo.
Za našo deželo in za vse njene gospodarske in družbene komponente, vključno za našo narodnostno skupnost, bi bila odložitev zakonskega osnutka o obmejnih območjih v nedogleden čas hud udarec. Zakon naj bi predvidel ugodne finančne podpore za naložbe v razne gospodarske načrte, za pospeševanje izvoznega prometa, za raziskovalne dejavnosti, za razne mednarodne kooperacijske projekte, pa tudi za ovrednotenje kulturnih značilnosti. Upoštevajoč ravno narodnostno-kul-turno specifiko dežele Furlanije-Julijske krajine, je v zakonskem osnutku tudi postavka o podpori kulturnim dejavnostim slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji ter kulturnim in umetniškim ustanovam, ki delujejo v tujini. Skupno je v ta namen predvidenih 50 milijard lir v desetih letih, od teh pa naj bi šlo 4 milijarde za letošnje leto, 8 milijard prihodnje leto in 13 milijard leta 1990.
Se bodo vsi lepi načrti in pričakovanja uresničili? Zanimivo je, da vladata med parlamentarci naše dežele okrog tega vprašanja skoraj popolno soglasje in složnost, kakršnih verjetno še ni bilo. Tudi vlada je z besedami ob vsaki priložnosti podprla pobudo. Sam predsednik Goria je na proslavi ob 25. obletnici ustanovitve dežele s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine na dolgo in široko poudarjal vlogo in pomen naše dežele in Trsta in dejal, da je vlada prepričana, da mora parlament čimprej odobriti zakonski osnutek o obmejnih območjih. V resnici je trenutno prav vlada tista, ki postavlja največje ovire. Zagotavljala je, da bo imel zakonski osnutek že ob božiču prosto pot do uzakonitve. Toda bliža se velika noč, a dokončnega vladnega privoljenja še vedno ni. Zahteve poročevalca Orsinija (KD) ter komunističnih, krščansko-demokratskih in socialističnih poslancev na četrtkovi seji proračunske komisije v poslanski zbornici, da bi komisiji poverili zakonodajno pristojnost za odobritev osnutka, zaenkrat še čakajo na mnenja ministrov.
Zakaj te zamude? So mar mencanja vladnih krogov res samo stvar bolj ali manj upravičenih dvomov, da bi zakon ne ustrezal vsem normam Evropske gospodarske skupnosti, kot je bilo zaznati iz odgovora zunanjega ministrstva? Ali pa je v ozadju odmev topovskega obstreljevanja na Piavi? Se mar uresničuje grožnja predsednika dežele Veneto Berninija, da se bodo njegovi parlamentarci zoperstavljali sprejetju zakona, če ne bodo uslišane želje o raztegnitvi obmejnega območja, ki ga predvideva osnutek, do Piave?
V pričakovanju dokončnega odgovora o nadaljnji usodi zakona o obmejnih območjih pa velja opozoriti še na eno nevarnost. Tudi če bi se zadeva v kratkem roku razvozlala, je še vedno vprašanje, kakšen zakon bo izšel iz nadaljnje razprave. Prav gotovo se ne bo mogel izmakniti raznim popravkom, ki ga lahko bistveno pohabijo. In nevarnost je, da ga pohabijo ravno v tisti točki, ki se nanaša na podporo manjšinam. Takšnega zakona ne bomo mogli sprejeti.
Na konferenci komunističnih delavk in delavcev
Dialog med KPI in PSI je lažji za sindikaliste kot za politike
RIM — Z nekoliko provokativnim posegom ministra Formice in odgovori Tortorelle in Reichlina so se na vsedržavni konferenci komunističnih delavk in delavcev včeraj dotaknili tudi dialoga med KPI in PSI. Potreba po dialogu pa je prišla še bolj do izraza v posegih komunističnih in socialističnih sindikalistov.
Najprej je minister za delo Rino Formica provokativno zagovarjal »pravilnost stališča PSI do premične lestvice«. V bistvu je Formica navedel, da KPI ne uspe razširiti svojega obzorja preko odvisnih delavcev. V nadaljevanju je še pikro pripomnil, da Bassolino ni navedel v svojem poročilu, da so socialisti z reformističnih pozicij v vladi preprečili katastrofalni izid ofenzive italijanske desnice, ki je po Bassolino-vih besedah prisilila levico v defenzivo. Formica je spregovoril tudi o družbenih vprašanjih in o institucionalnih reformah. Po njegovem naj nihče ne toži, da se je demokracija izvotlila, če ne prizna, da je treba vladam omogočiti.
Bolj kot ti posegi politikov so bili za odnose med KPI in PSI zanimivi posegi sindikalistov. Ottaviano Del Turco je komunistom odsvetoval izbiro »strankarskega sindikata« in izrazil pripravljenost, da bi poiskali nove in izvirnejše obli-
ke v odnosih med strankami in sindikatom. »Meja, ki je ne smemo prekoračiti, je samo ta: sindikat, ki poravna račune s svojim pluralizmom in osvoji klasična liberalna načela, po katerih je vsak človek en glas, vsako posredovanje koncesija, ali celo klonitev«, je poudaril Del Turco in še pristavil, da je demokracija komponent preprečila, da bi v CGIL prišlo do razprav z razkazovanjem mišic in mahanjem s svežnji knjižic. Njegov poseg je dvorana z odobravanjem sprejela, Trentin pa ga je pozitivno ocenil, ko je v svojem posegu poudarjal predvsem zahtevo po enotnosti v sindikatu. »Enotni bomo zmagali«, je poudaril zvezni tajnik CGIL, »ker je res, da neenotni izgubljamo bitke, če pa kdo zmaga, je to le po zaslugi drugih subjektov, ki so mu očitno ali skrito priskočili na pomoč«. Trentin je pri tem omenil referendum o premični lestvici, v katerem ni bila prizadeta draginjska doklada temveč sindikalna enotnost in z njo moč delavstva. Pizzinato pa je navedel, da prihaja do kulturnih in intelektualnih premikov med odvisnimi delavci, kar narekuje nov pristop. Tudi Pizzinato je poudaril zahtevo po enotnosti in še večji demokraciji v sindikatu.
G. R.
Na ministrstvih se kopičijo vprašanja o pravici do rabe slovenskega jezika
RIM — Na mizah ministra za pošto in telekomunikacije pa tudi ministrskega predsednika in ministrov za notranje zadeve, za finance, za deželne zadeve ter celo za šolstvo se je nabralo že cel kup pismenih vprašanj raznih poslancev in senatorjev v zvezi z zadevo prof. Sama Pahorja in njegovimi neprijetnimi izkušnjami s poštno upravo, ki so tako razburile slovensko javnost Zadnji vprašanji v časovnem zaporedju na to temo nosijo podpise komunistov Fachin Schiavijeve, Fer-randija, Sannijeve, Bordona ter predstavnika Gibanja zelenih Lanzingerja, drugo vprašanje pa podpis predstavnika Valdostanske zveze Luciana Caverna. Prvo je naslovljeno na ministrskega predsednika ter na ministre za notranje zadeve, za finance in za pošto in telekomunikacije, drugo pa samo na slednjega ministra.
Pismo komunističnih predstavnikov je tokrat osredotočeno predvsem na vse dosedanje zahteve prof. Sama Pahorja, da bi mu pristojni organi posredovali kopiji okrožnic vladnega komi-
sarja za Furlanijo-Julijsko krajino z dne 28. februarja 1959 in z dne 26. junija 1959, ki predvidevata uporabo prevajalca za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v javnih uradih. Nadalje vse druge zahteve od leta 1985 do letošnjega februarskega dogodka na tržaški pošti, ki zadevajo pojasnila pristojnih ministrstev v zvezi z možnostjo uporabe slovenščine ali vsaj tolmača pri izpolnjevanju svojih državljanskih dolžnosti na pošti. Vsa ta vprašanja, ki se upravičeno sklicujejo na pravice, da lahko izpolnjuješ svoje dolžnosti, so ostale doslej brez odgovora. Ta odgovor terjajo komunistični poslanci v svojem posegu, hkrati pa pozivajo pristojne vladne organe, naj spoštujejo navodila omenjenih dveh okrožnic vladnega komisarja, ki sta zadobili na podlagi osmega člena Osimskega sporazuma zakonsko vrednost.
Vprašanje Luciana Caverija, ki se v poslanski zbornici po dogovorih s Slovensko skupnostjo o sodelovanju od-
ločno zavzema tudi za reševanje problemov slovenske manjšine v Italiji in je na to temo že vložil pismeno vprašanje, pa tokrat ugotavlja, da enotno besedilo zakonskih določil za poštno poslovanje z dne 29. marca 1973 ne vsebuje izrecnih norm glede obveznosti uporabe italijanskega jezika pri izpolnjevanju poštnih opravil in obveznosti. Tržaška poštna uprava pa kljub temu vztrajno odklanja položnice v slovenskem jeziku, ugotavlja Ca-veri in obnavlja ves dogodek, ki je privedel prof. Sama Pahorja v zapor in pred sodišče, kjer pa mu je bila priznana pravica, da govori v materinem jeziku, ki mu jo je poštna uprava zanikala.
Sedaj je naloga ministra za pošto in telekomunikacije in drugih vladnih predstavnikov, da povedo, kaj nameravajo ukreniti, da bi bila italijanskim državljanom slovenskega jezika neizpodbitno priznana pravica uporabe lastnega jezika na pošti in v drugih javnih uradih, (dk)
Plaz v Ovindoliju pokopal smučarja
OVINDOLI — Nenaden dvig temperature je včeraj nekaj po 13. uri povzročil velik snežni plaz na smučišču »II canalone« na Monte Magnoli v Ovindoliju pri Aquili. Snežna masa je pod sabo pokopala tri smučarje, od katerih so dva takoj rešili, eden pa je ostal pod plazom.
Nesrečni smučar je Riccardo Castro, uslužbenec rimskega letališča, medtem ko je plaz le delno zasul Castrovo svakinjo Lauro Mezzanotte in Claudio Penila iz Rima. Oba so le z lažjimi poškodbami potegnili iz snežne mase.
Zato pa je najbrž položaj za Riccarda Castra brezupen. Do trde teme so številni reševalci in vojaki-alpinci iskali zasutega smučarja.
Narodnostna nestrpnost vzrok moskovskega pretepa med delavci?
Vrsta za nakup »zdravila«
V Rimu so se pred cerkvijo Sv. Marije v Trastevereju ponovno vile vrste ljudi, ki so si hoteli priboriti dozo čudežnega seruma proti raku	(ÀP)
MOSKVA — Velik pretep, ki se je pred desetimi dnevi vnel pred delavskim domom tovarne Moskvič, naj ne bi povzročil žrtev. Tako vsaj trdijo pripadniki obeh skupin, ki sta si skočili v lase. Nerede naj bi povzročila narodnostna nestrpnost skupine mladih Moskovčanov, ki je pred dvema tednoma napadla štiri delavce uzbeške narodnosti. Neki mladi Uzbek je izjavil, da je bil razlog napada ta, da so imeli »črne lase in mandelj nastne oči«.
Nekaj dni po prvem pretepu, do katerega je prišlo v nekem nočnem lokalu, so se neredi nadaljevali, domačini pa naj bi se organizirali za pravi »lov na Uzbeka«. Naj se to še sliši še tako neverjetno, so se Moskovčani menda zbrali pred postajo podzemne železnice Tekstilšniki in tam počakali na delavce iz Uzbekistana. V pretepih naj bi nekaj oseb bilo ranjenih.
Tudi Moskvo naj bi torej oplazil val narodnostne nestrpnosti, ki je že povzročil veliko težav v Azerbajdžanu in v Armeniji. Po izjavah žene disidenta Gregorjanca, naj bi bilo število žrtev enotedenskih neredov za Nagorni-Ka-rabah znatno višje od tistega, ki ga je omenila TASS. Nekateri očividci naj bi ji namreč zagotovili, da je bilo vsaj sto mrtvih.
Licia Gellija zaslišali v zvezi z umorom Roberta Calvija
PARMA — Preiskovalni sodnik Matteo Mazziotti in javni tožilec Pier Luigi Dall'Osso, ki raziskujeta skrivnostno smrt nekadnjega predsednika zavoda Banco Ambrosiano, sta včeraj kot pričo v tej zadevi zaslišala Licia Gellija, ki je od 17. februarja zaprt v posebej zanj pripravljenem zaporu v šoli za paznike v Parmi.
Gelli je na vprašanja odgovarjal sam brez pomoči svojih odvetnikov. Tokrat je bil precej zgovoren in oba preiskovalca sta ga pustila, da pove čim več, da bi tako morda le uspela rekonstruirati dogodke v zvezi s smrtjo Roberta Calvija. Še danes namreč ni pojasnjeno ali se je Calvi v noči med 17. in 18. junijem 1982 sam obesil pod neki londonski most na Temzi ali pa je bil takrat umorjen.
O vsebini včerajšnjih Gellijevih odgovorov obema preiskovalcema ni znana nobena podrobnost, izvedelo pa se je, da bodo morda Gellija še enkrat zaslišali, če bo to potrebno za pojasnitev nekaterih stvari v zadevi Calvi.
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
. lnnAWA	in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:	ui. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4	TRST - Tel. 768667 - 772002
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C
ZASTOPSTVO
Danto
18
S.n.c.
Nabrežina 35/c Tel. 200371
Ul. Carducci 15 TRST —Tel. 64610
VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV
□AIMEV
OPČINE — Ul. dei Cardi 3/1 — Tel. 211-336 - 213-592
NOVI TEČAJI
STROJEPISJA
SOLŠKI ZAVOD _	ZAČETEK MARCA 1988
enenkel
Ul. Battisti 22 - Trst - Tel. 761989
V prvih jutranjih urah 12. marca 1938 so nemške motorizirane kolone na vseh mejnih prehodih stopile na avstrijsko ozemlje in brez vsakega odpora brzo nadaljevale pot, tako da so v pičlih dveh dneh zasedle vso Avstrijo. Ni bilo odpora. Čisto nasprotno! Avstrijska policija in vojska sta na vsak način omogočali napredovanje nemških čet. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo Hitlerjeve vojake, ki so prinašali enotnost vseh Nemcev v eni sami državi. Sam Hitler je še istega dne prihitel z letalom iz Berlina v Miinchen, od tam pa nadaljeval pot v Linz, kjer se je proti večeru srečal z avstrijskim kanclerjem' Arthurom Seyss-Inquar-tom, nacistom, ki je postal predsednik avstrijske vlade večer prej. Ta je Hitlerja spoštljivo sprejel ter se mu povsem podredil. Še istega večera sta Seyss-Inquart in Hitler govorila navdušeni množici v Linzu. Ogromni ploskajoči množici je Hitler povedal, da je izvršil deset let prej dano obljubo, da bo v eni sami državi združil vse Nemce. Že tisti večer je najavil plebiscit o pridružitvi Avstrije k Nemčiji. Naslednjega dne je Seyss-Inquart ponesel na Dunaj dekret o pridružitvi Avstrije nemškemu rajhu. Avstrijski predsednik Wilhelm Miklas se je temu upiral, pa ga je nacistični predsednik vlade kar odstavil ter proglasil- Anschluss. To je bilo 13. marca 1938. Nekaj tednov kasneje, 10. aprila, na oljčno nedeljo, je v vsej Avstriji bil plebiscit. Za Anschluss se je izreklo kar 99,75 prebivalcev takrat že nekdanje Avstrije. Še prej je Gestapo skupno z domačimi nacisti aretirala 76.000 ljudi, tisoče uslužbencev raznih ministrstev so vrgli iz službe.
Pričenjalo se je daljše obdobje enotne nemške države pod Hitlerjevim vodstvom, ki je trajalo do konca vojne. Protifašiste so vrgli v zapore ter jih drugače onemogočili, nacisti so se spravili nad Jude in tudi na Slovence živeče na Koroškem. Očitno pa je večina prebivalstva soglašala z nacizmom in velikim rajhom. Ne samo zato, ker je s 75.000.000 prebivalci nova država bila najmočnejša v Evropi če ne upoštevamo Sovjetske zveze, marveč tudi zato, ker je pridružitev večji državi prinesla v deželo precej blagostanja. Avstrija je namreč čas od konca prve vojne do Anschlussa živela skromno z izdatnimi podporami iz tujine.
Kasneje so se vojaki iz nekdanje Avstrije na raznih frontah borili za Hitlerja prav tako zavzeto kot Prusi ali Bavarci. Odveč je bilo mišljenje, da se je z vojaki, ki so prihajali iz Ostmarke, torej iz nekdanjih avstrijskih dežel, dalo pogovarjati na bolj človeški način kot s Prusi. Nasprotno- Esesovci in gestapovci iz Os-tmarke so bili na zasedenih ozemljih bolj nečloveški kot drugi. Niso se namreč mogli otresti spomina na nekdanje veliko cesarstvo Habsburžanov, ki je vladalo milijonom Čehov, Slovakov, Poljakov, Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih takrat podrejenih narodov, ki so po letu 1918 dosegli državno samostojnost.
Res je, da so po vojni zmagovalci z Avstrijci ravnali drugače kot z Nem-ri. Velikokrat je bilo to zgrešeno. Kdor se je ukvarjal z lovom na naciste je kaj kmalu ugotovil, da ni bilo razlik oziroma, da so bili Avstrijci še hujši od drugih. V tržaški Rižarni in v naših krajih nasploh so "ili Nemci iz nekdanje Avstrije med najhujšimi krvniki. Sedanji zapleti "krog avstrijskega predsednika Waldheima in njegove oficirske preteklosti med vojno so zelo zgovorni.
Marko Waltritsch
Pred 50 leti
Anschluss
Nemške čete v Innsbrucku
Da bi bila morala povojna Avstrija postati sestavni dele nemške države so si bili mnogi Nemci in Avstrijci edini že takoj po koncu prve svetovne vojne. Avstrija je takrat izgubila večino svojih nekdanjih ozemelj, kjer so bivali prebivalci drugih, pretežno slovanskih narodnosti. Nastale so nove države. Nekaj časa se je Avstrija celo imenovala Deutschosterreich, Nemška Avstrija. Etnično skoraj čista država s slovensko manjšino na Koroškem, češkimi ter slovaškimi skupinami na Dunaju, Hrvati na Gradiščanskem, ljudmi madžarske narodnosti, ki so živeli v raznih krajih, je bila dejansko nemška država.
Še v letih, ko se je prav tako poražena Nemčija nahajala v velikih gospodarskih težavah je Adolf Hitler v svojem Mein Kampfu na prvi strani napisal, da se mora Nemška Avstrija vrniti pod okrilje Velike nemške domovine. O tem so sanjali nemški kulturniki. Na to so mislili nemški generali, pa čeprav so v dvajsetih letih bili na čelu male vojske. Še zlasti so na podjarmljenje Avstrije pričeli misliti nemški politiki in generali takrat ko so se pričeli zanimati za prodiranje na Vzhod, za zasedbo Sudetov na Češkoslovaškem, za Drang nach Osten in Drang nach Siiden. Vse je seveda postalo bolj aktualno potem ko so nacisti z Adolfom Hitlerjem prevzeli oblast.
Avstrijska monarhistična, katoliška in desničarska reakcija, je le trpela zahteve takrat močne socialistične stranke in sindikatov. Kancler Dollfuss je hotel zadati socialistom hud udarec in se istočasno rešiti objema nacistov, ki so delali za to, da bi prišlo do združitve z Nemčijo. Dollfuss je hotel ohraniti avstrijsko samostojnost. Zaradi tega je iskal zaveznikov. Najmočnejšega je našel v fašistični Italiji. V avgustu 1933 sta se Dollfuss in Mussolini sestala v Riccionu ter sklenila prijateljsko pogodbo. Dollfuss se je čutil dovolj močnega, da razbije močno socialistično stranko. Istočasno je Mussolini zagotovil neodvisnost Avstrije. V tistem trenutku, ko se je Hitler šele utrjeval na oblasti, je bilo to za Avstrijce zelo dobrodošlo. 12. februarja 1934 je avstrijska vojska Heimvvehr
dobila ukaz, da razoroži vojaško organizacijo socialistov. Prišlo je do krvavih spopadov. Vojska je socialiste porazila, ti, skupno s komunisti, so bili spravljeni v kot. Uspeh je Dollfussu omogočil, da se je lahko zoperstavljal tudi nacistom.
To pa je bilo zanj usodno. Avstrijski nacisti so se pripravili na državni udar, seveda s pomočjo nemške države. 25. julija 1934 je oborožena nacistična skupina vdrla v palačo kanclerja, kjer so ubili Dollfussa. Druga skupina pa je zasedla radijsko postajo ter javila, da Dollfussove vlade ni več, ter da je bil za kanclerja imenovan nacist Anton von Rinte-len, takrat avstrijski veleposlanik v Italiji.
Vendar pa drugi ministri se niso vdali. Predsednik avstrijske republike Miklas je ukazal za vsako ceno vzpostaviti red. Pravosodni minister Kurt von Schuschnigg pa je postal kancler. Vojaške ter policijske edi-nice so obkolile vladno palačo. V več avstrijskih mestih so izbruhnili nacistični upori. Avstrijska nacistična legija, vojaška edinica z dvatisoč možmi, ki se je urila na Bavarskem, je pričela prestopati državno mejo. Mussolini pa se je takrat postavil v bran Avstrije ter Hitlerju zagrozil, da intervenira. To je takrat še negotovega nemškega diktatorja ustavilo. Avstrijski nacisti so se predali.
Vse politične stranke so bile v Avstriji prepovedane. Delovala je lahko le Nacionalna fronta kanclerja von Schuschnigga, ki pa je delovala nekako podobno kot nacistična organizacija, pa čeprav ne s tolikšno močjo.
Hitler je na Dunaj kot ambasadorja poslal bivšega nemškega katoliškega politika von Papena. Ta je imel nalogo izpeljati drugačno nacistično osvojitev Avstrije. Podtalno nacistično delovanje se je nadaljevalo vedno z večjim uspehom. Še zlasti avstrijska mladina se je navduševala za nacistično Nemčijo.
V naslednjih letih je namreč Hitler rešil Nemčijo vseh spon mirovne pogodbe. Pričel je graditi vojaško mornarico, letalstvo, moderniziral je vojsko. Nemška industrija je delala s polno paro. Brezposelnosti ni bilo več. Nacionalistično obarvane Avstrijce ni prav nič motila nacistična protižidovska politika. Nasprotno,
bili so je zadovoljni. Mnogi so komaj čakali kdaj se bo kaj podobnega zgodilo tudi pri njih.
Hitler se je postavil po robu zmagovalcem. 13. januarja 1935 je bil v Posarju plebiscit. Petnajst let je ta močno industrijalizirana dežela bila pod mednarodno upravo. Na plebiscitu pa se je kar 476.089 volivcev izreklo za povratek k Nemčiji. Le 46.613 si je želelo še vnaprej dotedanje nevtralno stanje in le 2.083 jih je hotelo k Franciji. Nemške čete so spet vkorakale v Posarje. Hitler je tedaj pričel glasno kričati, da hoče, da bi nad deset milijonov Nemcev v Avstriji in v Sudetih na Češkoslovaškem prišlo v sklop velike nemške države.
Kmalu zatem je v Španiji izbruhnila državljanska vojna in Hitler ter Mussolini sta se takoj javno opredelila za Franca. Mussolini je v tistem času iskal nova zavezništva na Jugu Evrope in v letu 1937 sklenil zavezništvo tudi z jugoslovanskim predsednikom vlade Stojadinovičem, o katerem je takratni italijanski zunanji minister grof Ciano napisal, da je to pravi fašist.
Sovjetska zveza je bila takrat na robu evropskega dogajanja. Stalin se je utrjeval na oblasti in v drugi polovici tridesetih let pričel velike čistke v boljševiški partiji in v Rdeči armadi. Pred sodnike je Stalin dal takrat poslati stotisoče boljševikov, vse glavne pobudnike in izvršilce Oktobrske revolucije. Ošibil je Rdečo armado, tako da je dal pobiti sko-ro ves oficirski kader. Takrat so bila uničena vodstva nekaterih evropskih komunističnih partij, katerih prvaki so se bili zatekli v Sovjetsko zvezo. Z vzhoda torej ni bilo nevarnosti za Hitlerjevo širjenje. Francozi so se sicer Hitlerja bali, vendar zmaga levičarske ljudske fronte je okrnila notranjo enotnost. Angleški politiki pa so nanj celo gledali z dobrohotnostjo, saj so se nadejali, da jih bo ubranil pred sovjetskim komunizmom.
V vseh teh letih je Hitler še naprej rovaril proti avstrijski samostojnosti. Bolel ga je neuspeh nacističnega puča v letu 1934. Bil je maščevalen. 11. julija 1936 sta Nemčija in Avstrija podpisali prijateljsko pogodbo. Nemčija je takrat priznala
avstrijsko samostojnost. Avstrija pa se je obvezala voditi politiko kakršno mora imeti »nemška država«. Obstojali pa so tudi tajni protokoli. Von Schuschnigg se je namreč obvezal, da bo izpustil na svobodo zaradi putscha zaprte naciste in da bo postopoma vzel v vlado nacistične osebnosti.
23. februarja 1937 je prišel na obisk na Dunaj nemški zunanji minister von Neurath. Bil je to prvi obisk nemškega ministra na Dunaju potem ko je bil Hitler prišel na oblast. Avstrijci so nemškega ministra sprejeli z vsemi častmi.
Sporazum iz julija 1936 se je izvajal, pa čeprav je von Schuschnigg imel vrsto pomislekov. Bil je sicer prepričan v skupno nemško usodo, vendar pa je bil tudi zavzet zagovornik avstrijske neodvisnosti. Ni pa bil dovolj odločen. Nikakor ni hotel, da bi prišlo do prelivanja krvi med Nemci. Pripravljen je bil na popuščanje. Hitler je to dobro vedel in se pripravljal na dejanski Anschluss.
Nacisti so pridobivali na moči ter se tudi podtalno organizirali. Njihov avstrijski vodja odvetnik Arthur Seyss-Inquart je bil dejanski posredovalec med Hitlerjem in von Schus-chniggom, ter imel na Dunaju velik vpliv, pa čeprav ni bil član vlade.
Vse je bilo pripravljeno za prevzem oblasti. 25. januarja 1938 je avstrijska policija vdrla v palačo na Teinfalstrasse, kjer je bil sedež nacistov. Policisti so našli podrobno izdelan načrt za prevzem oblasti v aprilu istega leta. V načrtu je bilo predvideno, da bodo nacisti izvedli toliko atentatov, da bo morala iti v akcijo avstrijska vojska. Tedaj bi Nemci zagrozili z intervencijo. Hitler naj bi zahteval v vladi polovico nacističnih ministrov. Potem bi bil Anschluss zelo enostavna stvar. Razjarjeni Hitler je von Schuschnigga pozval na pogovor v svojo alpsko rezidenco v Berchtesgaden. Avstrijski kancler je tja šel skrivaj. Začudeno je ugotovil, da so sestanku prisostvovali tudi pomembni nemški generali. Hitler je avstrijskega kanclerja obtožil, da izdaja nemške interese ter od njega zahteval, da spremeni svojo politiko in sprejme v vlado naciste. Ti naj bi dobili ministrstvi za vojsko in policijo. Hitler je postavil ultimat: vse se mora izvesti v nekaj dneh. Von Schuschnigg se je vdal. Pangermanist Glaise-Horsenau je postal minister vojske, nacist Seyss-Inquart pa minister policije. Vendar pa je v vlado dal najbolj odločne pristaše svoje stranke, ki naj bi ga branili do konca. Le s težavo je predsednik republike Miklas ratificiral pogodbo. Avstrijski kancler ni zaprosil zahodnih držav za podporo.
Takrat je tudi Mussolini zavzel drugačno stališče. Par dni pred An-schlussom je dal Hitlerju vedeti, da ga ne bo oviral pri zasedbi Avstrije. Hitler mu je bil za to zelo hvaležen.
V prvih marčnih dneh se je von Schuschnig še upiral. Tudi z govori svojim somišljenikom in v parlamentu. Še do 10. in 11. marca. V tistih dveh dneh je prišlo do ostrih sporov. 11. marca je moral von Schuschnig kloniti ter prepustiti vlado Seyss-Inquartu. Vse to na pritisk Hitlerja.
Dan pozneje, 12. marca, so nemške čete na zelo miren način in z nam-smehom na obrazu predstopile državno mejo. Večina Avstrijcev jim je ploskala in pozdravljala z nacističnim podzravom.
Le nekaj mesecev pozneje je prišlo do Miichenske konference in do razkosanja Češkoslovaške. Čeprav samo z diplomatskimi akcijami se je pričenjala druga svetovna vojna.
Hitler in Seyss-Inquart na balkonu županstva v Linzu	Zadnji avstrijski kancler Kurt von Schuschnigg na paradi avstrijske Heimvvehr
Po včerajšnjem srečanju v Portorožu
Nakazuje se možnost sodelovanja med Tržaško pokrajino in Obalo
PORTOROŽ — »Kljub različnosti sistemov in tekoče gospodarske politike je za prostor ob jugoslovansko-ita-lijanski meji značilna klima, ki spodbuja sožitje tod živečega prebivalstva. Po dolgoletnem premoru je — mislim , da v obojestransko zadovoljstvo - obnovljeno naše sodelovanje,« je na včerajšnjem srečanju delegacije Tržaške pokrajine in skupnosti obalnih občin dejal predsednik Milan Vatovec. Enako je z zadovoljstvom ocenil srečanje tudi predsednik Tržaške pokrajine dr. Dario Locchi, ki je predstavnike Obale povabil, da v najkrajšem času pridejo tudi v Trst.
Ko je Milan Vatovec predstavil obalno območje, je zlasti izpostavil napore za rešitev infrastrukturnih problemov, zlasti oskrbe z vodo in cestni problem. Oboje je namreč že postalo omejitveni faktor razvoja in ob rešitvi osnovnih problemov v oskrbi z vodo (to se bo zgodilo že letos), ostaja odprto vprašanje ceste. Znano je, da je odsek ceste med ankaranskim križiščem in Koprom po gostoti prometa vozil takoj za odsekom Beograd - Letališče - Beograd in je zato štiripasovnica več kot nujnost. Seveda se na Obali zavzemajo, da bi našli tudi sredstva za sodobno cestno povezavo^ z mednarodnim mejnim prehodom Škofije, kjer se končuje sistem italijanskih avtocest. To je bržčas tudi interes sosednje dežele.
Vatovec je, tako kot večina razprav-ljalcev na včerajšnjem srečanju, spregovoril tudi o problematiki manjšin.
Na deželni konferenci slovenskih socialistov, ki je bila v nedeljo v Kulturnem domu v Gorici, so bili izvoljeni tudi člani deželne koordinacijske komisije, ki bo vodila delovanje Slovencev, vključenih v PSI. V njej je po pet predstavnikov iz vsake pokraji-ne.Trst zastopajo: Branko Pahor, Fili-
Ob tem je poudaril, da bodo v naslednjem četrtletju močno politično organizirani z analizami in ocenami stanja na področju zaščite, koipogoju za nemoten razvoj pripadnikov italijanske narodnosti v obalni regiji. Skupščina skupnosti obalnih občin bo po dvomesečnih razpravah v marcu in aprilu v vseh političnih in delegatskih strukturah regije na skupnem zasedanju vseh zborov skupščine, skupaj s četrtim zborom, ki ga tvorijo predstavniki italijanske narodnosti, sintetično ocenila, kaj je bilo storjenega v zadnjih dveh letih, po podobni razpravi v 1985. letu in seveda kaj je še potrebno storiti, da se zagotovi to, kar narodnost potrebuje in želi ter ji republiška ustava tudi zagotavlja. Dejal je še, da bi bili zadovoljni, če bi o podobnem slišali tudi, ko gre za pripadnike slovenske narodnosti, ki žive v sosednji Italiji. Dejal je še: »Živimo sicer v dveh državah in dveh sistemih, vendar zaradi helsinškega duha Osimskih sporazumov in siceršnjega prijateljskega sodelovanja med našimi državami menimo, da upravičeno pričakujemo od italijanske demokratične javnosti, da po mnogih letih dogovarjanja in dogajanja, vendarle sprejme zakon o globalni zaščiti slovenske narodnosti v Italiji in tako tudi po normativni plati zagotovi le-tej tiste pravice in možnosti, ki jih terjajo pogoji za nomoten in enakopraven razvoj.«
Ob tem je Vatovec dejal še, da je razlogov za sodelovanje med pokraji-
bert Benedetič, Vojko Kocman, Boris Simoneta in Igor Tuta. Goriško zastopajo: Jože Cej, Aleš Figelj, Rudi Pavšič, Walter Ressi in Marko Waltritsch. Zastopniki iz videmske pokrajine so: Laura Bergnach, Michele Carlig, Lucia Costaperaria, Viljem Černo in Enzo Lettig.
no in obalnim območjem še veliko. Omenil je izmenjavo informacij o posegih v prostor ob meji zaradi lociranja gospodarskih ali tem podobnih dejavnostih. V obojestranskem interesu so navezave na obstoječe prometne in druge tokove, ki so že odtečeni v smereh Sever-Jug in Vzhod-Zahod oziroma obratno. Za jugoslovansko stran, pa prav tako za italijansko, bi bilo zanimivo, da bi se sproti seznanjali, kako se uresničujejo projekti cest v Italiji in Jugoslaviji ter dinamika navezave le-teh na meje naših območij. Zelo pa je poudaril tudi zaskrbljenost nad stanjem v morju Tržaškega zaliva. Ugotovitve analiz, ki so jih delali v Jugoslaviji v minulem letu odražajo vso tragiko stanja. Pri raziskavah morja pa že sodelujeta morska biološka postaja iz Portoroža in tržaška univerza.
Predsednik Tržaške pokrajine Locchi je ob predstavitvi povedal, da vodstvo province močno skrbi kontinuirano padanje prebivalstva. Provinca ima trenutno 270 tisoč prebivalcev, vsako leto pa se to število zmanjša za približno 2 tisoč. Nato je spregovoril še o prizadevanjih Pokrajine za znanstve-no-tehnološki napredek, za oživitev trgovine. Menil je tudi, da bi morali v sosednji regiji - na Obali torej - kar najbolj izkoristiti možnosti za koriščenje kredita, ki ga je Italija odobrila Jugoslaviji.
Ob oceni položaja Slovencev v Italiji je poudaril, da je problem globalne zaščite Slovencev predolgo odprt in da so zainteresirani, da bi položaj Slovencev v Italiji čim hitreje tudi dokončno uredili.
V razpravi so opozorili še na možnosti sodelovanja pri zaščiti okolja. Govorili so o tem, kako ravnajo z odpadnimi snovmi na tej in oni strani, o varstvu zaliva, o čistilnih napravah v mestih, o varovanju morja ob morebitnih morskih nesrečah in tako naprej. Popoldne se je italijanska delegacija pogovarjala s predstavniki italijanske skupnosti v Piranu.
DUŠAN GRČA
Slovenska komisija PSI
Nesmiselne razlike med SRS in SRH
7j2l enoten pouk v šolah narodnosti
Republiška meja med Slovenijo in Hrvatsko ločuje življenjski prostor pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji; ustvarja razlike, med katerimi so najbolj očitne organizacijske. Interesne skupnosti za kulturo in prosveto pripadnikov narodnosti so organizirane le v Kopru, Izoli in Piranu ter skupna na ravni slovenske Obale. Nesmiselno razlikovanje pa se že vsaj osem let ponavlja tudi na področju šolstva. Prvo, ne pa najpomembnejše je dejstvo, da tu delujeta dva zavoda za šolstvo -koprska enota slovenskega in enota v sosednji republiki. Se očitnejše pa je razlikovanje pouka materinščine in italijanske književnosti v osnovnih in srednjih šolah na območju Istre in Reke. Na Obali velja slovenski program, na Hrvaškem pa učni program te republike. Razlike so sicer majhne, pa vendar ne brez vpliva na enoten narodnostni razvoj. Po mnenju prof. Neli-de Milani Kruljac z oddelka za italijanski jezik in književnost pri Pedagoški fakulteti v Pulju gre predvsem za različne metodološke prijeme: učni program italijanskega jezika v Sloveniji posega po eni terminologiji, ki je bolj specialistična kot v programih na Hrvaškem.
Tudi v poglavjih iz književnosti, po mnenju prof. Biance Stelle Tanini s puljske Pedagoške fakultete, razlike med republikama niso velike. Oba programa vključuteta iste književnike, bolj ali manj ista dela in nenazadnje so podobni tudi vzgojni in etično moralni učinki tovrstnega izobraževanja. Manjka pa v obstoječih programih poglobljena predstavitev ustvarjalcev iz vrst italijanske narodnostne skupnosti.
Pri razmišljanju o izobraževanju in vzgoji v šolah z italijanskim učnim jezikom na območju Istre in Reke ne gre pozabiti tudi na to, da so njihovi programi prepisi slovenskih, hrvaških ali srbskih, da so pisani na kožo enotnim in enojezičnim skupinam, kar pa vemo, ne ustreza narodnostnim potrebam. Te šole so tudi izolirane, ne odslika-vajo razmer in stanja v družbi in take tudi ne morejo pripravljati učencev na življenje, ki jih čaka zunaj šolskih klopi.
Nesmiselnemu razlikovanju pouka materinščine in književnosti v šolah narodnosti naj bi zdaj vendarle naredili konec. Že lansko jesen so se na delovnem srečanju vseh pedagoških delavcev v No-vigradu dogovorili za poenotenje učnega programa v obeh republikah in tudi imenovali strokovno komisijo za pripravo predlogov.
Kako poteka to zahtevno delo?
Po besedah Alcea Cobaltija, pedagoškega svetovalca v koprski enoti Zavoda za šolstvo, je že pripravljen osnutek za prvi razred osnovne šole. zataknilo pa se je pri denarju za potrebe srednjih šol. Sestavili bodo finančni načrt, ga posredovali komisiji za šolstvo pri predsedstvu Unije Italijanov Istre in Reke, ta pa Ljudski univerzi v Trstu, ki bo prispevala denar. Upali so, da bodo z delom končali že junija letos, pa žal, zamujajo.
Kakorkoli že, tudi ko bodo pripravljeni novi, enotni učni programi za osnovne in srednje šole v obeh republikah, bodo morali poskrbeti za primerne učbenike in delovne zvezke, pa tudi za izpopolnjevanje učiteljev.
MIRJAM MUŽENIČ
Predstavniki Borbe pri SKGZ in PD
Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, redakciji Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria so včeraj obiskali predstavniki založniške hiše Borba iz Beograda. V razgovoru na SKGZ je predsednik Klavdij Palčič orisal sedanji politični in narodnostni položaj Slovencev v Italiji, goste pa so še zlasti zanimali proces raznarodovanja, ekonomski položaj Slovencev, vpis v slovenske šole in kulturna raven. Na redakciji Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria pa je bil govor o preosnovi dnevnika tako s tehničnega kot vsebinskega vidika in pomemben delež, ki ga lahko opravijo osrednja jugoslovanska sredstva množičnega obveščanja pri opozarjanju in informiranju jugoslovanske javnosti na odprta vprašanja Slovencev v Italiji.
V gosteh v Trstu so bili: Milan Ra-kas glavni direktor Borbe, Stanislav Marinkovič glavni urednik, Rade Bra-dovič glavni urednik Večernih novosti, Lijana Zorkič glavna urednica Novosti, Ilija Borovnjak namestnik glavnega direktorja in Božo Kovač glavni urednik Dela, goste je spremljal Slobodan Rakočevič predsednik komisije za sredstva množičnega obveščanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije.
Prireditve ob 8. marcu v Spetru in Podbonescu
V Špetru in v Podbonescu bodo na pobudo Zveze beneških žen v torek imeli zanimivo prireditev ob mednarodnem dnevu žensk. Večer bo začel v Beneški galeriji v Špetru z odprtjem razstave Elise Mestroni in glasbenim intermezzom dua Chiabudini-Duriavig. Nadaljeval pa se bo v Podbonescu s komedijo Luciana Chiabudinija Na zdravje, ki jo uprizarja Beneško gledališče. Na fotografiji grafika Luise Mestroni.
Pri Lazaretu ujeli
tihotapca mamil
KOPER Preiskovalni sodnik koprskega temeljnega sodišča je sporočil, da še vedno ni končana preiskava zoper 44-letnega Ma-nestisa in 37-letnega Sakira, oba Grka, katerima so pod sedežem avtomobila cariniki in miličniki na mednarodnem mejnem prehodu pri Lazaretu na Debelem rtiču našli večjo količino mamila in pripravo za testiranje vrste in kakovosti mamil. Grka sta se na Lazaret pripeljala z osebnim avtomobilom 21. februarja okrog sedme ure zjutraj. Ko so cariniki in miličniki pogledali po notranjosti vozila, so pod sopotnikovim sedežem zagledali večje število napolnjenih plastičnih vrečk. Še zdaleč niso slutiti, da Grka v njih skrivata kar 2,15 kilograma heroina in 110 gramov kokaina. Grka sta trenutno v priporu, preiskava pa naj bi odkrila, do kam seže zveza z najdenim mamilom. (I. U.)
Grški pianist D. Sgouros v portoroškem Avditoriju
»Ob meni je najboljši pianist, kar sem jih slišal,« je pred časom izjavil slavni Arthur Rubinstein o še ne 19-letnem grškem pianistu Dimitrisu Sgourosu. »Čudežni fant« svetovne klavirske scene bo 17. marca nastopil v portoroškem Avditoriju, dva dni kasneje pa v dvorcu Zemono.
Kako priznan je Dimitris Sgouros že jasno kaže podatek, da so bile vstopnice za njegove tri koncerte v veliki dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma (v Ljubljani bo nastopil 22., 24. in 26. marca) razprodane že mesec dni pred koncerti! Sgouros je, kot rečeno, že sila uveljavljen in iskan mojster svojega instrumenta. Njegove izredne intelektualne in spominske sposobnosti so pripomogle, da se je z neverjetno lahkoto lotil študija klavirja. Že kot trinajstleten deček je končal glasbene šole z najvišjimi možnimi ocenami. Pred tem je osvojil vrsto nagrad, kar mu je odprlo pot na podiplomski študij v ZDA in Veliko Britanijo. Istočasno je začel koncertirati in navduševati občinstvo s svojim skorajda neverjetnim znanjem in obvladanjem klaviature. Vsako skladbo se lahko nauči v rekordnem česu: zadostuje mu ogled notnega zapisa, da skladbo že zna brezhibno na pamet. Temu primeren je tudi njegov repertoar, ki je, kljub mladosti, ogromen: v repertoarju ima skoraj 50 klavirskih koncertov z orkestrom in nepregledno množico najtežjih del klavirske literature.
Na portoroškem koncertu bo Dimitris Sgouros izvedel
Sonato v F-duru, LONG 384 Domenica Scarlattija, Balado št. 1 v g-molu Francoisa Frederica Chopina, skladbo Venezia e Napoli - Gondoliera, Canzone, Tarantella Franza Liszta in Karneval Roberta Schumanna.
Predprodaja Vstopnic pri Zvezi slovenskih kulturnih društev Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303.
OBVESTILO
V skladu z nihanjem kreditnega in finančnega tržišča obveščamo cenjene člane in stranke, da so se 1. marca 1988 znižale za 0,50 vse obrestne mere na hranilne vloge in vloge na tekočih računih.
Najavljamo pa po drugi strani, da bomo omenjene obresti izračunavali in kapitalizirali vsakih 6 mesecev. Prvič torej že konec junija 1988 in ne šele konec leta.
CASSA RURALE EID ARTIGIANA Dl*ICIMA * TRIESTE
HRANILNICA IM POSOJILNICA OPČINE -TltST
OPČINE - Bazoviška ulica 2 - Tel. 212494
iccz)
POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
PROMOCIJSKA PRODAJA :
KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE
od 20% DO 50%
S POPUSTI
V Trstu 3.000 m2 razstavišča in lastno parkirišče
MOLLAFLEX
edina posteljna vzmetnica izdelana v Trstu
obv. občini 8/2/1988
»Market makers« različno razlagajo trend na borzi
Kljub znatnim kolebanjem, katerim smo bili priča v zadnjih dneh, se na svetovnih borzah in vzporedno s tem tudi na italijanskih borznih ustanovah, seveda z milansko na čelu, še vedno nadaljuje ugoden trend, ki se je praktično začel 11. februarja ter se nato nadaljeval, če ne že stopnjeval, vse do današnjih dni. Specializirane agencije ob tem naglašajo, da so svetovne borze v glavnem v drugi polovici februarja kompenzirale vso izgubo, ki so jo zabeležile od 1. januarja dalje. To velja bodisi za newyorško kakor tudi za druge važnejše borzne ustanove mednarodnega dometa, kot so zlasti borze v Tokiu, Hongkongu, Parizu, Londonu in Frankfurtu. V veliki meri velja to tudi za milansko borzo, kjer je kazalnik COMIT (z osnovo 1972 = 100) v začetku marca dosegel 502,38, kar je 16% več kakor dne 11. februarja, ko se je, kakor rečeno, začel novi pozitivni ciklus borznega poslovanja. Poznavalci razmer pa poleg tega poudarjajo, da je treba razen vzpona pri vrednotnicah poudariti tudi obseg opravljenih poslov, ki se suče med 200 in 300 milijard lir dnevno, kar vsekakor ni »v navadi« na italijanskih borzah.
Prav tako ni v navadi, da traja tako nagel napredek nenavadno dolgo v času — naglašajo milanski «market makers«. Zaradi tega je na osnovno vprašanje, ki si ga postavlja vsak, ki ima tako ali drugače opravljati z borzo, namreč »kaj lahko pričakujemo od danes dalje?«, zelo težko dati zanesljiv odgovor. Upoštevati je namreč treba, da po mnenju poznavalcev razmer vpliva danes na italijansko borzo več dejavnikov, ki različno delujejo na borzno poslovanje. Predvsem bi omenili dejstvo, da je borza od lanskega »črnega oktobra« močno nazadovala, tako da je novi napredek nekako logična posledica prejšnjega popuščanja. Drugi element je po vsej verjetnosti živahno delovanje nekaterih finančnih grup na domačem in na tujih tržiščih. Med temi grupami, ki hočeš nočeš vlečejo za seboj še druge dejavnike, prednjači vsekakor predsednik družbe Olivetti De Benedetti, ki je, kakor znano, pred časom naskočil samo Societé generale de Belgique in ki se danes kljub nasprotovanju nekaterih pomembnih krogov iz Bruslja lahko pohvali, da poseduje 43% glavnice omenjene družbe.
Drugi dejavniki, ki vplivajo na borzo, so še menda kar upravičeno pričakovanje, da bodo finančne in druge družbe v skorajšnjem obdobju
polaganja obračunov za poslovno leto 1987 navrgle svojim delničarjem kar čedne dividende, po mnenju nekaterih opazovalcev pa tudi tuji investitorji, ki naj bi se v zadnjem času — sodeč tudi po pozitivnem trendu v italijanski plačilni bilanci — odločili za prodor na italijansko tržišče. Prav gotovo pa je, da so k ponovnemu dviganju kotacij na milanski borzi v zadnjem času vplivali upravljalci skupnih investicijskih skladov, ki so nastopili na borzi kot aktivni kupci, ter vsi tisti špekulanti, ki so v obdobju »suhih krav« prodali na kupe vrednotnic, ne da bi jih konkretno imali v port-felju, in to v pričakovanju nadaljnjega nižanja ustreznih kotacij. Njihov množičen nastop na tržišču v vlogi kupcev, ki se morajo ne glede na kotacije »pokriti« s terminsko prodanimi vrednotnicami, je seveda pognal ustrezne kotacije navzgor. K temu je treba dodati, da na delovanje borze blagodejno vplivajo tudi vesti o vedno novih privatizacijah javnih, državnih in poldržavnih družb in o novih in novih ponudbah zasebnih in javnih vrednotnic na borznem trgu.
Da vodijo tudi danes ples na italijanskih borzah, razen maloštevilnih in nepomembnih izjem, velike finančne družbe, je razvidno iz dejstva, da so tudi v okviru tega novega borznega zagona dosegle najboljše, kakor pravimo, performance vrednotnice grupe De Benedetti (Olivetti, CIR, Isefi, Cofide, Sabau-dia, Buitoni itd.), grupe Ferruzzi-Montedison (Meta, Ferruzzi Agraria, Montefibre, Calcestruzzi, Stantìa itd.) ter seveda povsod prisotne grupe Fiat.
Prav zaradi velikega števila »pre-menljivk«, ki vplivajo danes na italijansko borzo, si tudi najboljši poznavalci razmer na milanski borzni ustanovi ne upajo izreči o tem, kakšen bo nadaljnji verjetnostni razvoj dogodkov na tem področju. Po mnenju nekaterih bo trend v kratkem spet popustil, drugi pa nasprotno napovedujejo še nekaj pozitivnih premikov. Večina komentatorjev pa je mnenja, da bo ugoden trenutek na borzah trajal še mesec dni. Svoje prepričanje v tem smislu si menda utrjujejo tudi ob dejstvu, da kažejo finančni operaterji v mednarodnem merilu danes večje zanimanje za razne finančne produkte kakor pa za izrazito investicijski kovini, kakršni sta zlato in srebro. In res, obe žlahtni kovini beležita v zadnjem času nenavadno šibke kotacije.
ELIO FORNAZARIČ
Posvet Združenja tržaških industrijcev o enotnem tržišču
Mondello: Leto 1992 za vogalom »podjetje Italija« pa v stiski
Leto 1992, ko naj bi zenotili zahodnoevropska tržišča in odprli meje »dvanajsterice« svobodnemu pretakanju ljudi, bančnih, zavarovalniških in prevozniških storitev ter kapi-talov, je za vogalom. To so zaskrbljeno ponavljali udeleženci posveta, ki ga je priredilo v petek Združenje tržaških industrijcev. O »jutrišnji Evropi« je spregovoril Flavio Mondello, ki načeluje delegaciji Confindustrie v Bruslju. Za govorniško mizo so bili ob njem predsednik združenja industrijcev Toresella in direktor Ferretti, načelnik Odbora za malo industrijo Romano in predsednik Združenja goriških industrijcev Chiozza.
Toresella je v pozdravnem nagovoru naglasil, da morajo maloindustrijska podjetja utrditi proizvodni ustroj in okrepiti svoje konkurenčne sposobnosti. Le tako se bodo lahko polnomočno in dejavno vključila v novo evropsko stvarnost, ki je ne bodo več označevale samo tehnologija, industrija in trgovina, ampak bo zadobila pečat pristojnosti in kvalificiranosti. Ne samo, prevladala bo ena sama tržna zakonitost: neomejena in neizprosna konkurenca. Potreben je torej miselni preobrat, to pa je morda tudi edina priložnost za posodobitev »podjetja Italija«.
»Operacija 1992 narekuje takojšnjo mobilizacijo podjetij, javnih uprav in vlade,« je poudaril Mondello, »saj gre za pravi izbruh vsestranske liberalizacije, ki bo globoko vplival na njihovo delovanje in samo strukturo.« Operacija se je pravzaprav začela že leta 1985 kot odgovor na pritožbo podjetništva pri EGS zaradi upadanja konkurenčnosti evropskega tržišča nasproti ameriškemu in japonskemu, a njena prva faza se bo uresničila že leta 1989 s sprostitvijo kapitalov, ki bo tudi preizkusni kamen v pričakovanju leta 1992, ko bodo padle vse fizične, tehnične in davčne pregra-
de. Industrijci se bodo morali tedaj strogo ravnati po 300 zakonih EGS, s katerimi bodo nadomestili ali spremenili tiste italijanske zakone, ki slonijo na načelih protekcionizma in podpomištva. V bistvu bo šlo za uskladitev zakonodaj, ki bo med drugim odpravila privilegirana »tržna gnezdeca« in uveljavila zakon močnejšega, saj si bodo npr. pod-dobave zagotovili tisti, ki bodo ponudili najbolj konkurenčen proizvod ali storitev. Obveljalo bo pač načelo o osredotočenju industrijskih in nasploh gospodarskih dejavnosti tam, kjer je to najbolj donosno.
Od tod seveda nuja po pomoči za ustrojno okrepitev zaostalih območij, ki jih v Italiji in v Furlaniji-Julijski krajini ne manjka. Potrebna bo tesna kooperacija med malimi in srednjevelikimi industrijskimi podjetji, ki se morajo že zdaj lotiti temeljitih režijskih, finančnih in tehnoloških inovacij, a poseben organizem EGS jim bo dal na razpolago široko razpredeno telematsko omrežje, ki ga bo sam upravljal in s pomočjo katerega bodo podjetniki navezovali s tujimi partnerji stike za sklepanje pogodb in sporazumov finančne, trgovinske, tehnološke in proizvajalne narave.
Mondello je obtožil odgovorne dejavnike v Italiji, da vso to problematiko pasivno spremljajo, če pa kaj ukrepajo, delajo to podtalno, medtem ko se v tujini mrzlično pripravljajo. Zavedajo se, da bo mogoče stopiti v korak s časom samo z ozdravitvijo domačega gospodarstva, pri nas pa znaša javni primanjkljaj že 120.000 milijard ali prav toliko kot narodni dohodek. Predavatelj je poudaril, da bo mogoče »ostati v Evropi« edinole, če se bo spremenil način upravljanja javnih financ. V nasprotnem primeru bo Italija v vsem odvisna od drugih.
DRAGO GAŠPERLIN
Jutri občni zbor CONGAFI za trgovce
V konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolò 5) bo jutri ob 17. uri letni občni zbor konzorcija CONGAFI za trgovska podjetja. Predsednik Giorgio Naibo bo podal poročilo o lanskem delovanju konzorcija in ga dal članstvu v odobritev skupaj z obračunom 1987. Jamstveni konzorcij je bil ustanovljen leta 1973 na pobudo Trgovinske zbornice in v smislu deželnega zakona štev. 32 z dne 4. maja 1973.
Konzorcij omogoča trgovcem na drobno in na debelo, gostincem in drugim lažji dostop do posojil, saj jamči posojilodajalcem gotovo vračilo kreditov. V ta namen je CONGAFI sklenil poseben sporazum s številnimi denarnimi zavodi, tako tudi s Hranilnico in posojilnico na Opčinah. H konzorciju lahko pristopijo podjetja, ki zaposlujejo največ 20 uslužbencev in ki so najmanj že tri leta registrirana na ustreznem seznamu Trgovinske zbornice.
Za poživitev turizma v naših krajih bo treba še krepko zavihati rokave
Podatki, ki so jih dobili udeleženci februarske konference o deželnem turizmu v Gradežu, niso razveseljivi. V deželi je preko 160.000 ležišč, od tega 35.000 v hotelih, 25.000 v turističnih haseljih ali kampingih in nad 100.000 Y privatnih stanovanjih ali hišicah. Število postelj se je v zadnjih 20 letih Povečalo kar za 72%, a to ni v sorazmerju z vsedržavnim trendom. Hitro se povečujejo izvenhotelske kapacitete, dočim so se v zadnjih 10 letih zmanjšale hotelske. Ugodnejše je razmerje postelj a-kopalnica, kar pomeni,
Govorili bodo o brennerski železnici
Dne 16. marca bo v Innsbrucku vsakoletno skupno zasedanje tirolskega parlamenta in južnotirol-skega pokrajinskega sveta. V prvi yrsti bodo vzeli v pretres številna še nerešena vprašanja, ki zadevajo železniški predor na Brenner-skem prelazu, obravnavali pa bodo tudi probleme vzdrževanja in izboljšavanja železniških zvez med Tirolsko in Južno Tirolsko oziroma tranzitnega prometa.
Govorili bodo tudi o zaščiti naravnega okolja, predvsem gozdov, Pred industrijskim onesnaževanjem, sicer pa se bodo dotaknili še problematike kulturnih izme-hjav in poglabljanja stikov med mladino z obeh strani državne meje. Skupščino bosta uvedla Predsednik južnotirolskega pokrajinskega odbora Magnago in tirolskega parlamenta Parti.
da je prišlo do novogradenj oz. do posodabljanja obratov.
Po statističnih podatkih o uradno registriranih turistih lahko računamo na 1,3 milijona prihodov ali 9-10 milijonov nočitev; 60% turistov je tujcev (10% nad državnim poprečjem), a nanje odpade 47% nočitev proti 25% na vsedržavni ravni. To le še potrjuje obmejno vlogo naše dežele. Največ je Avstrijcev (32%), sledijo Zahodni Nemci (28%), na tretjem mestu so bili lani Jugoslovani (8%), dalje Francozi, Skandinavci idr. Največ nočitev odpade na nemške turiste, sledijo jim Avstrijci in turisti iz Beneluxa, čeprav jih pride k nam kaj malo, saj se v poprečju zadržijo v naši deželi 9 dni. Jugoslovani zasedajo zadnje mesto z bivalno dobo le 1,9 dneva; njihovo število rahlo upada in z njim nočitve, razen v pokrajini Pordenon, kjer znaša poprečna prisotnost 3,4 noči po osebi.
Zaskrbljujoč je podatek o izkoriščanju prenočitvenih kapacitet. Leta 1965 je bila izkoriščenost 18,3% (66,8 dneva na leto), dočim. je bila v letu 1986 samo 13,2%, kar pomeni, da je bila vsaka postelja zasedena le 48,2 dneva na leto. Italijansko poprečje je bilo leta 1986 kar 25% — ležišča so bila zasedena 90 dni. V naši deželi naglo upada izkoriščanje izvenhotelskih postelj, dočim se zasedenost hotelskih rahlo povečuje. To pomeni, da je ekonomičnost poslovanja vprašljiva, saj so fiksni stroški za novogradnje in vzdrževanje objektov nadpoprečni, kar bo imelo za posledico obubožanje ponudbe, kolikor se trend ne bi spremenil.
Postavlja se sicer vprašanje, kako privabiti turiste oz. podaljšati sezono. Znano je, da so julija in avgusta kapacitete izkoriščene praktično 100-od-stotno in da je zasedenost pred glavno sezono in po njej kar dobra. Opaziti je tudi rahel porast turizma pozimi, a le na omejenem območju.
Na konferenci je bil govor tudi o turističnem razvoju Trsta m vlogi kongresnega turizma, ki naj bi se razvil v bodoče, ko bodo zaživele vse znanstvene ustanove. To pa še ni dovolj: povečati bo treba nočitvene kapacitete, saj ima danes Trst premalo hotelskih sob višje kategorije. Če računamo s povečanjem kongresnega turizma, bomo morali dograditi ali nanovo zgraditi večje hotelske komplekse in tudi izvenhotelske kapacitete; te bi zasedli znanstveniki, ki bodo tu dalj časa. Del teh potreb bo lahko krilo turistično naselje, ki bo nastalo v Ses-ljanskem zalivu.
ODO KALAN
..
patronat mac
vetuje
boriš simoneta
Zamrznjena pokojnina in ponovna odmera minimalnega zneska
Vpr.: »Leta 1980 mi je INPS na podlagi 15-letne delovne dobe priznal minimalno pokojnino. Ker pa sem bil tudi zavarovan kot trgovec, so mi leta 1984 zaradi dohodkov znižali pokojnino na manj kot 300.000 lir na mesec in ta znesek prejemam še danes brez vsakega poviška. To se mi ne zdi prav, še posebno, ker sem konec lanskega leta opustil svojo samostojno dejavnost in sedaj so postali moji dohodki res smešno nizki. Imam pravico do kakega poviška, še posebno, ker sem polnih 20 let plačeval tudi trgovsko zavarovanje?« B. R.
Vi ste eden izmed tolikih upravičencev do minimalne pokojnine INPS, ki ste okusili posledice zakona štev. 638/83. Po teh določilih imajo pravico do celotnega minimalnega zneska tisti upokojenci, katerih dohodek ne presega dvakratne vrednosti minimalne pokojnine.
Da bo to tolmačenje razumljivejše, naj pojasnim, kaj pravzaprav pojmujemo kot minimalno pokojnino. Sleherni odvisni delavec z vsaj 15-letno pokojninsko dobo ima s 60. letom (ženske od 55. leta dalje) pravico do starostne pokojnine, ki jo trenutno izračunajo na osnovi povprečja prejemkov v zadnjih petih letih zavarovanja. Če je ta znesek nizek (recimo 200.000 lir), ga je država dolžna »integrirati« vsaj na 418.350 lir oziroma na 445.350 lir (če zavarovalna doba presega 15 let).
Priznanje tega dopolnila podpornega značaja pa po oktobru 1983 ne pritiče več slehernemu upokojencu, temveč le tistemu, ki nima veliko drugih dohodkov. Za leto 1988 je 10.877.100 lir najvišja dopustna meja dohodka, da pritiče vsaj delno dopolnilo. Celotna minimalna pokojnina pa pritiče, če preostali dohodki ne presegajo 5.317.200 lir.
V vašem primeru je vse do lanskega leta dohodek od samostojne dejavnosti prav gotovo presegal po zakonu določeno mejo. Zato vam je INPS znižal oziroma »kristaliziral« (zamrznil) pokojnino na oktobrski znesek minimalne pokojnine leta 1983 (pridobljena pravica) in nato niste bili več deležni nobenega poviška ob naraščanju življenjskih strokov. Z letošnjim letom pa ne razpolagate več s trgovskim dohodkom in zato lahko vložite na INPS prošnjo za ponovno odmer® minimalne pokojnine. Priložiti morate seveda izjavo, kolikšni bodo predvideni dohodki v letu 1988. Postopek pa žal ni prav kratek in boste verjetno morali imeti precej potrpljenja, preden vam bo INSP spet priznal dopolnilo in izplačal dozorele zaostanke. Kar pa zadeva 20-letno plačevanje trgovskih zavarovalnih prispevkov, jih lahko priključite na delavsko pokojnino, vendar pa zaradi nizke osnove po vsej verjetnosti ne boste deležni nikakršnega poviška in boste še dalje prejemali le minimalno pokojnino.
Podaljšali zavarovalni odpust
Po tolikih (sedmih) obnovitvah zaradi zapadlosti zakonskega odloka o fiskalizaciji socialnih dajatev imajo do 16. marca delodajalci in samostojni delavci možnost, da vložijo prošnjo za zavarovalni odpust, če niso v preteklosti poravnali pokojninskih oziroma zdravstvenih socialnih dajatev.
si
liiiiipiiiiii!!!
mifoš likar
Sirarstvo na Tolminskem
EDINOST, 1. marec 1928
Sirarska produkcija v pretežni večini v naših tolminskih gorah še ni urejena. To priča veliko število slabo in nezadostno opremljenih mlekaren, neizučenost mlekarjev ter še danes nepopolna razčiščena vrsta sim.
Ko se je mlekarstvo pri nas rodilo po zaslugi Švicarja Hitza, smo izdelovali ementalski sir, ki ima vedno na trgu zelo odlično mesto. Že neposredno pred vojno, ko so bile naše mlekarne v največjem razmahu, smo to prvotno vrsto sira opustili. Začeli smo neko čisto novo, oziroma z neko mešanico sirnih vrst, ki ni ne ementalska in tudi ne grojerska. Po vojni se je isto nadaljevalo kar je tudi v precejšnji meri vzrok občutne krize v našem sirarskem prometu. Svetovno priznane in vrednotene vrste sira so si pridobile že obširno tržno področje. Trg jih je seveda priznal za dobre in kot take imajo uspeh. Naše gorske mlekarne, ki do danes niso imele tehnično naobraženih mlekarjev, so šle kljub neuspehom svojeglavo lastno pot. Pravila »produkcija upoštevaj zahteve trga in ne obratno« niso najmanj upoštevali ter šli kar mimo njega. Tako kljub temu, da je naše mleko prvovrstno, gorsko, z vsemi potrebnimi lastnostmi in okusi, nismo uspeli. Trg jé skozi »konsumna
usta«, ki so, kot smo težko preizkusili, zelo izbirčna. »Muha v močniku« pa je le tisti, ki nima razsodnosti, da bi trgu po njegovih izbirčnih okusih ugodil.
Mlekarski izdelki preživljajo danes v naših gorah precejšnjo krizo. Pred vsem je ta kriza občutljiva pri produkciji sira. Sedaj, ko je bil zimski čas, je že šlo nekako. Mlekarne v dolini imajo potrebne stroje, ugodnejša prometna sredstva, da svoje izdelke in pridelke lažje in hitreje spravijo na trg kot npr. maslo. Sedaj pa se bliža čas, ko bo šla živina na planine, kjer nimamo vseh onih pripomočkov kot v dolini. Misliti je treba na marsikatero preuredbo in izboljšanje in to pred vsem v izdelovanju sira. Veliko se v naših razmerah ne bo dalo napraviti.
Mnogo pogojev za izboljšanje imamo,- mnogo se jih bo pridobilo z znanjem, marljivostjo in smislom za napredek. Glavni činitelji za izboljšanje gospodarskega položaja v gorah so: dobra živina, pravilna molža, zdravo mleko, pravilna in dobro urejena sirarna ter tehnično naobražen sirar. Nekaj od vsega navedenega že imamo. Mnogo pa si bomo morali še pridobiti. Prvo, kar nam je danes potrebno, pa je znanje. Izredno lepo bi bilo, ko bi vsaka naša gorska sirarna imela z velikimi črkami napisano nad vrati: »Kmetovalec pomni! Le z gospodarskim napredkom prideš do blagostanja.«
Večina ni sposobna zagotoviti sklepčnosti
Dramatičen poziv predsednika Združenja krvodajalcev
Prekinjena zadnja seja občinskega sveta v Trstu
Neustrezne strukture glavni krivec da Tržačani darujejo premalo krvi
Večinska koalicija, ki vodi tržaško občinsko upravo, formalno razpolaga z veliko večino, največjo, kar jih je premogla katera koli druga pred njo od prvih povojnih volitev: seštevek svetovalcev Liste za Trst, Krščanske demokracije, PSI, PRI in PSDI namreč znaša kar dve tretjini sestave skupščine, oziroma 39 svetovalcev od 60. Kljub temu pa, kot vse kaže, ta večina ni zmožna zagotoviti niti običajnega rednega delovanja uprave, kljub vrsti zaporednih preverjanj, ki so privedla do ponovne potrditve upravno-politič-nega zavezništva, s svečanimi izjavami o učinkovitejšem upravnem delovanju do konca mandatne dobe pred bližnjimi upravnimi volitvami.
Ta resnica se je jasno potrdila tudi na predsinočnji seji občinske skupščine: zasedanje se je uradno začelo z več kot enourno zamudo, ker pač zaradi odsotnosti velikega števila svetovalcev večine skupščina še ni bila sklepčna, prav zaradi vrzeli v vrstah članov koalicije pa je bila seja predčasno prekinjena, kakor hitro so jo iz protesta zapustili svetovalci KPI. Komunisti so namreč odločno nasprotovali skupini sklepov o ureditvi predela Starega mesta okrog Ulice Capitelli, ki jih je predložil demokristjanski odbornik Vattovani, češ da predlagajo bistvene spremembe v bivalnih in prometnih perspektivah osrednjega dela
mesta in ne upoštevajo tehtnih pomislekov, ki jih vsebujejo vloženi ugovori.
Zato so se torej svetovalci KPI odločili, da ne bodo sodelovali pri glasovanju, ob njihovi odsotnosti pa je bilo svetovalcev v dvorani premalo, da bi bila seja sklepčna in jo je moral župan predčasno prekiniti. Toda že ves dotedanji potek predvčerajšnje seje tržaškega občinskega sveta je bil v zadnje čase že običajnem slogu negotovosti in zadrege v vrstah odbora in večinske koalicije. Že na vsem začetku je župan zavlačeval delo (v pričakovanju sklepčnosti) z že nepomembnimi odgovori na interpelacije svetovalcev izpred več let (na primer o radioaktivnosti po nesreči v Černobilu!), nakar so odborniki tudi umaknili več sklepov, čeprav so jih bili določili za razpravo v dogovoru z načelniki svetovalskih skupin.
Tako je odbornik Vattovani umaknil predlog o spremembi konvencije z gradbeno zadrugo Italsider, ki predvideva umestitev sekcije Ljudske knjižnice v zadružno zgradbo pri Valmauri (s čimer je razočaral številno zastopstvo prisotnih zadružnikov), podžupan Seghene pa sklep o izdelavi študije za reorganizacijo občinskih služb. Občinski svet je torej odobril le nekaj povsem običajnih upravnih sklepov, med katerimi sta omembe vredna le predloga odbornika Jagodica^ o delih pri grezničnem depuratorju v Skednju in pri odlagališču odpadkov ob izlivu Ospa.
Tržačani v premajhnem številu darujejo kri, tako da jo je treba "uvažati" iz drugih pokrajin dežele. Takemu poniževalnemu stanju nedvomno botruje premajhna občutljivost krajevnega prebivalstva za ta kočljivi problem, glavni krivci pa so krajevni in vsedržavni politični forumi, ki so v zadnjih petnajstih letih dali veliko obljub, nobene pa niso izpolnili. Posledica tega pa je, da tržaški transfuzijski center ne razpolaga s primernimi prostori in z zadostnim osebjem, kar odvrača prebivalstvo od tega, da bi darovalo kri.
V zelo skopih obrisih je to vsebina grenke in zaskrbljene obtožnice, ki jo je na včerajšnji okrogli mizi Tržaškega združenja krvodajalcev izrekel njegov predsednik dr. Ennio Furlani. Polemično ost je, kot rečeno, usmeril predvsem na politike: "Leta in leta
smo bili deležni samo lepih besed, tako da ne verjememo več nikomur. Globoko smo zagrenjeni. To ni toliko poraz našega združenja, kot celotnega tržaškega prebivalstva."
Mimo grenkih obtožb je predsednik Furlani podal tudi zanimivo sliko stanja in potencialnosti tržaškega območja. 30 odstotkov tržaškega prebivalstva je starih več kot 60 let in torej niso potencialni darovalci krvi. Drugih 40 odstotkov lahko odštejemo, če računamo, da je toliko mladih izpod 18. leta in bolnih. Ostaja pa okrog 75 do 80 tisoč občanov, ki bi lahko darovali kri. Ko bi to storili vsaj enkrat vsaka štiri leta, bi Trst imel več kot dovolj krvi za potrebe bolnišnic in zasebnikov. Dejstvo pa je, da število darovalcev znaša le 2,5 odstotka vsega prebivalstva, in tako se mora Trst za kritje ce-
20. marca na Opčinah
KZ se pripravlja na občni zbor
Kmečka zveza vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na dnevnem redu so naslednje točke: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika in nadzornega odbora, pozdravi in razprava, volitve in razno.
V primeru drugega sklicanja, pol ure po prvem, bo občni zbor sklepčen ne glede na število udeležencev.
lih 45 odstotkov svojih potreb zateči v Videm ali v druge pokrajine Furlani-je-Julijske krajine.
Predsednik Združenja krvodajalcev je tudi analiziral vzroke takega stanja: nedvomno med Tržačani ni velikega posluha za potrebe bolnikov, tudi zato, ker prebivalstvo ni dovolj informirano in stimulirano. Predvsem pa gre za neustreznost struktur: center za transfuzije je v popolnoma neprimernih prostorih in nima zadostnega osebja, tako da morajo še tisti redki krvodajalci čakati po več ur po podzemnih hodnikih bolnišnice, da lahko opravijo to humanitarno poslanstvo.
Prisotni predstavniki javnega življenja — poslanca Coloni in Bordon, sen. Spetič, župani Trsta, Milj, Doline in Zgonika, zastopniki Krajevne zdravstvene enote in deželnega odborništva za zdravstvo — so soglašali, da je treba končno preiti od obljub h konkretnim dejanjem, za kar obstajajo tudi nekateri obetavni pogoji, kot na primer predstavitev enotnega teksta zakonskega osnutka o krvodajalstvu v poslanski zbornici. Še veliko problemov pa je še daleč od rešitve. Za ureditev transfuzijskega centra je na primer treba najti okrog 200 milijonov lir, ki bi jih lahko dala Dežela, vendar zadeven sklep še vedno leži na mizi pristojnega odbornika. Do kdaj? (tm)
Praznik 8. marca
Vrsta proslav ob dnevu žensk
Sporočilo sindikata kovinarjev CGIL
Rešitev krize Ireta je sedaj v prvi vrsti naloga politikov
V priredbi KD Prešeren
Večer slovenskih šansonov Jerce Mrzel v Boljuncu
Proslave ob osmem marcu, mednarodnem dnevu žensk, se v teh dneh vrstijo po naših društvih in organizacijah. Vrh bodo seveda dosegle prav v torek, nekatere, kot na primer na Ko-lonkovcu ali v Zgoniku, pa so bile že sinoči. Pa poglejmo spored današnjih prireditev.
V gledališču Prešeren v Boljuncu bo ob 17. uri otvoritev razstave keramičnih izdelkov Gabrijele Ozbič in slik Zdenke Ote, v kulturnem programu pa bosta nastopila otroški zbor _KD Prešeren in harmonikarka Suzana Žerjal. V Prebenegu se bo prireditev ob 8. marcu začela ob 19. uri. Nastopila bosta ženski pevski zbor KD Grbec iz Skednja in dramska skupina iz Boljun-ca, priložnostni govor pa bo imela Nives Košuta. Prav tako ob 19. uri se bo začela proslava v Domu J. Ukmarja pri Domju, kjer bo nastopil MPZ F. Venturini, igral pa bo ansambel Pomlad. V Trebčah (Ljudski dom) se bo proslava ob dnevu žensk začela ob 17. uri. Nastopili bodo otroci iz vrtca in z osnovne šole P. Tomažič in gojenci VKGŠ V. Parma.
Pač pa je bilo zaradi pomanjkanja prostorov odpovedano srečanje izvoljenih žensk, ki bi moralo biti v torek v občinski palači v Trstu.
»Zadnje vesti o razmerah v podjetju Iret, ki jih je tisk objavil na osnovi sporočila sindikata kovinarjev CISL, so se izkazale za nasprotujoče si in v celoti vzeto nerazumljive za neposredno prizadete delavce,« pravi v svojem komunikeju sindikat kovinarjev CGIL in ugotavlja, da je — nasprotno — v tem trenutku potrebna največja jasnost in natančnost pri sporočilih in političnih predlogih. Zato poziva vse, naj se zavedo te potrebe in naj se izognejo škandalističnim zadržanjem ter nenatančnim vestem, ki lahko le škodujejo tistim, ki krizo Ireta že leto dni preživljajo na lastni koži.
Za FIOM-CGIL ostaja obveza Dežele za finančni poseg njene finančne družbe Friulia v Iret (ob jamstvu o možnosti uvedbe civilne proizvodnje) povsem veljavna, čeprav, kot kaže, Friulia doslej še ni sprejela dokončne odločitve. »Seveda lahko samo Dežela pojasni, kako je s to zadevo, vendar ni nobenega razloga, da bi predpostavljali kako spremembo njenega zadržanja,« beremo v tiskovnem sporočilu. »Kriza Ireta je torej še povsem odprta, proizvodno preusmeritev je potrebno preveriti, povratek delavcev v dopolnilni blagajni na delovna mesta pa
ostaja cilj dolgega sindikalnega boja, ki še zdaleč ni dosežen.«
Za FIOM-CGIL je sedaj prioritetna naloga vplivati na tržaške in vsedržavne politične kroge, da bi preverili možnost pridobitve zavezništev in partnerjev za to tržaško tovarno ter da bi premostili politične težave, ki jih je naznanilo lastništvo Ireta. Najbolj konkreten znak teh težav je sodna preiskava, najbolj vpadljiv pa so novinarske indiskretnosti o mednarodnih prekupčevanjih. K tej prioritetni nalogi pa sodi seveda tudi čimprejšnja dosega obnove posebne dopolnilne blagajne za letošnje leto. Medtem pa se bo pomembno sporazumeti za tako podjetniško pblitiko, ki bo usmerjena k zavrtju odhoda tehnikov iz tovarne in ki bo podjetju povrnila učinkovitost in podjetnost, s katerima bo mogoče ustaviti s krizo sproženo nazadovanje in preprečiti postopno vdajanje v omejevalne rešitve, ki jih vsiljujejo izvršena dejstva.
Ob teh nalogah poziva FIOM-CGIL k naj večji sindikalni enotnosti za tako akcijo, ki bo tudi v sredstvih množičnega obveščanja izzvenela kot čimbolj jasen in enoten politični predlog sindikata.
Kulturno društvo France Prešeren iz Boljunca je v petek z večerom slovenskih šansonov pod naslovom Sklicujem zborovanje proslavilo letošnji dan slovenske kulture. V dvorani domačega gledališča je z gledališko-pesniškim recitalom nastopila igralka ljubljanske Drame Jerca Mrzel. Ob spremljavi pianista Boruta Lesjaka je zapela splet pesmi štirih slovenskih pesnikov Ervina Fritza, Edvarda Kocbeka, Andreja Brvarja in Toneta Pavčka — ki jih je uglasbil Jani Golob.
Recital Sklicujem zborovanje je v Sloveniji požel veliko uspehov. Jerca Mrzel je tudi v Boljuncu potrdila svoje velike pevske in interpretacijske sposobnosti. Zapela je o šaljivcih, za katere si je zaželela, »da bi prevzeli oblast«; zapela je o slovenščini, »milem arhaičnem jeziku, znanem po dvojini«, o eni matični domovini in dveh tujinah; v pesmi za zdomce je pela o harmoniki, našem najmanjšem skupnem imenovalcu, nato še o Sloveniji, našem »Liliputu zemljevida«, ki s kulturne plati premore »nekaj vzdihujoče poezije«. Njen glas je bil krepko napadalen v Brvarjevi pesmi o proletariatu, ki daje tudi recitalu ime, nato pa spet mehak, skoraj otožen v pesmi o Slovencih, ki »lepo umiramo, vztrajno in ne ravno počasi.«
Jerca Mrzel je skratka pripravila Boljunčanom lep večer. Škoda le, da se je zborovanja, ki ga je sklicala v petek v gledališču, ki nosi ime po našem največjem pesniku, udeležilo preskromno število domačinov.
Zlate umetnine v galeriji Cartesius
V umetnostni galeriji Cartesius so od sinoči na ogled »zlate umetnine« Claudia Gussinija in Maurizia Stagnija. Gre za retrospektivno razstavo, bogat prikaz dveletnega dela dveh predstavnikov najmlajše generacije tržaških zlatarjev.
Gussini in Stagni predstavljata občinstvu več kot petdeset ročno izdelanih zapestnic, ogrlic, uhanov in brošk. Razstavo so odprli včeraj popoldne in bo trajala le pet dni, torej do četrtka, 10. marca. Urnik obiskov je naslednji: danes, v nedeljo, bo galerija odprta od 11. do 13. ure, v ponedeljek si bo razstavo mogoče ogledati od 16.30 do 19.30, od torka do četrtka pa bo galerija odprta dopoldne od 10.30 do 13. ure in popoldne od 16.30 do 19.30.
Slovansko-madžarski večer v Zavodu združenega sveta
V Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu so v petek priredili Slovansko-madžarski večer. Kot je v zavodu navada, so spored v celoti pripravili in izvajali gojenci, ki prihajajo iz držav, katerim je bil večer posvečen, v tem primeru gojenci iz Poljske, Madžarske, Bolga-
katerimi so bili številni starši in drugi gostje, so najprej sedli k večerji, na kateri so servirali značilne madžarske oziroma slovanske jedi. Na sporedu je bil nato kulturni del večera, v katerem so se v hitrem tempu zvrstile pevske, glasbene, plesne in dramske točke. Te so začeli pravzaprav skeči, ki so prikazovali pomembne zgodovinske dogodke ali značilne prizore iz vsakdanjega življenja v Srednji in Vzhodni Evropi. Tudi naša manjšinska problematika je prišla do izraza: gojenci so prikazali, kako se prof. Samo Pahor v poštnem uradu zavzema za pravice slovenščine. Na začetku je seveda udeležence pozdravil rektor zavoda David Suttcliffe.
rije in Jugoslavije. Udeleženci, med
Slovenski kulturni klub vabi v gledališče
Že decembra lani smo poročali o delovanju Slovenskega kulturnega kluba. Za tiste, ki o njem še nič ne vedo, naj na kratko opišemo njegov namen in delovanje: SKK je namenjen višješolski mladini, saj ga tudi mi mladi sami vodimo. Vsako soboto se ob 18.30 zbiramo na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3) in prirejamo predavanja, družabne večere, plese, izlete, srečanja z drugimi mladinskimi organizacijami, predvajamo filme in drugo. V okviru SKK delujejo tudi literarni, likovni ter gledališki krožki.
V zvezi z gledališkim krožkom vas obveščamo, da bo v soboto, 12. marca 1988, ob 20. uri v kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu premiera odrske priredbe znanega Preglovega dela »Geniji v kratkih hlačah«. Osrednje dogajanje je tisk šolskega lista Utripi, ki poteka v veselem in norčavem dijaškem vzdušju. V glavnem govori o ljubezenskih zapletih, prepirčkih in o šolskih težavah sodobne mladine. Igro režira prof. Lučka Peterlin-Susič, ki je delo tudi dramatizirala, za glasbeno opremo je poskrbel Štefan Bembi, za sceno pa grafik Edi Žerjal. Igralski ansambel sestavlja približno dvajset višješolcev, katerim so na pomoč priskočili nekateri odrasli igralci, med njimi tudi bivši klubovci.
Upamo, da bo predstava žela velik uspeh, saj je to Preglovo delo eno najbolj priljubljenih v zadnjih letih.
Slovenski kulturni klub
Pogovor z dr. Vladimirom Vremcem
Začeli so urejati »naš« mali park
Ko se bliža pomlad, si zaželimo sonca, zelenja, cvetlic, skratka vsega, kar nas opozarja, da se narava prebuja. V mestih je doživetje te naravne predstave največkrat nedosegljivo, kajti zelenje je redkost in' še tisti redki zeleni kotički postanejo kaj kmalu pasja stranišča ali odlagališča odpadkov. Podobno usodo je doživel tudi vrtiček (blizu sedeža našega dnevnika) ob Ulici Montecchi, ki je že dolgo let prav grdo zanemarjen, vendar kaže, da bo kmalu spet zaživel in postal prijetno zatočišče vseh Šentjakobčanov, kadar si bodo zaželeli zelenja. Pred kratkim se je namreč Občina lotila prenavljanja vrtiča in bagerji že nekaj dni izkopavajo zemljo.
Ker nas je zanimalo izvedeti kaj več o "našem" vrtičku in o zelenih mestnih površinah, smo vprašali dr. Vladimira Vremca, ki je na Občini odgovoren za zelenje, da nam o vsem tem kaj več pove. Vremec nam je rekel, da si je on sicer želel, da bi novi vrtič uredili tako, da bi bilo v njem tudi igrišče, kjer bi se lahko mladi razvedrili s športom, toda rajonski svet predloga ni sprejel in zato so se odločili, da prostor uredijo tako, da ga očistijo vseh odpadkov, posadijo nekaj zelenja in cvetlic, tlakujejo potke, postavijo nove klopce in mize ter vrtič zagradijo, saj upajo, da jim ga bo na tak način uspelo obvarovati pred pasjimi in žal ne samo njihovimi razdejanji.
Dr. Vremca smo tudi vprašali, kaj meni o prepričanju Tržačanov, da je Trst najčistejše mesto v Italiji. Po njegovem to nikakor ne drži. V preteklosti je verjetno res bilo tako, danes pa smo — morda zaradi potrošniške miselnosti, večje količine smeti, odsotnosti primernega nadzorstva in vzgoje — v položaju, ko večina občanov nima tiste srčne kulture, ki bi bila potrebna, da bi bilo naše okolje primerno urejeno. Občina skuša narediti vse, kar je v njeni moči, nam je povedal Vremec, toda za lepše okolje bi morale poskrbeti tudi druge ustanove, šole in seveda tudi posamezniki. 10. aprila bo Občina v okviru pomladanskih pobud v Vili Engelman predstavi-
Pogled na zelenico ob stavbi našega dnevnika v Ul. Montecchi
la novi tulipan amadeus, ki ga je svetovno znani gojitelj tulipanov vzgojil prav za Trst. Dr. Vremec upa, da podobne pobude lahko pripomorejo k ustvarjanju večje občutljivosti in dovzetnosti ljudi za nego okolja, čeprav se zaveda, da je za dosego zadovoljivih rezultatov potrebno sodelovanje prav vseh, ki so trdno prepričani, da se tudi v kvaliteti okolja pozna omikanost družbe.
KATJA PALČIC
Včeraj dopoldne na Tržaškem velesejmu
Slovesno odprtje 11. salona navtičnega turizma Nauticamp
Na Tržaškem velesejmu so včeraj dopoldne slovesno odprli 11. vsedržavni salon navtičnega turizma, kampiranja in caravanninga, na katerem nastopa večje število razstavljalcev iz Furlanije-Julijske krajine in iz drugih italijanskih dežel. Kot znano, je lani ta prireditev odpadla, in sicer zaradi nesporazumov med organizatorji in raz-stavljalci, deloma pa tudi zaradi tega, ker so bili nekateri gospodarstveniki s tega specifičnega področja v zadregi, kje nastopiti, saj se saloni, posvečeni navtičnemu turizmu, v zadnjem času prirejajo praktično povsod in je težko presoditi, kje se nastop in ustrezna investicija najbolj obrestujeta. Resnici na ljubo se ti pomisleki tudi letos niso povsem razblinili ter so pristojni deželni organi na primer prav pred kratkim izdali dovoljenje, da se posebna razstava o navtičnem turizmu organizira tudi v Tržiču.
S salonom Nauticamp želi Trst poudariti svojo vlogo vodilnega dejavnika na področju navtičnega turizma; od ustja reke Tilment do Milj bo namreč v trenutku, ko bodo uresničene razne pobude, med njimi zlasti ureditev Ses-ljanskega zaliva, delna preusmeritev starega pristanišča in »Marina Muja«, na razpolago domačim in tujim turistom nič manj kot 15 tisoč privezov. To so vsaj želje širše skupine navdušenih športnikov, industrij cev in trgovcev s
tega področja, ki so pred časom ustanovili poseben odbor z naslovom »Progetto Trieste 2000« ter skupaj z vodstvom sejemske uprave poskrbeli za organizacijo letošnjega salona Nauticamp in za povratek tistih razstavljalcev, ki so se bili lani umaknili.
Dejavniki iz naših krajev, ki se udejstvujejo na področju navtičnega turizma, računajo seveda na domačo klientelo in na Clientelo iz drugih italijanskih dežel, pri tem pa ne pozabljajo, da so najštevilnejši potencialni koristniki sedanjih in še bolj jutrišnjih struktur v tukajšnjih »marinah« petičneži iz srednjeevropskega zaledja, predvsem iz sosednje Avstrije in iz južne Nemčije. Iz Miinchna se na primer pride do obale Severnega Jadrana v pičlih štirih urah vožnje po udobnih avtocestah, Avstrija pa je seveda še bližja. Prav zaradi tega so organizatorji Nauticampa sprožili v teh zalednih deželah močno propagandno akcijo, ki je v primeru Avstrije šla celo tako daleč, da prodaja vstopnice za letošnji Nauticamp vseh 116 hranilnic, kolikor jih deluje na Koroškem. In ko smo že pri vprašanju mednarodnega sodelovanja, naj omenimo tudi dogovor, dosežen z organizacijo RAST YU z Reke, o medsebojni »izmenjavi« razstavljalcev (na Reki bo namreč podoben salon v drugi polovici maja).
Salon Nauticamp, ki bo odprt za občinstvo vse do nedelje, 13. marca, bodo kakor običajno dopolnjevale številne spremne prireditve športnega in kongresnega značaja, (e. f.j
Fotografije o Trstu
V Palači Costanzi so včeraj popoldne odprli razstavo amaterskih fotografov z naslovom »Trst in njegovo okolje«, ki sledi pred kratkim končani razstavi poklicnih fotografov.
Čeprav so bili njeni barvni posnetki tehnično nekoliko boljši, pa iz razstave amaterjev veje velika ljubezen do Trsta.
Palača Costanzi bo za obiskovalce odprta do 27. marca vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob nedeljah si bo razstavo mogoče ogledati samo dopoldne.
Dne 27. februarja nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono, brat in stric
Jože Volpi-Fuks
K večnemu počitku smo ga spremili v ponedeljek, 29. februarja.
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni, se vsem prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala dr. Posarelliju in zdravnici Carmeli, g. župniku, cerkvenim pevkam, MPZ I. Gruden, Godbenemu društvu Nabrežina, organizacijam, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se od njega zadnjikrat poslovili.
Žalujoči žena Angela, hčerki Frida in Milena ter sin Ivo z družinami, sestra Netka, vnuki in drugo sorodstvo.
Nasvidenje nono!
Jurij, Mitja in Erik
Nabrežina, 6. marca 1988
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Giusta Raccarja Rakarja
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Sinoči je praznovalo Stu ledi.
V Kulturnem domu je Tržaška folklorna skupina Stu ledi takole proslavila 15-letnico svojega delovanja, ob priložnosti pa so predstavili tudi kaseto Ženske pevske skupine, ki nosi svojevrsten naslov »Da pa nacò...«
Soglasna ugotovitev na okrogli mizi v Krožku Che Guevara:
Srednja Evropa je duhovna kategorija ki je ne gre togo vnašati v politiko
Sorti tra ESI e ovest I m NUOVA FASE DELLA COOPERAZIONE BEL NOSTRO CONTINENTE
i Wk i®ESTE- 5 MARZO 1988
Razpravljalo za okroglo mizo (z leve proti d.esni): Barto-šek, Magris, Glotz, Napolitano in Petrič
Srednja Evropa ni prazna beseda, vendar bi se hudo motili, če bi jo pojmovali tako, kakor pojmujemo navadne zemljepisne, kulturne ali politične stvarnosti, se pravi kot zaokroženo celoto. Zgrešeno bi bilo tudi, če bi iz nje skušali danes napraviti neko takšno enoto. To bi med drugim ne koristilo niti odpravljanju blokovske delitve sveta, katere so prav Srednjeevropèjci bili prve in največje žrtve. Procesu popuščanja napetosti bo Srednja Evropa še najbolj koristila tako, da bo ostala zvesta svojemu najboljšemu izročilu,
ki uči, da je treba dopuščati drugačnost zunaj sebe in v sebi, da nasilno poenotenje raznolikosti vodi v katastrofo.
Tako bi lahko strnili temeljno ugotovitev, ki je prišla do izraza na okrogli mizi, za katero je Krožek Che Guevara sinoči združil na svojem sedežu v Trstu nekatere vidne osebnosti z evropskega kulturnega in političnega prizorišča. O vlogi Srednje Evrope v sedanjem zbliževanju med političnim Vzhodom in Zahodom so razpravljali: tržaški germanist in pisatelj Claudio Magris; češki zgodovinar in sociolog Karel Bartošek, ki kot politični izseljenec živi v Franciji in dela na pariškem Centre National Recherches Sociales; izvršni tajnik zahodnonemške socialdemokratske stranke (SPD) in poslanec v bonskem parlamentu Peter Glotz; predsednik komisije za mednarodna vprašanja pri osrednjem vodstvu KPI in načelnik komunistične skupine v poslanski zbornici Giorgio Napolitano. Napovedan je bil tudi prihod člana Sveta federacije SFR Jugoslavije Mitja Ribičiča, a bil je zadržan in na njegovo mesto je vskočil dekan ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ernest Petrič.
Ugledne goste je številnemu občinstvu uvodoma predstavil predsednik Krožka Che Guevara Mario Colli. Zanimivo je, da so govorniki razvili zelo podobne poglede o Srednji Evropi kljub temu, da prihajo iz zelo različnih kulturnih in političnih okolij. Vsi so se strinali, da je treba zgodovinsko dediščino Srednje Evrope ohranjati in razvijati, če je mogoče, tudi s takšnimi političnimi prizadevanji, kot jih omogoča npr. Delovna skupnost Alpe-Jadran. Toda Srednja Evropa je predvsem duhovna kategorija, ki je ne gre togo prenašati na gospodarsko ali politično področje, sicer bi se iz nje lahko razvila pošat, kakršne je nekritično vpadanje kulture v politiko že porodilo in še poraja. K zanimivi razpravi se bomo še povrnili, (mb)
Jugoslovanski cariniki prestregli večjo pošiljko mamil pri Lazaretu
Na mejnem prehodu pri Lazaretu so jugoslovanski cariniki aretirali dva grška državljana, ki sta v avtomobilu skrivala kar 2,15 kg heroina in 110 gramov kokaina. Do pomembnega odkritja je prišlo že 21. februarja, novico pa je bilo zaradi stroge preiskovalne tajnosti mogoče izvedeti šele včeraj. Grka, 44-letni Matias Anestis in 37-letni Enanes Sakir sta se na mejni prehod pripeljala z osebnim avtomobilom znamke opel okrog 7. ure zjutraj. Cariniki so pregledali njun avto in našli pod sedežem večje število napolnjenih plastičnih vrečk ter napravo za testiranje vrste in kakovosti mamil.
Po izjavi koprskih oblasti sta »kurirja« prišla iz Italije. Trenutno ni znano, če sta v drugih državah že prodala del svojega dragocenega in nevarnega »tovora«. Preiskovalni sodnik bo skušal ugotoviti, kam in h komu sta bila namenjena. Na proces bosta Grka počakala v koprskem zaporu.
Aretiran že pičlo uro po kraji
Pod obtožbo kraje avtomobila, vožnje brez vozniškega dovoljenja in upiranja javni osebi so karabinjerji v petek ponoči odpeljali v zapor 37-letnega Sergia Perica iz Ulice Luciani 14. Okrog polnoči je tatvino fiata 124 prijavil Nicola Vallefuoco, ki je parkiral avtopred lokalom Montecarlo v Ulici S. Marco. Lastnik je pustil ključe kar v avtomobilu, »pozorni« tat pa je njegovo neprevidnost takoj izkoristil.
Kako uro kasneje sta Perica na križišču med ulicama Limitanea in Da Feltre ustavila dva karabinjerja. Stopila sta k avtomobilu in prisilila tatu, da izstopi. Prijela sta ga, Peric pa se jima je skušal obupano izviti iz rok. Kljub temu, da je brcal okrog sebe, sta ga karabinjerja kmalu ukrotila in ga odpeljala v Koroneo.
• Agenti letečega oddelka so včeraj odpeljali v Koronejski zapor dva jugoslovanska državljana. Gre za 26-letnega Mariborčana Bojana Petroviča in 31—letnega Milivoja Segariča iz Zadra. Petrovič naj bi decembra lani vlomil v stanovanje 55-letnega Silvana Trenta, ki stanuje v Starem mestu. Lastnik ga je srečal na stopnicah in se spopadel z njim, vendar je tedaj Petroviču uspelo pobegniti.
Mariborčan se bo moral na sodišču zagovarjati pred obtožbo kraje, Segarič pa je obtožen preprodaje ukradenega blaga.
Brez uspeha tudi »poštna« akcija Bazovcev
Starši in vzgojiteljice bazoviškega otroškega vrtca so se pretekli teden odločili, da bodo izpolnili obrazce za plačilo prispevkov za prehrano svojih otrok v slovenskem jeziku. Včeraj opoldne so se zato zbrali v bazoviškem poštnem uradu in hoteli izpolniti svojo dolžnost, toda uslužbenka nakazil ni sprejela, češ da v slovenščini izpolnjenih obrazcev ne more odposlati. Da bi bila še bolj prepričljiva, je v navzočnosti staršev in vzgojiteljic poklicala direkcijo, od koder je dobila potrditev za svoje stališče, isto stališče pa je zavzela tudi ravnateljica poštnega urada. Starši in vzgojiteljice so to stališče vzeli v vednost in napisali dokument, ki so ga podpisali vsi udeleženci akcije. Naj še omenimo, da je poštna uslužbenka pomotoma sprejela tudi vplačilo s slovensko izpolnjeno položnico, ki ji jo je prebrisani očka oddal skupaj z drugimi, v italijanščini izpolnjenimi obrazci.
izleti
KD Rdeča zvezda organizira 13. marca smučarski izlet v Sappado, cena 12.500 lir. Vpisovanje pri Robertu Kanteju - tel. 229432 v popoldanskih urah.
Velikonočne praznike na snegu v Ravasclettu priredi Ski klub Union in sicer 2., 3. in 4. aprila s prevozom Trst-Ravascletto. Cena 95.000 lir. Informacije in vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nad-str., tel. 61011.
TPPZ P. Tomažič in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, ob sodelovanju Odbora preko-morcev pri Občinskem odboru ZZB NOV Piran, obveščata vse izletnike po poteh prekomorskih brigad, naj poravnajo potne stroške v celoti danes, 6. marca 1988. V nedeljo, 13. marca, ob 10. uri bomo na sestanku v Bazoviškem partizanskem domu, tel. 226446, udeležencem razdelili programe in dodelili kabine na trajektu Slavija.
Srenja Boršt priredi v soboto, 19. marca, enodnevni izlet v Verono na mednarodni kmetijski sejem. Prijave sprejema Marjo Zahar (tel. 228481) do nedelje, 13. t. m.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage
Viktorije Kralj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala g. župniku Jožefu Sraki ter dr. Hrovatinu.
SVOJCI
Trebče, Opčine, 6. marca 1988
SVOJCI
Trst, Ljubljana, 6. marca 1988
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega predragega
Slavka Štreklja
se iz srca vsem zahvaljujemo.
Posebna zahvala dr. Grudnu, g. župniku, pevskima zboroma, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Božje polje, 6. marca 1988
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Pepija Lipovca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin ter z nami sočustvovali.
SVOJCI
Trst, 6. marca 1988
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega
Mansueta Fonde
in nam v tem žalostnem trenutku stali ob_strani.
Še posebno gre zahvala g. Jakominu, g. Gerdolu in škedenjskemu cerkvenemu pevskemu zboru.
SVOJCI
Skedenj, 6. marca 1988
Ob boleči izgubi očeta izrekajo Eriki in Pavlu Fondi iskreno sožalje Nataša in Oskar Volpi ter Nadja in Miran Dolhar.
Ob izgubi dolgoletnega člana nadzornega odbora Manšueta Fonde izreka družini iskreno sožalje odbor Zadruge Naš Kras.
Ob izgubi drage mame Antonije izreka iskreno sožalje Lucianotu rekreacija Breg.
Ob izgubi drage sestre Ljudmile izreka g.e Veri Forzi iskreno sožalje ŽPZ Repentabor.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Patrick Siiskind
KONTRABAS
Režija: Žarko Petan Igra Anton Petje
Danes, 6. t. m., ob 18. uri v župni dvorani v Bazovici.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Branislav Nušic
SUMLJIVA OSEBA
Režija: Dušan Jovanovič Jutri, 7. t. m., ob 19. uri.
gledališča
ROSSETTI
V	foyerju gledališča Rossetti bodo ob
15.00	pred predstavo predvajali BECKETTOVE VIDEE.
Danes ob 16.00 BECKETT KONCERT (zadnja predstava). Besedilo: Samuel Beckett: izbor in interpretacija: Vittorio Franceschi. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 8. 50-odstotni popust za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 8. do 13. marca gostovanje Stalnega gledališča iz Turina s predstavo SIX HEURES AU PLUS TARD (Colpo grosso). Igrata Walter Chiari in Ruggero Cara. Režija Franco Gervasio. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blaqajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
V	petek ob 20. uri četrta predstava opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent Reynald Giovaninetti, režiser Giulio Chazalettes.
LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO
V torek, 8. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera Goldonijevega dela LA CAMERIERA BRILLANTE. V glavni vlogi nastopa Lauretta Masiero.
vazna obvestila
KRUT obvešča, da se začne 17. t. m. tedensko plavanje v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324.
SK Devin obvešča, da 2. zimske igre Sklada M. Čuk, predvidene za danes, 6. t. m., odpadejo zaradi prenizkega števila vpisanih in so prenešene na nedeljo, 20. t. m. Vpisovanje v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za-koncert pianista Dimitrisa Zgourosa - Grčija, ki bo v soboto, 19. t. m„ ob 20. uri na dvorcu Zemono pri Ajdovščini. Informacije po tel. 418605.
čestitke
Te dni je praznovala rojstni dan LOJZKA GRILANC por. PURIČ iz Repna. Vse najboljše ter še na mnoga zdrava in vesela leta ji želita mama in tata.
Jutri bo praznoval 7. rojstni dan DENIS UZENIČ od Domja. Da bi bil vedno tako priden in marljiv v šoli in doma, mu želijo mama, očka, tete, strici, none, nonoti ter pranona Tonca.
Dragi nono LOJZKO PAŠKULIN praznuje rojstni dan. Velikanski koš poljubčkov in vse najboljše mu kliče vnukinja Isabel. Čestitkam se pridružujejo vsi ostali.
Društvo slovenskih upokojencev, Zveza vojnih invalidov in Združenje aktivistov s Tržaškega ozemlja PRIREJAJO Proslavo dneva žena v četrtek, 10. t. m., ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Nastopa pevski zbor Jadran iz Milj, v imenu organizatorjev bo spregovorila Anica Udovič. Vabljeni!		Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi v četrtek, 10. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave Igorja Stepančiča
		
KD V. Vodnik iz Doline prireja REVIJO OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV VESELO ZAPOJMO Srečanje bo v nedeljo, 13. t. m., ob 16.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!		
		
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja TEČAJ ZA DELO Z OTROKI IN MLADOSTNIKI V TEŽAVAH s trajanjem 80 ur. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 577941, od 9.00 do 12.00 do 9. marca t. 1.		MLADI ki imajo radi ples, petje, glasbo in veselo družbo so vabljeni v Športno-kulturni center v Zgonik v sredo, 9. t. m., ob 20.30. Odbor KD Rdeča zvezda in mladinci zgoniške občine bi radi obnovili folklorno dejavnost, zaradi tega bodo dobrodošli razni nasveti in predlogi.
		
kino		koncerti
ARISTON - 16.00, 22.00 Cobra verde, dram., r. W. Herzog, i. K. Kinsky
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Mara-mao, kom, It., r. G. Veronesi, i. N. Novelli, M. Begotti, V. Gravina.
EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 Wall Street, dram., ZDA, 1987, r. O. Stone, i. M. Douglas, Ch. Sheen, D. Hannah.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Lo striz-zacervelli, i. Dan Aykroyd, Walter Matthau, Donna Dixon.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 American college, kom., ZDA; r. N. Black; i. S. Kristei
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Braccio vincente
FENICE - 16.00 22.15 Tre scapoli e un bebé, Tom Selleck, Steve Gutten-berg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.30, 22.00 Dragnet - La retata, kom., ZDA, 1987; r. T. Manki-ewcz; i. D. Aykroyd, T. Hanks.
EDEN - 15.30, 22.00 Vicende intime numero uno, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 The principal - Una classe violenta,
dram., ZDA 1988; r. C. Cain; i. J. Be-lushi, L. Grosset Jr.
Società dei concerti
Tržaško koncertno društvo
Jutri, 7. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert baritonista T. HAMPSONA.
Danes ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) na sporedu drugi NEDELJSKI KONCERT. Komorni orkester gledališča Verdi bo izvajal valčke Johanna Straussa ml. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
razstave
V	knjižnici Naravoslovnega srednješolskega centra v Novi Gorici je odprta razstava grafik in knjižnih ilustracij KLAVDIJA PALČIČA. Razstava bo trajala do 12. marca.
V	prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani je odprta razstava likovnih del PIER PAOLA PASOLINIJA.
V	Juliet s room v Ul. della Guardia 16 razstavlja CARLO FONTANA.
V	Mali galeriji v Sežani razstavlja slikarka STANKA JENKO.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - razstavlja do 10. marca slikarka GIUSEPPINA GALBIATI.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. marca slikar COLAUT-TI.
VITTORIO VENETO 15.00, 22.00 Opera, srh., It. 1987, r. Dario Argento, i. Claudia Marsillach, Urbano Barberini, □
CAPITOL - 15.30, 22.00 Balle spaziali,
kom., r. M. Brooks, i. M. Brooks, J. Candy, R. Moranis.
LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 Gli Aristogatti, 1970, 78', r. Walt Disney.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Un piedipiatti a Beverly Hills IL, kom., 1987, r. T. Scott, i. E. Murphy, J. Reinhold, J. Prochnow.
RADIO - 15.30, 21.30 I sogni segreti di Veronica, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je odprta razstava likovnikov CLAUDIA GUSSINNIJA in MAURIZIA STAGNI-JA.
V	galeriji Palače Costanzi je odprta-fotografska razstava TRST IN NJEGOVO OKOLJE.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - je odprta razstava slikarja IRENEA RAVALIČA.
V galeriji Studio PHI - Ul. S. Michele 8/1 - bo do 26. marca odprta fotografska razstava, ki jo je pripravil PIERO ZOPELLARI.
ŽZI-UDI iz Milj vabi na otvoritev razstave ročnih del miljskih žena dne 8. marca ob 11.30 v Beneški hiši, Calle Oberdan. Razstava bo odprta do 15. t. m. Urnik: vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 6. marca 1988
STANA
Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.58 - Dolžina dneva 11.24 - Luna vzide ob 21.07 in zatone ob 7.27.
Jutri, PONEDELJEK, 7. marca
FELIČKA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.46 najnižje -39 cm, ob 10.35 najvišje 31 cm, ob
16.29	najnižje -41 cm, ob 22.52 najvišje 50 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.17 najnižje -39 cm, ob 11.07 najvišje 24 cm, ob 16.50 najnižje -34 cm, ob 23.16 najvišje 47 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
6,5	stopinje, zračni tlak 1001,9 mb pada, veter 15 km na uro severozahodnik, vlaga 86-odstotna, v jutranjih urah je padlo 2,2 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federico Bellemo, Martina Roccia, Daniele Giombetti, Veronica Coslovich, Massimiliano Talarico, Francesco Cincopan, Massimiliano Balla-rin, Francesco Bernasconi, Arpad Mat-tossi.
UMRLI SO: 83-letna Emma Pangos, 64-letni Remigio Ulcigrai, 88-letni Carlo Modec, 91-Giusto Piscanec, 73-letna Ester Trombino, 76-letni Mansueto Fonda, 91-letna Erminia Ulcigrai, 79-letna Ornella Cergnul, 90-letna Emilia Pockar, 81-letni Nicola Valzano, 68-letni Raffaele
Morgese, 71-letni Francesco Mrkuza, 74-letna Albina Copie, 83-letni Gregorio Bucci, 56-letni Mario Ražman, 61-letni Fabio Castelli, 76-letna Maria Ocovich, 83-letna Giovanna Dessanti, 83-letna Santa Maluta, 84-letna Maria Baretto. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 6. marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po. telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 7., do sobote,
12. marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
OPČINE - Trg Monte Re, 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1
(tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
85	72	54	78	67
41	11	63	88	62
85	41	89	37	10
44	4	43	20	71
78	66	70	82	14
53	71	84	73	56
56	57	82	45	55
28	84	76	74	23
79	34	49	30	73
39	1	40	14	77
ENALOTTO
2X2 X 2 X X 1 2 X 2 2 KVOTE:
12	28.142.000,—
11	1.050.000,—
10	103.000.—
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
ZŽI-UDI Boljunec vabi na
Prireditev ob 8. marcu, dnevu žena
Danes, 6. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
otvoritev razstave keramičnih izdelkov Gabrijele Ozbič in slik domačinke Zdenke Ote. Nastopata otroški pevski zbor KD F. Prešeren in harmo-nikarka Suzana Žerjal.
Jutri bo razstava odprta od 13.30 do 20. ure.
V torek, 8. t. m., ZAKLJUČNI VEČER.
Govorila bo tov. Nives Košuta. Nastopila bo dramska skupina iz Boljunca, zabavali vas bodo Veseli godci.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
sklicuje 25. t. m. ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.)
34. REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. izvolitev vodilne komisije, 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja ter načelnikov smučarskega, alpinističnega in jamarskega odseka, 5. pozdravi gostov in razprava, 6. poročila nadzornega odbora in raz-rešnica staremu odboru in 7. volitve novega odbora.
Vabljeni!
s	DRUŠTVO ISiLmi likovnikov
	Ul. sv. Frančiška 20
	vabi na
REDNI OBČNI ZBOR	
	jutri, 7. t. m., ob 20. uri.
SKD I. GRUDEN in ŠD SOKOL
prirejata
Družabni večer
v petek, 11. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
Vabljeni vsi člani in prijatelji.
KD KRAŠKI DOM
vabi na ponovitev zabavne lepljenke
VAŠKI VRTILJAK
ki bo danes, 6. t. m., ob 18.30 v občinski telovadnici v Repnu.
razne prireditve
Ob priliki 8. marca priredijo žene iz Prebenega prireditev danes, 6. t. m., ob 19. uri. Nastopata ŽPZ 1. Grbec iz Skednja ter dramska skupina iz Boljunca. Priložnostni govor bo imela Nives Košuta.
Zveza žena Domjo vabi na praznovanje dneva žena danes, 6. t. m., ob 19. uri v Kulturni center A. Ukmar-Miro pri Domju. Nastopa MPZ F. Venturini, igra ansambel Pomlad.
Vabljeni ste na praznovanje dneva žena danes, 6. t. m., ob 17. uri v Ljudski dom v Trebčah. Nastopajo: otroci iz vrtca, otroci OŠ P. Tomažič, gojenci VKGŠ V. Parma in ZŽ Trebče.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 7. t. m., ob 20.30 govoril dr. Tomaž SIMČIČ na temo GOSARJEV KRŠČANSKO-SOCIALNI NAUK.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v četrtek, 10. t. m., ob 18. uri na šoli GM, Ul. R. Manna 29.
ZŽI Križ priredi V torek, 8. t. m., ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu družabni večer ob prazniku žena. Poskr-bjeno bo na prigrizek, pijačo in glasbo. Vabljene!
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, vabi na praznovanje ob dnevu žena v torek, 8. t. m., ob 18. uri. Priložnostni govor bo imela Neva Lukeš. Sledi večerja ob 19.30. Za naročila tel. na št. 827528.
Slovenski kulturni klub obvešča, da bo v soboto, 12. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu premiera odrske priredbe znanega Preglovega dela »Genij v kratkih hlačah«. Režija: prof. Lučka Peterlin-Susič, ki je delo tudi dramatizirala. Za glasbeno opremo bo poskrbel Štefan Bembi, za sceno pa grafik Edi Žerjal.
________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Just Škrlj - Salež 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Dušan Guštin v Repnu št. 22. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah na št. 34. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Diko Žerjal v Borštu na št. 74.
V	KRIŽU na št. 422 je odprl osmico Boris Košuta. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, 60 kv. m. Tel. 727837.
PRODAM vespo ET3 125 modre barve, v odličnem stanju, prevoženih 13.000 km. Tel. 815824 v jutranjih urah.
PRODAM žerjav za gradbeno dejavnost, v dobrem stanju, z 22-metrskim ročajem. Tel. 0481/882017.
PRODAM motorno kolo, gilera arizona RX 125, črne barve, letnik 1986. Tel. 225017 po 15. uri.
E. FURLANI SpA, Ul. Milano 25, Trst, tel. 62200, prodaja po izredno ugodnih cenah do izčrpanja zaloge priključke za kmetijske stroje. Hidravlični nakladalec za hlevski gnoj "LEON" mod. T350 s hidravličnimi podstavki; traktorski pomični okopalnik "TERRANOVA" mod. TP 130 s štiristopenjskim reduktorjem, traktorski okopalnik s hidravličnim pomikom "NARDI" mod. ZLIF 160.
PRODAM prikolico roller progres, dolgo 4,75 m, za pet oseb, v dobrem stanju. Tel. 225297.
DRAGULJARNA "A. B." Ul. Foschiatti 9 - Trst - tel. 774090, nudi čudovito izbiro po konkurenčnih cenah. Zaradi prodaje vseh zalog ur dajemo izredne popuste. Široka izbira bižuterije. Veseli bomo vašega obiska.
TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA v Novi Gorici. Tel. 003865/26478.
V	ČETRTEK, 25. februarja, se je izgubil v Vižovljah nemški ovčar po imenu Buli. Tel. 291129 ali 828334.
50 CM visoke sadike Cedrus deodara prodajam po ugodni ceni. Tel. 003865/31276 od 18. do 20. ure.
RESTAVRACIJA hotel Pesek sprejema rezervacije za 8. marec - dan žena. Tel. 226294.
PRODAM vespo primavera, cena po dogovoru. Tel. 229347.
I. de Felszegy *.
lastnik O. BETZ s.n.c.
ARTIKLI
ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST
TRG S. GIOVANNI 6
I. nadstr. - Telef. (040) 767334/5
—	Zastopnik IVOCLAR
—	Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
—	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje
DROGERIJA
PARFUMERIJA
IVAN ŠKABAR
VELIKA IZBIRA
—	lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja
—	kozmetičnih in higienskih preparatov
—	plastičnih predmetov
—	termičnih stekel TER M OP AN
—	šip po meri
—	PRALNIH PRAŠKOV
OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (Dri cerkvi)
OZ.
POSEBNE KNJIŽNE PONUDBE
S POPUSTI OD 1 0% DO 50%
Dobite jih do 19. marca v TRŽAŠKI KNJIGARNI
n.~ «Ai 1
9.00 Dokumentarec: Quarkov svet (vodi Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (pripravil Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20 Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Lo chiamavano Trinità (vestern, It. 1970, r. E. B. Clucher, i. Terence Hill, Bud Spencer, Farley Granger)
22.25	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI 2___________________________
8.00	Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki 8.30 Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.30	Risanka: Tom e Jerry
10.55	Nanizanka: Mr. Belvedere - Il leone si è addormentato
11.00	Film: Michael Shayne a Broad-way (krim., ZDA 1942, r. Herbert I. Leeds, i. Lloyd Nolan)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans (1. del)
13-00 Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio,
vmes motokros
17.10	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	Ital. nog. prvenstvo A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Cinema che follia!
22.05	Dnevnik - nocoj
22.20	Aktualno: Moda
22.55	Inf. oddaja: Protestantizem
23.30	Dokumentarec: Obletnice - Andrea Del Sarto
| ^ RAI 3__________________________
10.30	Šport: atletika, evropsko prvenstvo indoor (iz Budimpešte)
12.00	Koncert komornega orkestra, dir. Agostino Orazio (Haydn in Mozart)
12.50	Rubrika: 20 let prej
13.05	Aktualno: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi)
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va' pensiero
17.00	Šport: atletika, evropsko prvenstvo Indoor (iz Budimpešti)
18.25	Ital. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Rubrika: 20 let prej
20.00	Tednik: Alla ricerca dell'arca
21.45	Aktualno: Hellzapoppin (pripravila P. Gazzara in M. Giammu-so)
22.25	Filmske novosti
22.30	Dnevnik
22.45	Deželne športne vesti in nogomet
IT RTV Ljubljana
9.25	Otroška oddaja: Živ-žav
10.20	Nanizanka: Grizli Adams
10.45	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (ponovitev 19. dela avstralske nadaljevanke)
11.30	Glasbena oddaja: Video meh -posnetek s Henčkom (oddajo bo vodil Boris Kopitar)
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Videostrani
15.05	Nadaljevanka: Kako zelena je bila moja dolina (4. del)
16.00	Šport: ZOI 88 - Zaključna revija umetnostnega drsanja
17.30	Film: Antonijeva šansa (dram., ČSSR 1986, r. Olmer Vit, i. Barbara Strahova, Jana Švandova, Milada Ježkova, Karel Brožek)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, TV mernik in TV okno
19.18 Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ljubezen nam je vsem v pogubo ( I. Tavčar-J. Gale, i. Šilva Čušinova, Radko Polič, 2.del)
21.00	Aktualna oddaja: Zdravo
22.30	Videostrani
^ TV Koper______________________
10.00	Šport: atletika, EP Indoor (prenos iz Budimpešte)
13.00	Športne vesti
15.00	Dnevnik, nato EP v atletiki Indoor (prenos iz Budimpešte)
19.30	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Šport: SP v smučanju, ženski superveleslalom (prenos iz Ašpe-na) in moški veleslalom (prenos iz Whistler Mountina)
22.30	Dnevnik
22.45	Športna oddaja: Šport spektakel
Deželna informacija v slovenskem in italijanskem jeziku na koprski televiziji se vrača v nekdanje časovne termine. Od jutri, 7. t. m., dalje bo namreč Odprta meja na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, ob 19. uri. TVD Stičišče, informativna oddaja v italijanščini, pa bo na sporedu šestkrat tedensko, in sicer od ponedeljka do sobote, ob 19.30.
nm CANALE 5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui casa
10.00	Nanizanka: Fifty Fifty
11.00	Aktualna oddaja: Il Girasole
11.30	Nanizanki: I cinque del quinto piano, 12.00 Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d'oro
17.15	Film: Totò e le donne (kom., It. 1952, r. Stefano Vanzina, i. Totò, Peppino De Filippo)
19.05	Nanizanka: Casa Via-nello
19.35	Kviz: Tra moglie e marito vip
20.30	Film: Assassinio sul Nilo (krim., ZDA 1978, r. John Guillermin, i. Peter Ustinóv)
23.15	Aktualno: Nonosolo-moda
24.00	Nanizanke: Me Gru-der e Loud, 1.00 Gli intoccabili, 2.00 Bonanza
RETEQUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.25 Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA
10.20	Rubrika iz Parlamenta
11.20	Aktualno: Občan in oblast
12.00	Aktualno: Tv Tivù
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Isidoro
15.30	Film: Riccioli d'oro (kom., ZDA 1935, r. Ir-ving Cummings, i. Sherley Tempie)
17.30	Šport: golf
18.30	Dokumentarec: Big Bang
19.30	Aktualno: Tv Tivù
20.30	Film: Dramma delle gelosia - Tutti i particolari in cronaca (kom., It. 1970, r. Ettore Scola, i. Marcello Mas-troianni, Monica Vitti)
22.30	Aktualno: Tv Tivù
23.30	Nanizanke: Petrocelli, 0.20 Switch, 1.10 II Santo, 2.00 Shannon.
{ f|> ITALIA 1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Il giro del mondo di Willy Fog, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: Zum Zum Zum -La canzone che mi passa per la testa (glas., It. 1968, r. B. Cor-bucci, i. L. Tony)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
18.30	Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 Lady Lovely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.15	Variete: Provini
23.00	Film: La guerra dei mondi (fant., ZDA 1953, r. B. Haskin, i. G. Barry, A. Robinson)
0.35 Nanizanke: M.A.S.H,
1.05	Alfred Hitchcock presenta, 1.35 Ai confini della realtà
mM telepapova
14.00	Film: Le vie segrete (pust., ZDA 1961, r. Phil Karlson, i. Richard Widmark)
16.30	Nanizanki: New York New York, 17.30 Premiata agenzia Whit-ney
18.30	Dokumentarec: Italia 7 periavita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: La sorellina (kom., ZDA 1983, r. Steven S. Hilliard, i. Phobe Cates, Pamela Belwood)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Šport: košarka, ital. prvenstvo A-2 lige
0.30 Nanizanki: Marshall of Sladetown
P^	TELEFRIULI
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15 Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubriki: Večerjajmo skupaj, 17.15 Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentare: Največji muzej na svetu -Louvre
21.00	Film:	Il disertore
(dram., It. 1983, r. Giuliana Berlinguer, i. Irene Papas)
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
fife TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 9.55 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Barabakos in kosi;
10.35	Glasbene skice; 11.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (pripravila Boris Kobal in Sergej Verč, pon:); 11.30 Glasbene skice; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.45 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: športne vesti, prenosi in komentarji z naših prireditev, glasba v sklopu oddaje z nedeljami v olimpijske igre;
16.00	Šport: podatki, pregledi in rezultati tekem; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce;16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Zabavna radijska igra; 18.25 Iz komičnih oper;
19.00	Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.20	Glasba za prijeten konec tedna;
23.05	Literarni nokturno, nato Nočni glasbeni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan - poročila, promet, reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
14.15	Zabavna oddaja; 14.45 Tedenska lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 18.05 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Zaključek in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 11.35 Sončna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Nedeljska glasbaj 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar;
16.00	Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High power; 18.00 Glasba;
18.30	Najpopularnejše popevke; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored, nato prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z ..Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni program.
	ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi	
m ram	^ RAI 2	A RAI 3	^ RTV Ljubljana	^ TV Koper
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika iz Parlamenta
15.30	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: ... continuavano a chiamarlo Trinità (vestern, It. 1971, r. E. B. Clucher, i. Terence Hill, Bud
2? Spencer)
Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik in vreme
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: DOC
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dok.: Il piacere di conoscere
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Aktualno: Come noi
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capital
21.30	Inf. oddaja: Mixer cultura
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Maternale (dram., It. 1978, r. G. Gagliardo, i. C. Gravina)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: SOS - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Gigi Grillo)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Informativna oddaja: La vecchia fattoria
20.30	Nanizanka: Bronk (i. Jack Palan-ce)
21.20	Aktualno: Un giorno in Pretura
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
10.00	Aktualna oddaja: Naš utrip
10.15	Zrcalo tedna
10.30	Film: Nekaj dni iz življenja Ob-lomova (drem., SZ 1981, r. Nikita Mihalkov, i. Oleg Tabakov)
16.50	Videostrani
17.05	TV Mozaik (pon.)
17.05	Aktualna oddaja: Naš utrip
17.20	Inf. oddaja: Zrcalo tedna
17.35	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Maska
17.50	Legende sveta: Kurent
18.20	Dokumentarna oddaja: Boj za obstanek - Leteče prikazni
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik, Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Bratranec iz Amerike (It., r. Giacomo Battiato in Corrado Augias, i. Brad Davis, Tony Lo Bianco, Vincent Spano, Delia Boccardo, 2. del)
21.35	Aktualna oddaja: Dinar
22.15	Dnevnik
22.30	Glasbena oddaja: Presej poželenje
23.00	Videostrani
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti
14.00	Šport: SP v smučanju, ženski superveleslalom (iz Aspena) in moški veleslalom (iz Whistler Mountaina)
16.00	Dnevnik
16.10	Športne vesti
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Otvoritev sejma Nauticamp TRST — Vsedržavni tajnik UIL Benvenuto o davčni politiki DEVIN — Večer vzhodnoevropske kulture v Zavodu združenega sveta
TRST — Slovesna prireditev ob 15-letnici folklorne skupine Stu ledi Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
20.00	Inf. oddaja: Donne dlslanda
20.30	Boks: Fenech-Callejas (prenos iz Sidneya)
22.30	Dnevnik in športne vesti
23.00	Športna oddaja: Juke Box
Ljjjl CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7-20 Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanka: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Perdonami se ho peccato (dram., ZDA 1952, r. George Ste-vens, i. Jeane Fontaine, Ray Milliand)
17.15	Nanizanka: Alice
17-45 Kviz: Doppio slalom
1°-15 Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moqlie e ma-
« rito
40.30	Film: La patata bollente (kom., It. 1979, r. Stefano Vanzina, i.Renato Pozzetto, Edwige Fe-nech, Massimo Ranie-ri)
42.40	Nanizanka: Casa Via-
23.10	Variete: Maurizio Costanzo Show
u-25 Filmska rubrika: Première
0.35 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.35 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Milano miliardaria (kom., It. 1951, r. Vittorio Metz, i. Isa Barzizza, Tino Scotti)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il grande Gatsby (dram., ZDA 1974, r. Jack Clayton, i. Robert Redford, Mia Farrow)
23.20 Aktualno: Občan in oblast
0.05 Nanizanke: Petrocelli, 0.55 Switch, 1.435 II Santo
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Balliamo e cantiamo con Licia
20.30	Film: La zona morta (dram., Kan. 1983, r. David Cronenberg, i. Cristopher Walken, Martin Sheen)
22.30	Variete: Matrjoška
24.00	Film: Che fai, rubi? (kom., ZDA 1966, r. Woody Alien, i. Woo-dy Alien)
1.35	Nanizanka: M.A.S.H
gannii TELEPAPOVA
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Ken il guerriero, Giatrus, Braves-
tar, Moby Dick, Ram-bo
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: L'amante (dram., FR. 1970, r. Claude Sa-utet, i. Michel Piccoli, Romy Schneider)
22.30	IJviz: Colpo grosso
23.30	Šport: ameriški football
1.00 Film
I"^	TELEFRIULI
13.00	Dokumentarec: Virgilio il savio gentil che tutto seppe
13.30	Nadaljevanka: Amor Gitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Music box
18.15 Nadaljevanka: Melodramma
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna oddaja: Srečanje z nogometno ekipo Udinese
21.00	Šport: košarka A2, Cuki-Fantoni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Za vsakogar nekaj;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 12.00 Skok v preteklost; 13.20 Gospodarski tednik; 13.50 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 14.30 Povejmo glasbo: Spomin na Woodyja; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Vojna in mir (L. N. Tolstoj, 4. del); 15.25 Zbornik (2. del);
15.30	Mi mladi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianistka Katja Milič; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Povejmo glasbo: Top lestvica.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Glasbena lepljenka;
8.40	Izberite pesmico; 9.05 Matineja;
10.05	Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo;
12.10	Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 14.05 Kri-žemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Slovenski muzikanti;
18.25	Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Komorna glasba; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti in reportaže; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-ten po svetu; 17.40 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku;
18.35	Popevke po telefonu; 19.00 Dnevnik, nato prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.35	Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost;
11.00	Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Glasba skozi čas; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sinto-nizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Mali koncert.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente; nato Nočni glasbeni spored.

Minister Ruggiero govoril o možnostih povečanja sodelovanja z Jugoslavijo
Nadaljuje se sporna sindikalna akcija
Sindikat slovenske šole še bojkotira ocenjevanja
Obisk na Trgovinski zbornici in pogovor z operaterji
Minister za zunanjo trgovino, Renato Ruggiero, ki pripada socialistični stranki, je bil včeraj na obisku v naši deželi. Dopoldne se je na Trgovinski zbornici sestal s predstavniki gospodarstva.
S splošnim gospodarskim stanjem, podrobneje pa s prizadevanji, da bi goriško gospodarstvo spravili iz krize, je predstavnika osrednje vlade seznanil predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua, ki je posebej naglasil pomen pred kratkim odobrenega zakona o goriški prosti coni in orisal prvi neposreden cilj, ki naj bi ga v nekaj letih dosegli s smotrno izrabo sredstev Goriškega sklada. Cilj je odprtje vsaj dva tisoč novih delovnih mest.
Dr. Bevilacqua je pojasnil, da so velike možnosti krepitve gospodarstva v naši pokrajini v ovrednotenju obstoječih prometnih infrastruktur, od tovornega postajališča do tržiš-kega pristanišča, od letališča do železniškega vozlišča pri Červinjanu.
S težavami, ki žulijo goriške gospodarstvenike, so ministra seznanili Hadrijan Corsi, ki v odboru trgovinske zbornice odgovarja za področje zunanje trgovine, predstavnik Zveze industrij cev Brasca in predstavnik Združenja malih industrijcev De Marco.
Corsi je poudaril potrebo po učinkovitejši zaščiti interesov tukajšnjih gospodarskih operaterjev, govoril o dinamiki avtonomnih računov in nakazal možnosti, preko katerih bi bilo mogoče okrepiti blagovno menjavo in nasploh gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo. Tako naj bi, recimo, preko avtonomnih računov obračunavali prevozniško dejavnost, na Goriško naj bi raztegnili blagovne liste C in B, rešiti bi morali vprašanje izvora blaga, preučiti možnosti kreditiranja izvoza in uvedbe leasinških poslov z Jugoslavijo.
Na nekatera od omenjenih vprašanj sta opozorila tudi Brasca in De Marco. Brasca je govoril še o nujnosti poenotenja rokov plačevanja carinskih dajatev med Trstom in Gorico, o potrebi, da se carinarnici v Gorici priznajo pri-
stojnosti za carinjenje tekstilnih izdelkov in da se dokočno definirajo številna vprašanja na področju avtoprevozništva.
Marruccio De Marco je opozoril na pomen, ki ga ima za tukajšnje gospodarstvo sodelovanje z Jugoslavijo ter se zaustavil zlasti ob vprašanjih kreditne politike, usmerjene v podpiranje take usmeritve.
Minister Ruggiero je izrekel priznanje goriškim upraviteljem in gospodarstvenikom. Dejal je, da vprašanja, ki so bila iznešena, dobro pozna. Strinjal se je z usmeritvijo Gorice in dežele, ki vse bolj postaja središčno območje gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter v širšem smislu med EGS in vzhodnoevropskimi deželami. Precej pozornosti je minister namenil italijansko-jugoslovan-skim odnosom. "Jugoslavija je prijateljska dežela, na katero gledamo z zelo velikim interesom," je dejal ter se ob tem podrobneje zaustavil ob možnostih, ki se odpirajo po nedavnem obisku Mikuliča v Rimu. Minister je omenil tudi osnutek zakona za obmejna območja, glede katerega so se pojavile precejšnje težave. "Menim, da ne gre za že vnaprej izgubljeno bitko, vendar bo stvar zelo težavna." Lahko rečemo, da je bil minister zelo odkrit. Na nekatere predloge, recimo glede kreditiranja izvoza, je odgovoril, da bo zelo težko najti odgovarjajočo rešitev, prav tako glede sprostitve določil o izvoru blaga.
Srečanja na Trgovinski zbornici so se udeležili tudi parlamentarci iz naše dežele (Renzulli, Breda, Battello), deželni odbornik Brancati, pokrajinski tajnik PSI Blasig in podtajnik Devetag, predsednik videmske trgovinske zbornice Bravo in nekateri drugi predstavniki socialistične stranke.
Pred uradnim srečanjem na Trgovinski zbornici je minister Ruggiero imel tudi daljši pogovor s pokrajinskim tajnikom PSI Luigijem Blasigom o gospodarskih vprašanjih, s posebnim ozirom na blagovno menjavo z Jugoslavijo, o možnosti priznanja posebnih olajšav podjetjem, ki izvažajo v to državo ter o potrebi po zagotovitvi finančnih sredstev za odpiranje mešanih podjetij. Minister je, tako izhaja iz tiskovnega poročila, zagotovil, da se bo o nakazanih vprašanjih podrobneje pozanimal.
Čeprav je ta oblika sindikalnega boja povzročila negodovanje in proteste med dijaki, bo Sindikat slovenske šole nadaljeval z bojkotom ocenjevalnih sej oz. ocenjevanj učencev na osnovnih šolah. Tako je odločil izvršni odbor goriškega tajništva Sindikata, ki se je sestal v petek zvečer. Na dnevnem redu je bila ta edina točka.
Sindikat je prvotno proglasil bojkot ocenjevanj do konca meseca februarja, sedaj pa so ga podaljšali še v mesec marec in sicer za nedoločen čas. Izvršni odbor je ugotovil, da je bila doslej na slovenskih šolah akcija popolnoma uspešna in se vključuje v širšo vsedržavno agitacijo, saj tudi italijanski šolniki bojkotirajo ocenjevanja.
V tiskovnem pročilu SSŠ ugotavlja, da »stvari se v bistvu še niso premaknile, ker minister Galloni sploh ignorira zahteve temeljnih odborov cobas, češ da niso sindikat. Avtonomni sindikat SNALS je že uokviril svoje zahteve, minister Galloni se pa z njim samostojno noče pogajati. Zvezni sindikati (CGIL, CISL, UIL) pa bodo izoblikovali svoj skupni program, tako napovedujejo, šele prihodnji teden.«
Izhod iz tega nepremičnega položaja verjetno ni prav blizu. Zato je Sindikat slovenske šole pozval šolnike, naj še nadalje blokirajo ocenjevanja na vseh šolah. Izvršni odbor bo sredi meseca sklical dva sindikalna posveta za razpravo o teh vprašanjih. Prvi, za učitelje, bo 15. marca, drugi, za profesorje, bo 17.
V Sklad za uveljavljanje slovenščine so, še pred zaključkom akcije, prispevali: C. T. 30 tisoč lir, Bruno Pahor, Jamlje, 50 tisoč lir, odv. Karlo Primožič 50 tisoč lir, Darko Devetak, Rgpa, 20 tisoč lir, Franjo Rojec, Sovodnje, 10 tisoč lir.
Srečanje ob 8. marcu
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, bo jutri, v ponedeljek, 7. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici srečanje, ki ga prireja pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze za Goriško.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev sporoča odhod avtobusov za Izolo in Piran 8. t. m. Prvi avtobus bo odpeljal ob 8.30 izpred gostilne Primožič (Drevored 20. septembra) skozi Pevmo, Oslavje, Štever-jan in Podgoro. Drugi avtobus bo odpeljal ob 9. uri izpred cerkve na Travniku skozi Štandrež, Sovodnje in Gabrje.
Ženski odsek KD Jezero vabi 9. marca ob 20.30 na srečanje z Mirando Caharijo in na predvajanje filma Eva. Srečanje bo v prostorih društva Jezero.
Sodelovanje na področju lova med ZLDS in Pokrajinskim odborom
Pokrajinski odbor za lov pripravlja večletni raziskovalni načrt o vzrokih za vse pogostejše primere epidemije divjih zajcev, ki je v zadnjem obdobju znatno skrčila stalež te divjadi. Raziskavo bo vodil sodelavec univerze v Pavii prof. Alberto Meriggi. Pri pokrajinskem odboru za lov pa so nalogo zastavili širše. Raziskava naj bi potekala tudi ob upoštevanju ugotovitev, Ti jih bodo glede tega pojava zbrali v Sloveniji, kjer se raziskovalna naloga pravzaprav že odvija.
Te dni je bil na obisku v Gorici predsednik Zveze lovskih družin Slovenije dr. Peter Suler in so stekli prvi pogovori o tem, kako zastaviti delo.
Na srečanju je Suler poročal o stale-žu divjih zajcev na posameznih območjih v Sloveniji, kakor tudi v sosednjih deželah ter opozoril na nevarnosti, ki jih predstavlja nov val gozdne stekline, ki je že dosegla območje tolminske občine.
Nov sestanek bo predvidoma konec prihodnjega meseca, ko bodo razpravljali o konkretnem načrtu sodelovanja.
Dvigniti bencinske bone do 19. t. m.
Goriška Trgovinska zbornica obvešča, da bodo 19. marca zaključili razdeljevanje nakaznic za gorivo, za prvi letošnji kontingent. Upravičenci, ki so že prejemali nakaznice v lanskem letu in tisti, ki so predložili prošnje do konca januarja — gre za nove upravičence — morajo do 19. marca poskrbeti za dvig bonov, sicer bodo izgubili pravico do njih.
Nakaznice za drugi letošnji kontingent, ki bo znatno višji, bodo predvidoma delili v prvi polovici maja.
V Gradišču je še danes odprta 5. deželna razstava medu
V deželni enoteki La Serenissima so v petek zvečer uradno odprli 5. deželno razstavo in pokušnjo medu. Odprta bo še danes. Razstavljenih je 54 vzorcev medu, pridelanega v čebelnjakih 37 čebelarjev iz naše dežele. Ocenjevalna komisija je imela tudi tokrat zelo zahtevno nalogo, saj je morala oceniti organoleptične in druge lastnosti 120 vzorcev medu.
Razstavo in pokušnjo medu, gre za prireditev deželnega značaja, je pripravil pokrajinski konzorcij čebelarjev na Goriškem v sodelovanju z Avtonomno leto-viščarsko ustanovo, Občino Gradišče in deželno enoteko.
Da bi bila razstava bolj vabljiva in zanimiva, so v prostorih enoteke pripravili tudi dokumentarno razstavo o čebelarstvu, tradicionalno ponudbo hrane pa obogatili s specialitetami, seveda takimi, ki se pripravljajo iz medu ali drugih čebelarskih pridelkov.
Kakor smo že uvodoma zapisali, je razstava medu odprta samo še danes.
KULTTRNI	KULTURNI DOM GORICA
	MLADINSKI KROŽEK
	ZVEZA SLOVENSKIH
JU	KULTURNIH DRUŠTEV
	prirejajo
plesni tečaj	
Prijave sprejemajo na sedežu ZSKD, Ulica Croce 3, tel. 84495.	
Tečajniki naj se zberejo v	petek, 11. marca, ob 19. uri v prostorih
goriškega Kulturnega doma.	
KOSIČ
GORICA Raštel 21 Tel. 0481/84884
IZREDNA PRODAJA
športne opreme najboljših znamk s popusti
od 15% do 50%
obv. občini
Cesta spet terjala mlado življenje Pri Foljanu umrl 22-letni Goričan
Pred dobrim tednom je za posledicami prometne nesreče umrlo 18-letno dekle iz Ločnika. Včeraj zgodaj zjutraj je cesta terjala življenje 22-letnega Domenica Tosca-nija iz Gorice, Toscaninijeva 7. Umrl je v razbitinah avtomobila, ki ga je uuravljal 23-letni Roberto Pisk iz Sovodenj, Favettijeva 6/A. Pisk je bil v nesreči laže ranjen in bo predvidoma ozdravel v desetih dneh.
Nesreča se je zgodila okrog pol petih na pokrajinski cesti Fo-ljan—Gradež, kakih tristo metrov od križišča z državno cesto Tržič—Videm. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi se Pisk in Toscani peljala v smeri proti Foljanu, torej proti domu. Na precej ravnem delu ceste, nekaj sto metrov pred zgoraj omenjenim križiščem, je voznik izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je zavozil v desno in trčil v betonski opornik mosta preko kanala De Dottori. Trčenje je bilo usodno za Toscanija, ki je bil pri priči mrtev in so ga iz povsem
uničenega avtomobila izvlekli gasilci.
Sedel je namreč na desnem prednjem sedežu, poleg voznika, in prav ta del avtomobila je zadel v betonski blok.
Glede vzrokov hude prometne nesreče so možne različne hipoteze, od
neprimerne hitrosti do trenutne slabosti. Upoštevati bi kazalo vsekakor tudi neugodne vremenske razmere in spolzko cestišče, saj se je prav v petek ponoči na cestah na Goriškem pripetilo veliko nesreč. Z zadevo se ukvarja prometna policija v Gorici.
Štirje ranjeni na cestah
Avto, v katerem so se peljali štirje mladi vojaki, se je predsinočnjim zaletel v zidek na cesti iz Zagraja proti Sovodnjam. Upravljal ga je 19-letni Gianluca Silvetti iz okolice Bergama, tenutno na služenju vojaškega roka v Gradišču. Mladenič je ostal nepoškodovan, pač pa so se ranili njegovi trije sopotniki, ki prav tako služijo vojaščino v Gradišču. Najtežje poškodbe je dobil 19-letni Michele Quarti iz Bergama, ki se bo zaradi zlomov na desni nogi in drugih poškodb zdravil dva meseca. V sedmih dneh naj bi okrevala vrstnika Eugenio Bellini in Giuseppe Distaso, prvi je iz Bergama drugi iz Milana, ki sta dobila lažji pretres možganov in nekaj odrgnin.
V Romansu se je včeraj zjutraj nekaj pred 8. uro ponesrečil 18-letni Nicola Benedetti iz Romansa, Ul. del Torre 3. Fant je zavozil s ceste v bližini mostu čez Veršo. Prepeljali so ga v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne rame, udarec v nos in rano na čelu. Sprejeli so ga na 40-dnevno zdravljenje.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 28. februarja do 5. marca:
RODILI SO SE: Eros Obedic, Tamara Morabito, Davide Sonson, Martina Acqu-
aro, Martina Tonut, Sebastiano Marega, Christel Bressan, Barbara Bregant, Luca Silvestri.
UMRLI SO: 83-letna upokojenka Maria Alfieri vd. Velikonja, 79-letni upokojenec Fiorindo Travisan, 56-letni upokojenec Mario Visintin, 52-letna gospodinja Carmen Pacorig, 64-letna upokojenka Maria Boor, 88-letna gospodinja Jelica Divjak por. Franko, 89-letna gospodinja Caterina Chersini, 67-letna gospodinja Luigia Štucin vd. Turel, 86-letna upokojenka Teresa Sfiligoj, 68-letni upokojenec Manlio Cigoj, 81-letni upokojenec Corinno Cusma, 49-letni kmet Dario Bru-mat, 87-letna upokojenka Letizia Sbisà, 66-letna upokojenka Aninfa Liva, 75-let-na gospodinja Maria Gugliatti por. Visintin.
OKLICI: delavec Valter Rigo in gospodinja Anna Vitale, trgovec Stefano Za-nelli in uslužbenka Marisa Bernardis, prodajalec Lucio Vidoz in vzgojiteljica Clara Malaroda, tesar Giorgio Staieri in bolničarka Rosa Dibenedetto, špediter Luigino Kodermac in učiteljica Fiammetta Marotta.
POROČILA STA SE: delavec Salvatore Trivigno in uslužbenka Ornella Interbar-tolo.
POGREBI
Danes v Gorici ob 10.30 Maria Piciulin iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 12. uri Maria Alfieri vd. Velikonja na glavnem pokopališču.
kino
Gorica
CORSO 15.00-22.00 »Tre scapoli e un bebé«.
VERDI 15.00-22.00 »Dirty Dancing (Balli proibiti)«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Katrine la bestia bionda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trzic
EXCELSIOR 14.30-22.00 »Hamburger Hill«.
COMUNALE 15.30-22.00 »Miss Arizona«.
Nova Gorica
SOČA 16.00-20.00 »Vohuni kot midva«. DESKLE 17.00 »Komandos«, 19.30 »Išče se živ ali mrtev«.
ZAHVALA
V soboto, 27. februarja, je mirno zaspala v Gospodu naša ljubljena
Jelica Franko roj. Divjak
Iskrena hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli izkazali ljubezen do drage pokojnice. Posebej se zahvaljujemo msgr. Močniku za pogrebne obrede, g. dr. Humarju za somaševanje ter pevkam in organistu za ubrano petje.
Mož Igor, otroci Maja, Neva, Vanja, sestri Vera in Štefa in drugo sorodstvo
	POMLADNE NOVOSTI
	velikosti od 42 do 54
C ^ J^Sique	športni in elegantni
	artikli
	
. - "	Korzo del Popolo 58 - TRŽIČ	- Telefon 0481/45065
Trideset let Zadružne kleti na Dobrovem
Na predstavitvi knjige Zvonimira Simčiča Vino
Prihodnost vinogradništva v Brdih je v prizadevanjih za kakovost
Vino lahko da človeku srečo toda treba ga je dobro poznati
Na Dobrovem v Goriških Brdih so prejšnji teden počastili 30-letnico zgraditve in poslovanja tamkajšnje vinske kleti. Klet je znanilec in dokaz najbolj cvetočega obdobja v družbenogospodarskem razvoju tega območja, ki zdaj slovi pa vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Spodbudila in omogočila je namreč takšen napredek vinogradništva in vinarstva, da ti dejavnosti omogočata blaginjo kmetov in zagotavljata tudi prihodnost Brd.
Tako je na slovesnosti v svojem poročilu ob jubileju razmišljal ravnatelj Vinske kleti Jože Drnovšček. Klet je bila v letu 1957 prevelika za takratni pridelek grozdja, ki je bil torej omejen. Navajamo, da je tistega leta prevzela le 930 tisoč litrov mošta. V tridesetih letih pa se je zmogljivost vinske kleti povečala za več kot štirikrat. Klet na Dobrovem je na primer zdaj naj večja med vsemi proizvodnimi vinskimi kletmi v Sloveniji. Navajamo, da v Brdih pridelujejo trto na 2 tisoč hektarih zemljišč, pri čemer pridelajo povprečno le 1.600 vagonov grozdja oziroma od 1.200 do 1.250 vagonov vina. Ob obletnici so v kleti izročili v obratovanje novo polnilno linijo za vino z zmogljivostjo polnjenja 10 tisoč steklenic na uro. Dobavila jo je tvrdka Mario Bertolin iz Porcie pri Pordenonu v Furlaniji, ki sicer že dalj časa uspešno sodeluje z vinsko kletjo in kmetijsko zadrugo v Goriških Brdih.
Sedanja vinska kriza v Sloveniji in Jugoslaviji, ko prodaja vin upada, ni obšla Brd. Stroški urejanja novih vinogradov in gojenja trt naraščajo, maloprodajne cene vin pa takšnih gibanj, ki so predvsem posledica inflacije, ne dosegajo.
Toda vina iz Brd so znana po kakovosti in zato prodaja ni težavna. Lani so iz vinske kleti prodali 20 odstotkov več vin kot pa v letu 1986. Spričo novih razmer še bolj poudarjajo skrb za kvaliteto, ki se začne že v vinogradih ter se nato nadaljuje s predelavo grozdja in polnjenjem vin v steklenice v kleti. V Kmetijski zadrugi Brda — v njen sklop spada klet na Dobrovem — poudarjajo, da »je kvaliteta prva in najvažnejša stvar in to kmetje hitro in temeljito spoznavajo«.
Zaradi omenjene skrbi za kvaliteto vin bodo zmanjšali pridelek grozdja na hektar vinogradov. Pridelava grozdja na hektar naj bi znašala največ do 80 stotov. Ob takšni opredelitvi bi skupne vinogradniške površine v Brdih ostale nespremenjene. Razvoj bo zagotovljen s sprotno obnovo vinogradov, ki jim bo potekla življenjska doba. Sedaj na primer v Brdih obnavljajo okoli 70 hektarov vinogradov. Klet in vinogradniki v Brdih skratka z zaupanjem zro v prihodnost, ko za dobra vina ne bi smelo biti nepremostljive krize. »Morda bomo imeli ob enakem delu in naporih manjši dohodek«, menijo na Dobrovem ob jubileju vinske kleti. Za lanski pridelek grozdja so kmetje dobili izplačani prvi obrok cene, ki jo dokončno obračunajo ob prodaji vina. Za kg grozdja je priznana cena v znesku 32 tisoč starih dinarjev. Okoli 70 odstotkov te cene so prejeli po trgatvi, preostalih 30 odstotkov omenjene skupaj dogovorjene cene grozdja pa bodo prejeli v nadaljnjih dveh obrokih, v marcu in juniju.
Marjan Drobež
Precej ljudi, predvsem vinogradnikov, se je v četrtek odzvalo vabilu ob predstavitvi knjige Zvonimira Simčiča Vino - med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo. Večer je priredil Kulturni dom v sodelovanju s Kmečko zvezo v Gorici in Založništvom tržaškega tiska, pri katerem je izšel zanimivi priročnik.
Prav odgovorni za knjižne izdaje pri Založništvu Marko Kravos je uvedel v razgovor ob predstavitvi. Knjigo je predstavil kot zapis nekega življenja, saj je nastajala v dolgih letih avtorjevih izkušenj v vinogradništvu in uveljavljanju kakovosti v proizvodnji in porabi vina. Simčič je v svoje delo vnesel naš domač, briški pogled, zato se njegova knjiga o vinu bistveno razlikuje od drugih podobnih, ki so nastale iz izkušenj na drugih vinorodnih področjih. Niti ni knjiga zgolj priročnik: zapisi v njej namreč presegajo strokovno obravnavo in segajo že na področje literature. Tudi zaradi tega, je povedal predstavnik založbe, je doslej doživela zelo dober sprejem pri občinstvu, kritike, ki morda niso vajeni takega pristopa, pa zaenkrat spravila v zadrego, tako da se še niso oglasili.
O avtorju je nato spregovoril še dr. Mirko Primožič. Poznamo ga kot enologa, je dejal, kot dolgoletnega direktorja vinske kleti na Dobrovem, ki je pod njegovim vodstvom doživela kakovostno rast in zavidljive uspehe. Sedaj je Simčič ponudil javnosti to dragoceno knjigo, v katero je vnesel vse svoje izkušnje. Na eni stra-I ni zasledimo v njej ljudsko modrost, ki se je
okrog vina nabrala v teku stoletij, na drugi strani pa to znanje dopolnjuje znanstveni pristop do obravnavanih vprašanj. Vse to daje bralcu nezamenljive napotke pri poznavanju vina in vinogradništva in vrednotenju kakovosti briških ter drugih primorskih vin.
Besedo je nato imel avtor, ki se je vsem prisrčno zahvalil za tolikšno zanimanje za knjigo. Osnovno vodilo pri odločitvi, da napiše knjigo, je dejal, je bilo v ugotovitvi, da ljudje še premalo poznajo vino, njegove značilnosti in lastnosti. »V svojem delu sem lahko ugotovil, da se vino rodi v vinogradu in da je kakovost končnega proizvoda odvisna predvsem od kvalitete grozdja. Vse, kar sledi, lahko, zaradi neznanja, pokvari kvaliteto. Zato pa je znanje potrebno vinogradnikom, da bodo poizvajali kakovostna vina, in uporabnikom, da bodo znali ceniti to kakovost.«
Vino lahko označimo kot najboljšo pijačo, je še dejal Simčič. Človeku lahko da srečne trenutke, koristno je za zdravje. Pogoj pa je, da znamo ocenjevati kakovost in se pravzaprav naučimo piti vino. Vinska kultura je potemtakem nasprotje alkoholizma: človeku hoče dati kanček sreče, ne pa katastrofo.
Pogovor je zajel še druga vprašanja s področja vinogradništva in uveljavljanja briških vin. V razgovor so posegli številni med prisotnimi in obogatili razpravo z lastnimi gledanji tako na strokovne kot kulturne aspekte večera, v središču katerega je bilo vino.
Smučarsko prvenstvo SPD Gorica in 2. trofeja Renco Faganel
Na Nevejskem sedlu, kjer so goriški planinci in smučarji, člani SPD, že vrsto let med najbolj zvestimi obiskovalci, bo v nedeljo, 13. t. m., tekmovanje v smuku za člane in članice v vseh starostnih skupinah. Planinsko društvo je tudi letos osvojilo pobudo prijateljev pokojnega športnega delavca Renca Faganela, da se istočasno priredi tudi tekmovanje za spominsko trofejo Renco Faganel. Lani je bilo to tekmovanje prvič.
V bistvu bo eno tekmovanje, ki bo veljalo za dve prvenstveni lestvici: za društveno in za trofejo Renco Faganel.
Ker je udeležba na tekmovanju za trofejo Renco Faganel odprta vsem, bo zato na startu tudi nekaj tekmovalcev, ki niso člani SPD. To sicer ni nobena ovira, kakor se je izkazalo že lani.
Planinsko društvo je za nedeljo poskrbelo tudi avtobusni prevoz, prijave pa sprejemajo, tako za tekmovanje kakor za avtobus, v trgovini Bavcon, v Carduccijevi ulici, najkasneje do srede, 9. marca.
Odborniki, ki pri društvu odgovarjajo za smučarsko dejavnost, naprošajo člane in sploh vse tekmovalce, da s prijavo ne čakajo na zadnji trenutek, kajti priprava tekmovanja zahteva veliko dela.
Predavanje dr. Skoberneta
Naravni spomeniki v Sloveniji
Poznamo naravne znamenitosti naše ožje domovine? Nekaj že, tiste pomembnejše. In vendar je v Sloveniji nič koliko naravnih spomenikov, bogastvo, ki sodi v zakladnico naše kulturne dediščine. Dr. Peter Skoberne, ki sodi med najboljše poznavalce tega bogastva, strnjenega med Muro, Dravo, Sotlo in Kolpo ter Sočo' in Jadranskim morjem, bo v petek, 11. t. m., gost Slovenskega planinskega društva. Ob 20.30 bo predaval v mali dvorani Kulturnega doma in prikazoval barvne diapozitive.
Peter Skoberne je bil pred leti že gost SPD Gorica in je poslušalcem ostal v najboljšem spominu kot zelo prijeten predavatelj, ki zna s primerno besedo pritegniti pozornost.
Govoril je o geoloških značilnostih severovzhodne Slovenije in o nekaterih tamkajšnjih zanimivostih. Tokrat nam bo posredoval zaokroženo zbirko naravnih znamenitosti celotne Slovenije.
Urniki maloobmejnih prehodov
Mejni prehodi v marcu
V mesecu marcu prihaja do nekaterih sprememb v urnikih mejnih prehodov, ki v zimski sezoni povečini delujejo s skrajšanim urnikom. S prvim marcem odpirajo nekatere prehode uro prej zjutraj oz. jih zapirajo uro kasneje zvečer. To velja še posebno za dvolastniške prehode, tako da kmetje lahko izkoristijo daljše dneve. Mejni prehodi druge kategorije, med katere so vključeni prehodi za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniški prehodi, so na Goriškem v marcu odprti po sledečem razporedu.
Prehodi za promet s prepustnicami:
MIRNIK-GOLOBRDO: od 7. do 19. ure.
JENKOVO-NEBLO: od 7. do 19. ure.
PLEŠIVO: od 8. do 19. ure.
CAST. VERSA-VIPOLŽE: od 6. do 18. ure.
ŠTEVERJAN-HUM: od 7. do 18. ure.
SOLKAN 1: od 7. do 19.30.
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA 1: od 7. do 19. ure.
RAFUT-PRISTAVA: od 8. do 17. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠEMPETER: od 7. do 19. ure.
MIREN: od 7. do 19. ure.
DEVETAKI-LOKVICA: od 8. do 19. ure (ob sobotah odpirajo prehod ob 7. uri). JAMLJE-KLARIČI: odprt vsak dan od 8. do 19. ure.
Prehodi za dvolastnike so odprti po sledečem razporedu:
ŠKRLJEVO: kdor namerava čez mejo, mora obvestiti mejne organe 48 ur prej, sicer je prehod zaprt.
CEGLO-MEDANA: od 8. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. UKLANCI-VALERIŠČE: od 8. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
PODSABOTIN: od 7. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠTMAVER: obvestiti je treba mejne organe 48 ur prej.
SOLKAN 2-POLJE (dvolastniški): od 8. do 18.. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO: obvestiti je treba 48 ur prej.
Ureditev kabinetov na zavodu Zois
Pokrajinski odbor je na zadnji seji sprejel sklep o izvedbi del, s katerimi bodo omogočili redno uporabo laboratorijev na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois. Pokrajinski svet je seveda istočasno odobril tudi zadevni strošek.
Dela naj bi opravili v razmeroma kratkem času. Vest nam je te dni posredoval pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Spazzapan.
Konec prejšnjega tedna, točneje 27. februarja, smo v našem listu objavili pismo dijakov omenjenega zavoda, v katerem so opozorili na nerazumljivo dolge zamude pri urejanju in opremljanju prostorov za kabinetni pouk.
Zadeva je, kot kaže, vsaj z upravne plati, rešena.
Odličen recital v izvedbi KD Oton Župančič v Štandrežu
Andrej Budal je ponovno zaživel med mladimi
Če je bila prireditev ob dnevu slovenske kulture v Štandrežu morda nekoliko zakasnela glede na 8. februar, lahko po drugi strani ugotovimo, da *e je za kakovostno predstavo, ki so i° predsinočnjim prikazali mladi člani KD Oton Zupančič, splačalo počakati kak teden. Letos so se pri pripravi prireditve ozrli na svojega domačega pesnika Andreja Budala. Zakaj ta izbira? Sprva so morda motivacije bile v desetletnic^ (potekala je lani) borna, ki so ga v Štandrežu poimenovali prav po Budalu, ali pa obletnica Pesnikove smrti. Toda, kot je uvodo-povedala predsednica društva Sara Hoban, »ko nam je Nataša Paulin prinesla prvi izbor njegovih pesmi in smo jih začeli prebirati, smo se za budala resnično navdušili.«
Številni gledalci, ki so do kraja napolnili štandreško kulturno dvorano, so se lahko prepričali, da je to navdušenje bilo resnično in globoko doživele- Skupina enajstih recitatorjev je namreč znala doživeto in prepričljivo Podati ne samo Budalove verze, pač Ra njihovega duha, čustva in občutke. Standreški pesnik je bil morda v vseh leh letih nekoliko zanemarjen. Seveda, posvetili so mu dom, občasno recitirali njegove pesmi, morda pa še nikoli ni nihče znal tako živo predsta-viti pesnika in njegovo nadvse aktu-
alno podobo. Čeprav so pesmi, ki so jih izbrali za recital z naslovom »Kar smo, to smo«, predvsem iz vojnega obdobja oz. iz časa Budalovega 23-let-nega tavanja po tuji zemlji, pesnikovo hrepenenje, bolest in jeza za ne-
človeške razmere v recitalu nikakor ne izzvenijo retorično ali oddaljeno v času.
Nataša Paulin in mladi, ki so z njo sooblikovali in nato uprizorili predstavo, so znali brati in doživljati Bu-
dala z današnjimi očmi in tako smo lahko odkrili, da njegovi verzi presegajo čas in razmere, v katerih so nastajali. Vojak, ki v pesmi Rombon ne ve, čemu umira, je še vedno živ manifest proti nesmislu vsake vojne. Prav tako univerzalne so razsežnosti, ki jih Budalovo hrepenenje po rodni zemlji dosega v pesmi Burja v tujini. Isto velja za številne druge pesmi, ki so jih ne samo recitirali, pač pa uprizorili, s pomočjo iznajdljivih rešitev kar zadeva sceno (vključno z lučmi in predvajanjem diapozitivov) in posrečeno izbiro sodobne glasbe.
Ob Nataši Paulin, ki je vodila pripravo recitala, zaslužijo omembo in pohvalo vsi njeni soustvarjalci. Na odru so nastopili Danjel in Maša Brai-ni, Marjan Cingerli, Tanja Gaeta, Tanja Hmeljak, Erik Bensa, Boris Pernarčič, Sara in Daša Hoban, Maja Petarin, Carmen Kocjančič. K tehnični izvedbi so pripomogli še Silvija Zavadlav (scena), Fabio Devetak (diapozitivi), Marko Komel (glasba) in Valter Nanut (luči).
Odlično predstavo bodo, glede tudi na navdušen odziv občinstva v Štandrežu, ponovili. Prva priložnost bo že. v petek na prireditvi ob dnevu kulture v Laškem, ki bo v prostorih rajonskega sveta v Selcah, lepo pa bi bilo, ko bi jo še drugod.
Spet odprt oddelek za fizioterapijo
Oddelek za fizioterapijo in rehabilitacijo v goriški splošni bolnišnici spet redno deluje in je odprt zunanjim pacientom in bolnikom, ki so na zdravljenju v bolnišnici. Prostori in oprema so bili namreč močno poškodovani ob poplavi, v začetku oktobra lani. Oddelek za fizioterapijo so zdaj uredili v drugem nadstropju nekdanjega sanatorija za pljučne bolnike.
Ambulante za fizioterapijo so odprte od ponedeljka do petka od 7.30 do 15.30, ob sobotah pa od 7.30 do 14. ure.
Zdravniške preglede opravljajo od ponedeljka do petka od 8. ure do 11. ure.
Vozni red vlakov s postaje v Tržiču
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 00.21 (D), 0.34 (L/a),
1.26	(D), 5.54 (L/b), 6.27 (L), 6.35 (L), 7.01 (D), 7.23 (D), 7.35 (D/b), 7.43 (E), 8.13 (D), 8.49 (E), 8.58 (L), 9.09 (D), 9.49 (E),
9.58	(D/c), 10.46 (D), 11.13 (L), 12.38 (L/b), 13.02 (E), 13.49 (D), 13.58 (D),
14.26	(L),	14.58	(D), 15.02	(D),	15.55	(D),
16.19 (D),	17.17	(L), 17.25	(D),	18.27	(L),
18.42	(D),	19.18	(D), 19.27	(L),	19.48	(D),
20.31	(L),	20.40	(I), 21.16	(I),	21.48	(D),
22.41	(L), 23.23 (E), 23.34 (L).
PROTI BENETKAM: 4.48 (D), 5.35 (L), 6.16 (D), 6.41 (I), 6.49 (L/b), 7.16 (E), 8.24 (D), 9.17 (E), 10.22 (L), 10.53 (I), 13.04 (D),	14.11	(L), 14.36	(D),	16.35	(E),
17.26	(D),	17.52	(L), 18.36	(E),	19.21	(L),
19.58	(L),	20.12	(E), 20.52	(D),	21.58	(D),
23.26	(E).
PROTI VIDMU: 5.28 (L), 6.21 (D/e), 6.35 (L), 7.28 (D), 8.13 (D), 11.04 (L),
12.43	(D/e), 13.34 (L), 14.28 (D), 15.03 (L), 17.05 (L), 18.08 (D/b), 18.30 (L), 19.47 (D), 21.33 (D), 23.41 (L).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.47 (D), 5.27 (L), 5.34 (L),
6.15	(D), 6.20 (D), 6.33 (L), 6.40 (I), 6.48 (L/b), 7.14 (E), 7.27 (D), 8.12 (D), 8.23 (D),
9.16	(E), 10.20 (L), 10.52 (I), 11.03 (L),
12.42	(D), 13.03 (D), 13.33 (L), 14.10 (L),
14.27	(D), 14.34 (D), 15.01 (L), 16.34 (E), 17.03 (L), 17.24 (D), 17.51 (L), 18.07 (D/b), 18.29 (L), 18.34 (E), 19.19 (L), 19.46 (D), 19.57 (L). 20.11 (E), 20.51 (D), 21.32
(D)	, 21.56 (D), 23.24 (E), 23.40 (L).
IZ BENETK: 00.20 (D), 1.25 (D), 6.26 (L), 6.59 (D), 7.22 (D), 7.41 (E), 8.47 (E), 9.07 (D), 9.46 (E), 10.44 (D), 12.36 (L/b), 13.00 (E), 13.57 (D), 15.00 (D), 15.54 (D), 17.23 (D), 18.40 (D), 19.25 (L), 19.46 (D),
20.32	(I), 21.15 (I), 22.40 (L), 23.21 (E).
IZ VIDMA: 00.33 (L/a), 5.53 (L/b), 6.34 (L), 7.34 (D/b), 8.11 (D), 8.57 (L),
9.57	(D), 11.11 (L), 13.48 (D), 14.25 (L),
14.57	(D), 16.18 (D), 17.15 (L), 18.26 (L),
19.16	(D), 20.30 (L), 21.4? (D), 23.33 (L).
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- express, (I) - intercity; a) vozi dan po prazniku, b) vozi samo ob delavnikih, c) ustavi se v Sesljanu.
■ Združenje prostovoljcev v zdravstvu La Salute iz Ločnika prireja od 21. do 25. aprila izlet na Madžarsko. Prijave zbirajo na sedežu v Ul. Bersaglieri 5 do zasedbe mest v avtobusu vsak delavnik od 8:30 do 10.30 in od 16.00 do 17.30.
Berite
»Novi Matajur«
SSG s Cankarjem na gledališkem festivalu v Sarajevu
Slovensko stalno gledališče bo s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi 6. aprila odprlo letošnji sarajevski gledališki festival MES. Za naše gledališče bo to krstni nastop na eni najuglednejših gledaliških manifestacij v Jugoslaviji.
Na sarajevski gledališki festival je bilo prijavljenih skupno 116 predstav, izbranih pa vsega 17. Med izbranimi je kar pet predstav slovenskih gledališč: poleg Kralja na Betajnovi SSG še Aliča, Balkon in Zločin na kozjem otoku Slovenskega mladinskega gledališča in Vrsta ljubljanske Drame SNG. Glavni selektor festivala Miro Lasič je na predstavitveni tiskovni konferenci poudaril, da je bila lanska sezona slovenskih gledališč tako dobra, da bi ji lahko posvetil malodane ves repertoar festivala.
Žirijo sarajevskega MES bodo sestavljali Mira Stupica (predsednica), Nedjeljko Fabrio, Radovan Marušič, Jernej Novak in Mirko Zarič.
Okrogli mizi, pesniški večer, razstava in projekcije v Cankarjevem domu
Odmevno ljubljansko razkrivanje umetnika Pier Paola Pasolinija
V petek se je v ljubljanskem Cankarjevem domu zaključila štiridnevna prireditev Pasolini - kdo je? posvečena življenju in delu italijanskega umetnika in intelektualca. Verjetno je bil naziv prireditve malce neprimeren in preokoren, saj je spored, v okviru katerega so se zvrstili dve okrogli mizi, pesniški večer, likovna razstava in filmske projekcije, presegel zgolj informativen značaj; nasprotno, pokazal je celo na nekatere manj znane aspekte iz Pasolini-jevega opusa, tako da lahko rečemo, da je bila ta tudi najbolj izrazita značilnost prireditve.
Ta značilnost se je pokazala na vseh področjih, skozi katere so predstavili Pasolinijevo delovanje. Tako smo na filmskem področju lahko videli filme, kot so Teorema, Svinjak in Medeja, edina izjema v tej vrsti manj znanih dolgo-metražcev je bil Salò ali 120 dni Sodome. Isti kriterij so organizatorji upoštevali tudi pri likovni razstavi, na kateri so bila predstavljena dela (tuši, olja na papir in celophane, tempere itd.) iz medvojnega Pasolinijevega obdobja.
Naslednja ugotovitev je, da ima Pasolini dobrih 12 let po smrti še zmeraj širok krog oboževalcev. Vendar to niso le njegovi sodelavci in prijatelji, ampak tudi ljudje, ki so Pasolinija oziroma njegova dela spoznali šele po njegovi smrti, bodisi doma kot v tujini. Ameriška docentka Beverly Alien s Standfordske univerze v Kaliforniji je med sredino okroglo mizo navedla tri vzroke, ki vsaj v ZDA spodbujajo preučevanje Pasolinija: prvi naj bi bil homoseksualnost in hkrati povezanost z bolj sodobno boleznijo, kot je AIDS, ostala dva pa naj bi bila pomen smrti, ki ostaja bistven problem za razumevanje Pasolinija, in nenazadnje Pasolinijevo umetniško delovanje. Sicer pa na prireditvi ni manjkalo niti ožjih Pasolinijevih prijateljev. Omenili bi na primer slikarja Giuseppa Zigaino, ki je leta 1978 organiziral prvo
razstavo Pasolinijevih likovnih del po njegovi smrti. Omenili pa bi tudi igralca Ninetta Davolija, predstavnika okolja malih ljudi, ki jih srečamo v Pasolinijevih filmih, največkrat v kakem barakarskem naselju v predmestju Rima, med podproletariatom, med zavrženimi in pogorelimi.
Pomembna je tudi ugotovitev, da je bila prireditev v Sloveniji zelo odmevna. Poleg informativnega gradiva, ki so ga izdali organizatorji (največ zaslug sta imela oba »komisarja« prireditve A. Medved in G. Zigaina) bi omenili, da so Pasoliniju posvetili obsežen prostor tudi revija za film in televizijo Ekran, tednik Mladina s posebno prilogo, Književni listi v Delu itd.
Kaj pa nam je pokazala celotna prireditev? Predvsem to, da Pasolini in njegova sporočila še živijo. Če je bil svoj čas »izobčen in preklet«, je sedaj po smrti — in to je zelo dobro pokazala ljubljanska prireditev — priznan in priljubljen. Medse ga je sprejela zlasti levica, tudi tista uradna, čeprav je do smrti veljal za skrajneža, za izzivalnega intelektualca. Aktualna pa ne ostaja samo njegova politična misel (nanjo je opozorila Dorie Birkengaher iz Nizozemske); aktualna so tudi druga njegova sporočila. Profesor Guagnini iz Trsta je na primer spomnil, da je bil Pasolini ne samo prijatelj malih ljudi iz socialno nizkih okolij, ampak tudi valorizator bolj zapostavljenih jezikov, v prvi vrsti furlanščine, ki jo je vzljubil in vestno preučeval v mladostni dobi, vse do odhoda v Rim. Kar ostaja mitičnega v Pasoliniju (mit gre v tem primeru razumeti kot vrhunec stvarnosti), je njegova nasilna smrt. Vizija smrti, ki jo je sam Pasolini uokviril v obrazec »izraziti se in umreti ali pa ostati nedorečen in nesmrten«, je s smrtjo režiserja in književnika zadobila čisto poseben pomen, ki še danes sili k razpravljanju.
IVAN VOGRIČ
Trije slikarji, ki so jim močno pri srcu Goriška Brda
V Društvenem središču na Bukovju so do pred kratkim razstavljali svoja dela slikarji Silvan Bevčar, Vladimir Klanjšček in Hijacint Jussa.
Čustveno globoko navezan na - domači kraj, Silvan Bevčar črpa svoje motive iz narave: vinogradi, osamljena drevesa, brajde, jase in gozdiči ponazarjajo briško pokrajino v vsej njeni svežini in lepoti. Razkošna belina češnje v cvetju nam daje vtis pomladnega prebujenja. Prosojna in negibna atmosfera, v katero se vtapljajo vinogradi, nam prikliče v spomin vzdušje zračnega pozno poletnega dneva. Rahle, skoraj prozorne meglice, ki ponekod zastirajo pokrajino, komaj blažijo ostrino prvih jesenskih senc
Z uporabo neke vrste neoimpresio-nističnega razdeljevanja barvnih tonov v vzporednih in rahlo križajočih se potezah, ki same po sebi nakazujejo zračnost pokrajine, vdahne Bevčar svojim slikam neposreden ritem in dinamiko. Vtis razgibanosti in energije, ki veje iz njegovih slik, je odraz energije in napetosti, ki jo slikar nosi v sebi: sile, ki se tu sproščajo v hitrem prelivanju, čistih, pretežno hladnih tonov, ustvarjajo vtis prostornega, trepetajočega, električno napetega ozračja. Njegove kompozicije so prežete z optimizmom. Iz vsakega krajinskega izreza diha vedra, neobremenjena estetska težnja.
Slikarsko ustvarjanje Hijacinta Jus-se se z določenih vidikov vključuje v
tiste tokove informela, ki sta jih na polovici stoletja sprožila akcijsko slikarstvo in tašizem Pollocka, Mathieu-ja, Hartunga, Wolsa, Tobeya, Vedove. Tudi Jussa čuti potrebo spremeniti togo popolnost tradicionalnega slikarskega znamenja, da bi tako prišel do bolj tekočih in pristnih potez. Težko in pod vplivom tradicije okostenelo snov želi razstaviti in najti primernejše slikarsko znamenje za pred našimi očmi porajajoče se kompozicije. Le-te se pod vplivom impulzov sproščajo iz globin podzavesti, vendar jih obvladujeta velika izkušenost in volja.
V večjih kompozicijah se linije materializirajo v energičnih potegih temne barve ali v ogromnih kitajskih ideogramih, ki izstopajo na lahkotni in
Nova številka
Te dni je z majhno zamudo (iz tehničnih vzrokov) izšla nova, tokrat dvojna številka revije Fontana. Oblikovno spremenjena in tehnično dovršena je izšla na 75 straneh, opremljena z risbami istrskih stavb Andreja Baričeviča-Mi-kulina. Revija je tematsko razdeljena na tri področja: prozo, poezijo in razmišljanja ter ocene.
V proznem delu se najprej predstavi Dimitrij Kralj s ciklusom 12 kratkih tekstov pod skupnim naslovom Nedeljsko kosilo. Frane Tomšič objavlja kratek odlomek iz svojega romana Kolobar, Ilonka Hajnal pa je prispevala Pravljico o ponosni narcisi. Sledijo še kratki prozni teksti Anteja Bačiča-Fratriča in Daria Marušiča.
Svoje najnovejše pesniške stvaritve so v nadaljevanju prispevali Jožek Štucin, Vlado Šav, Stojan Ržek, Magdalena Svetina, Linda Cotič in Mustafa Idrizi. V tem delu revije gostujejo tudi pesniki tolminske skupine literatov, ki so
revije Fontana
zbrani okrog zbirke Sotočja, ter izolska literarna skupina. Predstavljajo se z liriko, ki izpoveduje raznovrstne osebne izkušnje, v njihovih pesmih pa se zrcali tudi odnos do družbe, v kateri živijo in delujejo.
V zadnjem tematskem sklopu »razmišljanj« prinaša revija najprej oceno pred kratkim izdane pesniške zbirke Danila Japlja Ko dan koleba (izpod peresa Edelmana Jurinčiča) ter pet njegovih najbolj značilnih pesmi. Ivko Spetič in Edelman Jurinčič sta prispevala razmišljanji o tovarniških literarnih glasilih in Premskih razgovorih, za konec pa Slavko Gaberc predstavlja mladega umetnika Andreja Bari-čeviča-Mikulina v sestavku Istrski motivi.
Skratka, nova številka Fontane prinaša v južnoprimorski kulturni prostor obilo svežine in novega poleta ter jo bo marsikdo z veseljem prijel v roke in prebral. Na razpolago je v vseh obalnih knjigarnah, (dj)
motni krajinski podlagi. V manjših kompozicijah je linija bolj graciozna, a nekoliko manj močna. Zdi se, kakor da se hoče osvoboditi snovi, iz katere je narejena in se iz nje odvija kakor iz klobčiča ter s svojim dragocenim bar-
zastavlja Vladimir Klanjšček kot večina naših primorskih slikarjev, je konstrukcija originalnega prostora, v katerem sloni celotna kompozicija. V nasprotju z drugimi slikarjiza Klanjščka podlaga celotne slike ni stroga, geometrična organizacija v osnovnih barvnih ploskvah: Klanjšček išče lastno, bolj preprosto, svežo in dinamično rešitev za ustvarjanje prostora, v katerega vključuje figuralne elemente kot nosilce pripovedi in označevalce njegovega intimnega, izpovednega sveta. Ti elementi so najprej realistično spoznavni, nato vse bolj stilizirani in zreducirani v simbole ali obrise. Izhajajo iz sveta, ki mu je domač, ki ga dobro pozna, ga poetično preoblikuje in razkriva v svojih slikah. Ta svet avtor nosi v sebi že od mladih let, ki jih je prebil v zakotnih, večkrat samo njemu znanih prostirih Goriških Brd. Iz njegovih platen in lesenih panojev diha vsa briška pokrajina, vsa njena preteklost in sedanjost. In ta pokrajina pravzaprav ni podoba, ali samo podoba, temveč predvsem razpoloženje, izpoved. Zato lahko vsak izmed nas zasledi v Klanjščkovih motivih in simbolih iz nekdanjega in sedanjega briškega sveta svoje življenjske in spoznavne izkušnje.
JOŠKO VETRIH
vnim filigranom prekriva podlago. Ena izmed temeljnih nalog, ki s
Arrigova Vrnitev Casanove v Verdiju
V tržaškem Verdiju je v teh dneh na repertoarju opera sodobnega sicilijanskega skladatelja Girola-ma Arrigo »Vrnitev Casanove«, ki doživlja v Trstu svojo prvo italijansko uprizoritev po krstni leta 1982 v Ženevi. Libreto zanjo je napisal Giuseppe Di Leva po istoimenskem Schnitzlerjevem romanu »Casanova Heimfahrt« v izvirniku.
Legendarni zapeljivec Casanova doživlja - star in reven - dvajset let po svojem pobegu iz beneškega zapora Piombi v skromnem gostišču v Mantovi ljubezensko zgodbo s prav tako priletnejšo gostilničarko, toda njegova glavna želja ni toliko gostilničarka, kot povratek v Benetke. Zato piše pismo Serenissimi, v katerem prosi za odpuščanje in rehabilitacijo. Medtem sreča Oliva, zdaj bogatega posestnika, kateremu je svoj čas, ko je bil Olivo še reven, Casanova gmotno in moralno pomagal, da se je lahko poročil z Amalijo, s katero pa je Casanova na sam poročni dan preživel ljubezensko noč. Za to pomoč mu je Olivo ostal trajno hvaležen, iz povsem drugih razlogov pa je hvaležen spomin na Casanovo ohranila tudi Amalija. Olivo povabi Casanovo na svoj dom, da mu predstavi tri hčerke in nečakinjo Marcolino, Casanova se brani, češ da mora dokončati pamflet proti Voltairu, vendar pa je že samo ime Marcolina močnejše od tega namena in Olivovo povabilo sprejme. Amalija je srečna, ko zagleda svojega »enonočnega« ljubimca in se mu v spomin na nepozaben užitek tiste noči spet ponudi. Toda Casanova hrepeni po Marcolini in zato predlaga Amaliji kupčijo (prva podlost): z njo pojde v posteljo, a le, če mu Amalija omogoči, da zleze še prej v Marcolinino. Marcolina ga namreč privlačuje ne le zaradi svoje mladosti in lepote, pač pa tudi kot zagreta antagonistka. Marcolina namreč obožuje Voltaira in njegove življenjske nazore, medtem ko ga Casanova sovraži. Gosta v hiši pridejo po-
zdravit tudi Olivovi prijatelji, opat, markiz in poročnik Lorenzi, ki je ljubimec Marcoline, občasno pa tudi markizove žene. Casanova v njem takoj podzavestno zasluti svoj mladostni alter ego. Medtem prinese sel odgovor Beneške republike Casanovi, da se lahko vrne v Benetke, a le pod pogojem, da vohuni zanjo med njenimi zarotniki. Medtem Olivovi prijatelji igrajo na karte in Lorenzija pošteno olupijo. To izkoristi Casanova, kateremu je Olivo pravkar hvaležno vrnil denar, ki mu ga je Casanova daroval ob poroki z Amalijo, ter Lorenziju ponudi, da plača zanj kvartaški dolg, v zameno pa naj mu Lorenzi za eno noč odstopi Marcolino (druga podlost). Lorenzi v škripcih ponudbo sprejme, vendar pa se skrije v vrtu pod Marcolininim oknom z namenom, da Casanovo ubije, ko se bo vračal od Marcoline. Ko se Marcolina zave prevare, ozmerja Casanovo s starcem. Moralno prizadet Casanova uide, na vrtu ga pričaka Lorenzi, toda v dvoboju Casanova Lorenzija ubije. Casanova zdaj pobegne v Benetke in prevzame med tamkajšnjimi zarotniki svojo vohunsko nalogo (tretja podlost), vendar je tudi obremenjen z zavestjo svoje krivde, svojih pregreh in svoje impotentnosti.
Skladatelj Girolamo Arrigo je pred uglasbitvijo »Vrnitve Casanove« imel že nekaj opernih izkušenj, še več pa kot skladatelj komornih in simfoničnih inštrumentalnih in zlasti vokalnih del. Sledeč novim modernim izraznim načinom (kompozicijo je študiral v Parizu pri Maxu Deutschu, učencu Arnolda Schoenberga) pa se njegova živahna inventivnost še poslužuje melodične linije in celo elementov nekakšnega neobelcanta, pri tem pa ostaja njegova glasba izrazito vezana na besedilo oziroma na govorjene besede s pogostim zatekanjem k melolo-gom z močnimi ekspresivnimi odsevi.
Tržaško postavitev »Vrnitve Casanove« je oskrbel režiser Giulio Chazalettes, pogosti gost Verdijevega gledališča. Bila je dovolj razgibana z nekaterimi domiselno izpeljanimi prizori na sceni Ulisseja Santicchija, na kateri vertikalno dviganje zastorov odkriva pozornice za posamezne slike. Uporaba dvižnih zastorov je sicer funkcionalna, vendar ne najbolj estetska. Santicchi je tudi avtor stilno lepih kostumov. Orkester pod vodstvom dirigenta Raynal-da Giovaninettija je svojo ne prav lahko nalogo opravil z dovolj skrbnim prilagajanjem zahtevam Arrigove razčlenjene partiture.
V vlogi Casanove se je, menda prvič v Trstu, predstavil bas-bariton Danilo Rigosa. V prvem delu glasovno dokaj šibak in neizrazit, je njegova vokalna in igralska interpretacija v drugem dejanju pre-rastla v prepričljivo podobo ostarelega in zlomljenega zapeljivca. Oliva je poustvaril z dobro tipizacijo tenorist Renzo Caselatto, markiza baritonist Mario Basiola, opata pa Armando Caforio z ustreznim buffo basom. Zahtevno tenorsko vlogo poročnika Lorenzija je z zanesljivo intoniranim obvladovanjem zahtevnih višin odpel Max Rene Cosotti.
Fiorella Pediconi je s svojim liričnim, za to vlogo primerno lahkim sopranom ustvarila prepričljiv lik Marcaline. Prav tako lepa lika sta ustvarili mezzosopranistki Sofia Salazar kot Amalija in Eva Samova kot gostilničarka. V vlogi Olivovih hčera Teresi-ne, Marie in Nanette so nastopile Giovanna Nardin, Daniela Farletta in Sybil Vernoni in s svojimi dekliško obarvanimi soprani v ubranem triu ustvarile na moč prijetne polifonske učinke. Zbor, ki je prišel do izraza zlasti na začetku drugega dejanja (v samostanu) z liturgičnim petjem »a cappella« za odrom, je tokrat pripravil Marco Ghiglione.
JOŽE KOREN
PROGRAM 4. SREČANJA GLEDALIŠČ ALPE-JADRAN
SREČANJE GLEDALIŠČ ALPE JADRAN SUSRETIKAZALISTAALPE JADRAN
INCONTRI TEATRALI ALPE ADRIA THEATERTREFFEN ALPEN ADRIA
V torek, 15. marca, se bo v Gorici začelo 4. Srečanje gledališč Alpe-Jadran. Na tradicionalnem srečanju bodo letos sodelovala gledališča in gledališke skupine iz Trsta, Nove Gorice, Mester, Bergama, Prage, Celovca, Zagreba, Londona, Linza, Gradca in In-golstadta. Srečanje se bo zaključilo 23. marca s podelitvijo nagrad.
PROGRAM
15.	marec
20.30 v goriškem gledališču Verdi odprtje Festivala
Teatro Stabile Trst I Piccoli di Podrecca: VARIETE
16.	marec
20.30	v dvorani v Solkanu Primorsko dramsko gledališče
Nova Gorica
G. Strniša: LJUDOŽERCI
17.	marec
ob 11. uri v dvorani Zavarovalne skupnosti Triglav: SIMPOZIJ
17.30	v gledališču Verdi Cooperativa Teatro della Giustizia iž Mester
A.	Bassenello: KARAVANA ČUDES
20.30	v veliki'dvorani novogoriškega Kulturnega doma
Pozorište Zvezdara Beograd D. Kovačevič: KLAVSTROFOBIČNA KOMEDIJA
18.	marec
ob 11. uri nadaljevanje SIMPOZIJA
17.30	v gledališču Verdi Gledališče II Viaggio iz Bergama
W. Goethe: WILHELM MEIS-TER
20.30	v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma
Slovensko stalno gledališče iz Trsta
I. Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI
20.30	v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma
Pavel Zedniček iz Prage D. Kaminka: OSAMLJENI NOGOMETNI VRATAR
19.	marec
17.30	v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma
Stadttheater iz Celovca G. Barylli: MASLEN KRUH
20.30	v goriškem Kulturnem domu
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
U. Betti: ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU
20.	marec
20.30	v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma
Teatar ITD Zagreb P. Turrini: KRČMARICA
21.	marec
17.30	Dvorana v Solkanu Mirna Theatre London W. Shakespeare: DELA
20.30	v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma
Landestheater Linz
B.	Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA
22.	marec
17.30	v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma
Theater im Keller iz Gradca W. Bauer: SMRT INŽENIRJA HABERNIKA
20.30	v goriškem Kulturnem domu
Stadttheater Ingolstadt
G. E. Lessing: EMILIA GALOTT1
23.	marec
20.30 v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma
Zaključek festivala in podelitev nagrad
Koncert pianista Enrica Ansel-mija
Predprodaja abonmajev in vstopnic v poslovalnici Emona Globtour v Novi Gorici, Delpinova ulica, telefon (003865) 24608.
Sivolasi Romeo in goskica Julija Rtpt
Sivolasi Romeo ponavadi spozna goskico Julijo na sindikalnem plesu, med službenim potovanjem ali na dopustu. Mlada, neizkušena dekleta vidijo v njem en sam poosebljen šarm. Vozi se po možnosti v beemvejcu ali alfi, v skromnejših razmerah tudi v stari stoenki. V določenih prigodah radodarno maha z denarnico.
Goskica Julija je še vsa zelena in neizkušena, zanjo so njegovi sivi lasje znamenje šarma. Za mlade fante, posebno tistega, ki je na
skrivaj zaljubljen v goskico Julijo, pa je to znak senilnosti. V jezi ga imenuje "ta ples-nov".
Romeo malo okorno pleše moderne plese, se napihuje s svojim znanjem o piramidah, pi-ranhah, Parizu, Picassu in stolpu v Pisi. Goskica je očarana, še posebno po pici in pivu. Pade Romeu v objem in le-ta ji ubrano razlaga, da je njegova največja ljubezen, ljubezen za vse čase, dokončna. (Ko bi le revež pomislil, kako malo časa mu je še danega.) K temu
seveda pripomore tudi skleroza, saj kar hitro pozabi na vse ostale največje ljubezni. Goskica Julija kmalu pade v Sivolaščevo posteljo kot pečena gos. Romeo, doma že na pol impotenten, hitro zaživi in doživlja pravo seksualno eksplozijo. Temu se pravi v psihiatriji sati-riaza senilis.
Goskica Julija ugotovi, da ostareli ljubimec zelo dobro opravlja v postelji tisto, kar njen prejšnji mladi prijatelj naredi kot zajec v eni minuti. Pri tem popolnoma prezre, da ima stari lumbago, revmo, išijas, arteriosklerozo in še platfus za nameček. Sicer pa je čisto logično. Njen mladi prijatelj bi pretekel kilometer v treh minutah. Romeo pa bi potreboval za to razdaljo vsaj še enkrat toliko časa.
Pozabljamo tudi, da ima Romeo ženo in otroke. Kako lepo se sliši, ko razlaga goskici Juliji: "Vse v mojem življenju je bila zabloda, le ti si nekaj resničnega in dokončnega."
Goskica je resnično zaljubljena, vsaj domišlja si in govori: "Dragi, ljubim te, obožujem te." Človeku, ki je vsaj nekaj let starejši od njenega očeta, četudi očeta že dolgo časa kliče "ta stari".
Romeovi sinovi so že tako veliki, da se ne bi upali pojaviti se na cesti s tako mlado punco, kot je očetova ljubica. To seveda osivelega ljubimca prav nič ne moti. Moški njegovih let ga zbadajo in mu zavidajo, okoreli ljubimec pa razlaga o novih podvigih, ki jih že opravlja ali pa pripravlja. Ogleduje se namreč po še mlajšem gosjem naraščaju.
Romeova hčerka je ponavadi kakšno leto starejša od Julije in jo ima za navadno smr-kljo. Najbolj groteskno pa je, ko tak Romeo in taka Julija načrtujeta bodočnost. Romeo namreč ob ločitvi izgubi vse. Ostane mu star avto, kovček, sedem parov ponošenih gat in nekaj srajc. Preseli se kot podnajemnik v podstrešno sobico.
Kar zadeva njegovo bodočnost, pa le to: pred njim je le še bolnišnica, dom za starce ali ubožnica. Julija kljub vsemu z obubožanim starim šarmerjem rada premišlja: "Dragi, koliko otrok bova pa imela?"
"Dragi" že vnukov ne more več prenašati, saj mu gredo pošteno na živce. Misel na lastne otroke ga spravlja v obup. Goskica pa pri vsem tem pozablja, da Romeo poleg skleroze, išijasa in lumbaga boleha še za hemeroidi, kroničnim zaprtjem in prostato.
Ko se pojavita na cesti, ju mimoidoči začudeno gledajo. Če gos ne bi bila zaljubljena in starca ne bi nosilo, bi mogoče slišala komentarje mimoidočih.
Ona: "Poglej, kako hči podpira osivelega očeta."
On: Trapa, mar ne vidiš, da gresta pod roko, očitno sta ljubimca."
Ona: "Mogoče pa mu je slabo, pa ga podpira."
Romea zbadajo prijatelji zaradi razlike v letih: "Sedaj gre, kaj pa, ko boš ti petinpetdeset ali šestdeset, ona komaj malo čez tride-set?
"Nič, kaj pa bi?" pravi Sivolasec, "poiskal si bom pač mlajšo." Oguljen vic, ni kaj, vendar se stari zapeljivec smeji kot nor, samemu sebi. Ostali so na smrt resni.
Medtem se prične Romeo oblačiti po "teen" modi. Že moški med dvajsetimi in petindvajsetimi ga začudeno gledajo. Dostikrat je oblečen kot klovn. ' Se je staremu utrgalo?" komentira okolica takšen način oblačenja.
Ljubimcema se posmehujejo v službi, na cesti in vsi domači, le betežni ljubimec in zelena ljubimka tega ne dojemata. Vsa bodočnost je še pred njima, še posebno, če jo želi Julija preživeti kot bolniška negovalka. Sicer pa takšne ženske pri štiridesetih ponavadi sfr-čijo za mladimi fanti. Toda to je že čisto druga zgodba.
Horoskop
od nedelje 6. 3. do sobote 12. 3. 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.) VI IN
* I 9 DELO: Teden bo precej razgiban in spremenljiv. Večjih težav ne bo. Prav lahko pa pride do manjših zapletov ali kakšne neprijetnosti. Če bo kaj narobe, se nikar ne razburjajte, ker se bodo stvari same po sebi uredile. Precej muhasta dneva bosta ponedeljek in sobota. VI IN DRUGI: Nekdo, ki ste mu všeč, vas bo prijetno iznenadil. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Napoved za vas je prav ugodna. Vstopate v zelo prijeten in uspešen delovni teden. Spremljala vas bosta dobra sreča in prijetno razpoloženje. Prav gotovo vam bo uspelo uresničiti marsikaj, kar ste si že dolgo želeli. Torek in sreda vam z neugodno Luno ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke z ljubljeno osebo. Ugodna bosta petek in sobota.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI
IN DELO: Zvezde so vam prijazne, zato vam bo teden ponudil nekaj prav lepih priložnosti. Delo vam bo šlo od rok tako kot že dolgo ne. Srečne okoliščine bodo pripomogle k uspešnemu razpletu vaših načrtov. Za spoznanje neugodnejša bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Harmonični čustveni odnosi vam bodo v zadovoljstvo. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek.
RAK (21.6.-21.7.)
- VI IN DELO: Teden bo precej muhast in spremenljiv. Glede na to, da vam zvezde niso prav prijazne, morate računati na kakšne možne prehodne težave ali sitnosti. Bodite povsod zelo previdni in strpni, da ne bo kaj hudo narobe. Neugodna dneva bosta sobota in nedelja. VI IN DRUGI: Nepričakovano torkovo srečanje vas bo razveselilo. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Čaka vas zanimiv in prijeten teden. Z lahkoto boste kos vsem nalogam, ki ste si jih zadali. Prijazne zvezde vam bodo v pomoč pri vsakem delu. Računate lahko na srečne okoliščine, v katerih se boste zelo dobro znašli. Neugodna bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: V torek obvladajte svoje razpoloženje in izognili se boste prepiru. Ugodna bosta četrtek in petek.
DEVICA (23.8,-22.9.) VI IN DELO: Obeta se vam zelo ugoden in uspešen delovni teden. Prijazne zvezde so vam naklonjene in vam bodo v pomoč pri vsakem delu. Teden vam bo ponudil nekaj lepih priložnosti, ki jih boste znali spretno izkoristiti. Nekoliko manj ugodna dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah boste prijetno presenečeni. Ugodna dneva bosta sreda in sobota.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI
IN DELO: Zvezde vam niso naklonjene, a to naj vas nikar ne spravi v malodušje. Lahko se zgodi, da bo prišlo do nepričakovanih težav. Mars bo še posebno nevaren vsem rojenim od 1. do 5. 10. Možnost spora ali nezgode je precejšnja. Neugodna bo sobota. VI IN DRUGI: Prijetno srečanje z nekom vas bo na nekaj spomnilo. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Dobre zvezde so na vaši strani, zato bo teden prijeten in uspešen. Izkoristite ugodne priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Možnost, da se vam nasmehne sreča v denarnih zadevah, je precejšnja. Vsi rojeni od 24. 10. do 5. 11. bodo polni energije in nadvse uspešni. VI IN DRUGI: Skrajni čas je že, da razčistite neki nesporazum. Ugodna bosta torek in sreda.
STRELEC (22.11.-21.12.) VI
IN DELO: Nebo vam je prijazno in vaš teden bo prijetno razgiban. Velika je možnost nepričakovanega zaslužka. To je najprimernejši čas za uresničitev zastavljenih ciljev. Prijetno presenečenje vas čaka konec tedna. Torek in sreda vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo od vas pričakuje več pozornosti in razumevanja. Ugodna bosta četrtek in petek.
KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI
IN DELO: Teden bo precej spremenljiv in nekajkrat prav nagajiv. Glede na to, da se bojeviti Mars nahaja v vašem ozvezdju, se prav lahko zgodi, da se boste morali srečati z neprijetnostmi. Polni boste energije in agresivnejši. Nedelja in ponedeljek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo povabil s seboj. Nikar ne oklevajte. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN
DELO: Nebo vam je prijazno. Obeta se vam zanimiv in uspešen delovni teden. Uspeli boste uresničiti nekaj svojih načrtov. Obstaja možnost prijetnih presenečenj v denarnih zadevah. Torek in sreda vam z neugodno Luno v Škorpijonu ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Poskušajte poravnati prepir, zaradi katerega je nekdo slabe volje. Ugodna bosta nedelja in četrtek.
RIBI (19.2.-20.3.)
- VI IN DELO: Napoved je ugodna. Dober položaj zvezd bo pripomogel k temu, da boste uspeli med tednom veliko narediti. Prav gotovo vam bo uspelo uresničiti nekaj svojih načrtov. Vsi rojeni od 19. 2. do 2. 3. bodo napredovali in dosegli nekaj zavidljivih uspehov. Četrtek in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah se boste morali odločiti. Ugodna bosta torek in sreda.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
kaj /naj ruantcL'sUA. ,cùx Jbutcfcrt
Šifra: MODERN TALKING Tvoje obširno pismo sem zelo podrobno Prebral. Probleme, ki jih imaš, imajo še mnogi- Sicer pa je tem težavam težko reči problemi, ker to v bistvu niso. Da hitro menjuješ svoje simpatije, ni nič hudega. Saj vendar iščeš tistega, ki ga boš imela rada. Sklepam, oa še nisi imela spolnih odnosov z vsemi naštetimi, in to je v tvojih letih dobro. Kajti jes ima oče prav, ko pravi, da moraš prej končati šolo. To ti mora biti jasno. Dandanes ntnogo visoko izobraženih ljudi išče zaposlitev in ti brez srednje šole ne bi imela prav nobene možnosti za spodobno delo, ki te bo bolj osrečilo kot zdajšnji videz, da že imaš stalnega fanta. Brez kontracepcije se ne spuščaj v spolne odnose, ker si za zibanje še Premlada in ker se šele sama učiš življenja m bi se tako otrok ne mogel od vaju (če bi
se fant sploh poročil s tabo?) nič naučiti ali zelo zelo malo. Očeta se bojiš, kot vidim iz pisave, in včasih tudi ti uporabljaš politiko čudnih sredstev za doseganje svojih ciljev. Zdi se mi, da gre razvoj kljub slabšemu učnemu uspehu v letošnjem letu dobro naprej. Oglasi se mi še in bodi v šoli bolj vztrajna!
f.t odCooto. , dna (oojjj.	JiudT
Šifra: ŽELIM SI SVOBODE Povsem pravi izraz si našla za svoj občasni odnos do sveta: svojeglavost. Svojeglavost se kaže v napačni politiki, ki jo imaš verjetno doma, v šoli in morda še kje. Zakaj se tako vedeš, pa je zelo težko odgovoriti. Morda zaradi pubertetniških stališč do "starih" ali pa zaradi splošne nevarnosti, ki ima svoje vzroke. Škoda, da nisi nič napisala o teh šokih, ki si jih doživela. Morda bi to razsvetlilo več problemov? Toda, ker opažam, da si vseeno prijazno in vljudno bitje, ki je celo odprto za pozitivne vplive, se mi zdi, da bodo čez dve ali tri leta tvoja stališča in politika že precej drugačni. Do takrat pa seveda poskušaj slediti svoji vesti in ne samo trenutnim čustvom.
|	KUPON	J
|	za grafaloško analizo	ali pojasnila
I	Simona Boruta Pogačnika
I	sigla:..............................   |
I	Primorski dnevnik, 6. marca 1988	|
VODORAVNO:
1. pokrajina v Sloveniji, 10. germanski bog, 11. prestol, 12. pregovor, 13. bodisi brez vokalov, 15. danski otok, 16. veznik, 17. črno-beli vran z dolgim klinastim repom, 19. Alojzij Remec, 20. lončena piščal, 22. pokrajina v Vojvodini, 23. nadležna, 24. delati z ulivačem, 36. Cerar Miro, 28. osnovna količina, 29. Vlado Novak, 30. kopanja, 32. ločilo brez vejice, 33. afriška reka, 34. hitro hlapljiva tekočina, 36. šentjanžev ogenj, 37. kore-nitost, temeljitost.
NAVPIČNO:
1. zahodnonemški teniški igralec, 2. raj, paradiž, 3. geometrijsko telo, 4. Ancona, 5. naprava za daljinsko zaznavanje predmetov, 6. Josip Tavčar, 7. rimska boginja jeze, 8. ime naše operne pevke Jankovičeve, 9. nepravilnost, nenavadnost, 13. naš raziskovalec (Darko), 14. postati... ocet, 17. čeri, 18. Garibaldijeva žena, 20. tuj izraz za OZN, 21. slov. skladatelj Soss, 25. živalske dlake, ki se dajo spresti, 27. ime vohunke Hari, 29. v sredini, 31. nono, 33. makedonsko kolo, 35.
Reka, 36. Krapina.
1	2	3	4		5		6	7	8	9
10							11			
12				13		14		15		
16			17				18		19	
		20						21		
22						23				
		24			25					
26	27		28						29	
30		31		32				33		
34			35				36			
37										
REŠITEV
'NM '9£ Ja '££ 'oro- •££ ipap -xe isauiA '6Z	LZ kmiOA £Z :gy
TZ :flNO ‘OZ -tgiuy '81 Pf -B5JS •£{ ipesiris -{.j imigeig
•£I hsoujeuuoue '6 ;bjok -8 iBII 'L "1 T '9 Ueper 'S !NV 'fr ‘ali ’£ hiapa z Ua^pag sD°g T :ON3IdAVN gsou
-jB^ipei ■££ isaxsj -g£ Uaja 'fr£ 'orno '££ hp? 7£ ipe^ '0£ "N A ‘6Z Tjoua -gz :'W 'D ‘9Z JiBAijn pz !bu -lis *£Z JBueg 'ZZ Tuub^o -0Z ! h V ‘61 hMfBJS -£i iut •91 :ojy Tl :spq Tl :>P-i 'Zl !uoj} n :uipo '01 :but[bj^ epa T :ONAVaOdOA
Košarka: 1. jugoslovanska liga
Prvi spodrsljaj Jugoplastike
ŠIBENIK — V 19. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je splitska Jugoplastika prvič izgubila. Zasluženo jo je premagala Šibenka z 90:71, saj je v 30. min. že vodila kar s 27 točkami razlike.
Pomembno zmago pa so v tem kolu spet dosegli košarkarji ljubljanske Smelt Olimpije, ki so v gosteh premagali moštvo IMT z 98:96 (48:40). V vrstah Ljubljančanov je bil najboljši Peter Vilfan, ki je med drugim dal 26 točk. Ostali Olimpijini strelci so bili: Petrovič 17, Zdovc 17, Tovornik 2, Hauptman 5, Čurčič 6, Kotnik 11, Jurišič 12. V domačih vrstah pa se je izkazal Mladjan (35 točk).
OSTALA IZIDA: MZT Skopje - Cibona 86:104; Buduč-nost - C. zvezda 87:75;danes: Bosna - Partizan.
1. ženska jugoslovanska liga: Budučnost - Ježica 81:83 (34:56).
Boks: Kalambay ubranil svetovni naslov
PESARO — Italijan zairskega porekla Kalambay je sinoči v Pesaru ohranil naslov svetovnega prvaka v v srednji kategoriji (verzija WBA), s tem da je po točkah premagal Jamajčana McCalluma.
Hokej na ledu: Medveščaku pokal
ZAGREB — V finalni tekmi jugoslovanskega pokala v hokeju na ledu je zagrebški Medveščak Gortan s 3:0 (1:0, 0:0, 2:0) premagal beograjskega Partizana.
V košarkarski A-2 ligi
Segafredo tretjič uspešen?
Po zmagi v Vidmu imajo košarkarji goriškega Segafreda danes spet lepo priložnost, da izboljšajo svoj položaj na lestvici, ki je bil še do pred kratkim skorajda dramatičen. Gostijo namreč Dentigommo iz Rietija, ki je na zadnjem mestu lestvice. To bi bila lahko že tretja zaporedna zmaga Goričanov.
V	anticipirani tekmi je včeraj v Pavii tamkajšnji Annabella s 95:80 (41:40) premagal Maltinti iz Pistoie. Hordgeje dosegel 29 točk, Bryantov izkupiček 31 točk pa Maltintiju ni koristil.
Osrednje srečanje v A-l ligi bo v Vareseju med Divare-sejem in Scavolinijem, ki bo preizkusil Američana Cooka. Ta je kot znano nadomestil Aleksandra Petroviča.
Spored A-2 lige: Čuki - Fantoni; Riunite - Alno; Yoga -Stantìa; Sharp - Spondilatte; Sabelli - Jolly; Biklim - Facar; Segafredo - Dentigomma.
Spored A-l lige: Benetton - Tracer; Bancoroma - Snai-dero; Allibert - Arexons; S. Benedetto - Dietor; Divarese -Scavolini; Irge - Enichem; Wuber - Hitachi; Roberts - Brescia.
Stefanel proti Rimljanom
V	B-l ligi bo Stefanel po (usodnem?) porazu v Imoli gostil rimski Valentino. Tržačani bi morali zlahka priti do zmage, hkrati pa upajo, da bo Mister Day v Areseju izgubil, sicer bodo njihove možnosti v boju za play-off vse bolj pičle.
Predstavili 71, izvedbo kolesarske dirke po Italiji
Iz Urbina do Vittorio Veneta
Odbojka: v moški C-2 ligi
Borovi mladi so se odrezali
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - S. SERGIO	3:0 (15:11, 15:12, 15:11)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, Romano in Paolo Pernarčič, Starc, Meton, Zubin, Dario Gasparo, Sedmak.
V okrnjeni postavi so sinoči borovci premagali tržaški S. Sergio, ki v letošnjem prvenstvu še ni zbral točke. Za naše pa je bila zmaga tudi obvezna, potem ko so v zadnjih tekmah razočarali. Borovo vrsto pestijo poškodbe, zato je trener Jesu poslal na igrišče mlado šesterko, ki je tudi ostala na parketu vse do konca. San Sergio pa ni bil pripravljen prav nič darovati, tako da so bili vsi seti precej izenačeni, vendar so bili borovci očitno boljši. Pohvaliti treba predvsem mladega Paola Pernarčiča in pa Daria Metona, ki iz tekme v tekmo postaja vse bolj učinkovit. (M. Marega)
Ženska C-2 liga: slogašice razočarale
PIERIS - SLOGA KOIMPEX	3:0 (15:9, 15:9, 19:17)
SLOGA KOIMPEX: Adam, Ciocchi, Dernovšček, Križmančič, Lara in Neva Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Ukmar.
Slogašice so naletele na ekipo, ki se krčevito bori za obstanek v ligi in je tudi trdno odločena, da ji bo podvig uspel. Sloga Koimpex sinoči, zlasti v prvih dveh nizih, ni igrala najbolje, kar so seveda domačinke pridno izkoriščale. Vse bolj izenačeno je bilo v tretjem nizu, v katerem sta si bili ekipi enakovredni, a se je v končnici športna sreča le nasmehnila domačinkam. (INKA)
SPILIMBERGO - AGOREST	0:3 (9:15, 11:15, 5:15)
AGOREST: Zavadlal, Orel, Visintin, Cotič, Roner, Peterin, Lo Presti, Cerne, Luvisutti, Primožič, Černič.
Čeprav je Agorest igral na nižjem nivoju kot v prejšnjem kolu, je bilo to dovolj, da je dosegel zmago proti pepelki lige. Takoj je treba povedati, da so bile nasprotnice tudi sicer naj slabša ekipa, kar jih je Agorest srečal v letošnjem prvenstvu in tekme pravzaprav ni potrebno komentirati. (T. M.)
Moška D liga: Bricem važni točki
MERAN0 mo , 888880
CHIESA VAIWMESC0 gERBAJMn*^
INNSBRUCK

| LEVICO TERME	*
miteni®. VETRIOLO ^ TERME
coueodTS^^ mbrvr&r*
m
- ■■■■■•■■■ y \
"****. J
,.jgg
..... f*	j
,	J
... J- CMtAHCIAW) TERME
>	!■	\
Ž	l	t*
La Gazzetta delia Sport 7T Giro dteaia
AVEHARD
t	CAMHTEU.0 MATESE
J
..................................
j	S M CAPRA VETERE
!	.... *r-™i
w
MILAN — Letošnja 71. kolesarska dirka po Italiji bo štartala iz Urbina v ponedeljek, 23. maja, po 23 etapah in 3.631 km pa se bo končala v nedeljo, 12. junija, (malo pred začetkom evropskega nogometnega prvenstva) v Vittorio Venetu.
Letošnji Giro šteje 19 normalnih etap, tri etape na kronometer posamično (uvodni prolog, 9 km, gorski vzpon, 18 km in preizkušnja zadnjega dne, 43 km) in eno etapo na kronometer ekipno. Vse kaže, da bodo precej več priložnosti kot ponavadi imeli specialisti za gorske nagrade, saj je vzponov za 27.250 m. Vrh Coppi, najvišja točka dirke, je tradicionalni prelaz Stelvio na višini 2.758 m, ki ga bodo kolesarji dosegli v 15. etapi. Gorskih nagrad je 24, petkrat je cilj postavljen navkreber, povprečna dolžina posamezne etape znaša 172,4 km.
Giro letos ne bo šel na skrajni Jug, saj se bo najniže »spustil« do Apulije in Kampanije, obratno pa je cilj 16. etape postavljen v Innsbrucku, se pravi, da bo po dolgem času Giro prešel državno mejo.
V petek, 10., in v soboto, 11. junija, ko bosta na sporedu 19. in 20. etapa, bo Giro obiskal tudi našo deželo, saj je cilj 19. etape postavljen v kraju Arta Terme.
Predstavitve dirke so se udeležili številni bivši in sedanji šampioni. Poleg vseh najboljših italijanskih kolesarjev, se bo letošnje izvedbe dirke udeležilo tudi pol ducata tujih ekip, med temi tudi Lemondov PDM in Panasonic, za katero tekmuje Breukink, ki je lani nekaj časa nosil roza majico.
Odbojka: v moški C-l ligi
Sedmi zaporedni poraz Vala
Rally po Portugalski
Slavje Lande
LIZBONA — Italijan Biasion na lanci martini je zmagovalec rallyja Portugalske za svetovno prvenstvo. Za njim sta se (oba na lancii delta) uvrstila rojak Fiorio in Francoz Loubet. Fiorio je s 30 točkami hkrati prevzel vodstvo na skupni lestvici za SP. Finec Alen je drugi s 26 točkami, Šved Bolmqvist pa jih ima 23.
Formula 1: največ je Italijanov
RIM - Med 31 piloti, ki se bodo letos udeležili avtomobilističnih dirk v formuli ena, je kar deset Italijanov, pet Francozov, štirje Britanci, trije Brazilci in dva Španca, sedem držav ima po enega predstavnika. Osemnajst hiš bo letos uporabljalo sedem različnih znamk motorjev. Le-ti so: honda, cosrVorth, judd, zakspeed, megatron, alfa romeo in ferrari.
Bolzano italijanski prvak
CORTINA — Z zmago v tretjem srečanju (9:3) proti Meranu je ekipa Bolzana osvojila svoj deseti italijanski naslov v hokeju na ledu.
Cesalto - Val	3:0
(15:2, 15:6, 15:10)
VAL: Vogrič, Plesničar, Lutman, Prinčič, Allesch, Palin, Petejan, Lavrenčič, Stančič, Mučič.
V zelo važni tekmi za obstanek v ligi so valovci doživeli pekoč poraz proti neposrednemu tekmecu iz Cesal-ta, ki jih je tako ujel na lestvici. Od plavordečih smo pričakovali večji odpor, predvsem zato, ker se je v prvo šesterico spet vrnil Allesch. Na žalost so plavordeči igrali zelo nezbrano in precej nezanesljivo, tako da o sami tekmi ni kaj reči, saj delni izidi posameznih setov jasno kažejo na njen potek. Opazili smo, da so igralci dekoncentrirani in preveč nervozni. Poleg tega so nekateri ključni igralci trenutno tudi izven forme. Upamo, da bodo znali le reagirati, saj ni še nič izgubljeno, tako da se ekipa lahko še reši izpada iz lige. (ZIP)
Odbojka: v italijanski A-1 ligi sedaj četrtfinale
MILAN — V zadnjem kolu italijanske moške odbojkarske A-l lige so
tako igrali: Camst Bologna - Kutiba Falconara 3:1, Opel Agrigento - Maxicono Parma 1:3, Burro Virgilio Mantova - Pozzillo Catania 1:3, Ciesse Padova - Bistefani Turin 3:0, Panini Modena - Gonzaga Milan 3:0, počitek Eu-rostyle Montechiari.
LESTVICA: Panini 40, Maxicono 34, Camst 30, Pozzillo 26, Ciesse in Bistefani 24, Kutiba 18, Eurostyle 16, Burro Virgilio 14, Opel 10, Gonzaga 0. Prvih osem ekip se je uvrstilo v četrtfinale
Izidi zadnjega kola italijanske ženske A-l lige: Teodora Ravenna - Civ Modena 3:0, Yoghi Ancona - Mapier S Lazzaro 3:2, Visconti Varese - Gallico Reggio Calabria neod., Scott R. Calabria - Carurale Faenza 3:0, Vini Doc Bari - Conad Fano 3:0, Braglia R. Emilia - Telcom Sesto 3:0.
Lestvica: Teodora 42, Braglia 34, Civ in Yoghi 30, Vini Doc 28, Telcom 22 Mapier, Conad in Scott 18, Visconti 12, Carurale 8, Gallico 2. V četrtfinale se uvrsti prvih osem ekip.
NAŠ PRAPOR IMSA - S. GIORGIO PORCIA	3:0 (15:9, 15:4, 15:9)
NAŠ PRAPOR IMSA: Koršič, Aleš in Mitja Feri, Petejan, Tomšič, Superga, Zavadlal, Buzzinelli, Vogrič.
Naš Prapor IMSA je proti skromnemu nasprotniku dosegel tretjo zaporedno zmago na domačih tleh. S tem so naši fantje osvojili dragoceni točki za boj za obstanek. O tekmi ni kaj dosti povedati, saj je bila premoč naše šesterke v vseh elementih igre vseskozi očitna. (A. F.)
SOČA SOBEMA - CS PRATA	0:3 (10:15, 12:15, 11:15)
SOČA SOBEMA: Kovic, Sirk, Ferfolja, Batistič, Pahor, Juran, Marušič, Anto-
bi lahko sinoči z boljšo igro pripravila presenečenje.Gostje niso v pravi formi, to se jim je zelo poznalo, toda Šovodenjci so spet pokazali, da ne znajo izkoristiti slabosti nasprotnikov. V ključnih trenutkih vseh treh nizih so nerazumljivo popustili in praktično podarili nasprotniku zmago. Še beseda o sodniku: s takim sojenjem bo odbojka oškodovana, saj nocojšnji sodnik ni poznal niti osnovnih pravil, je pa znal »odlično podeljevati kartone«. LERO
ARREDO UNO LUCINICO - SLOGA	3:0 (15:5, 15:2, 15:11)
SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Kerpan, David in Marko Kralj, Pahor, Sgubin.
Sloga je morala tudi tokrat na igrišče krepko okrnjena. Poleg že dalj časa odsotnih Hrovatin in Saina, za katera je sploh še vprašljiv nastop v letošnjem prvenstvu, je zbolel še glavni podajač Marko Komar, tako da je slogašem povzročala hude težave že uigranost. Več odpora so domačinom nudili lev zadnjem nizu, vendar je bila dobra volja premalo tudi za delni uspeh. (INKA)
Ženska D liga: Brežanke zdaj na boljšem
BREG AGRAR - NUOVA PALLAVOLO	3:1 (11:15, 17:15, 15:10, 18:16)
BREG AGRAR: Kraljič, Tavčer, Pertot, Kocjančič, Mauri, Komar, Malmen-vall, Slavec, E. in F. Žerjal.
Brežanke so izborile važno zmago, za katero pa so se morale pošteno namučiti. Uspeh je vsekakor zaslužen, saj so se vse izkazale z dobro igro in požrtvovalnostjo. Še zlasti solidne so bile v napadu, kar je bilo odločilno. Nasploh pa je bila tekma zelo napeta, živčna. V 1. nizu so Brežanke že vodile z 8:1, ko so povsem popustile, predvsem pri sprejemu. Zatem sta si bili ekipi v polju enakovredni, odločil pa je domači napad, čeprav bi tudi 2. set skorajda šel po vodi, saj so dekleta zgrešila preveč servisov. Na koncu sta bili obe ekipi vse_ preveč nervozni in ni manjkalo nepotrebnih napak, točki pa sta ostali doma. (F. Ž.)
LAVORATORI FIERA - SOKOL INDULES	0:3 (13:15, 11:15, 12:15)
SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Vižintin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar in Stoper in Legiša.
Najbolj problematičen je bil začetek tekme, saj se je igralo v zelo veliki telovadnici in Nabrežinke so nastopale brez prve podajačice Pertotove (odsotna pa je bila tudi Venierova), zaradi česar so s težavo ujele ritem igre. Ekipa iz Martignacca je visoko povedla, a pri stanju 13:6 so se naše igralke znašle in nasprotnicam niso dovolile, da osvojijo niz. Ostala dva niza sta bila borbena in izenačena, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, a Sokol Indules je bil v obeh končnicah prisebnejši. Trener Pertot je poslal na igrišče vse razpoložljive igralke in tudi tokrat je ekipi na gostovanju sledila skupina zvestih navijačev. (S. U.)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - TARCENTO 1:3 (15:17, 17:19, 16:14, 6:15)
KONTOVEL: Hrovatin, Černjava, Maver, Legiša, Paulina, Umek, Malalan, Janežič, Štoka.
Po izredno razburljivi tekmi so Kontovelke klonile pred močno ekipo iz Čente, ki je pokazala velik napredek glede na prvo srečanje. V začetku vsakega seta so gostje povedle, vendar se Kontovelke niso predale, saj so vsakič izenačile. V prvih dveh setih jim ni uspelo osvojiti zadnji odločilni točki. V 3. setu so se Kontovelke pri stanju 6:12 v korist nasprotnic zbrale in z natančno igro, (predvsem v sprejemu zelo močnih in nevarnih servisov) ter z dobrim napadom osvojile niz. Kljub prizadevanju Kontovelk so gostje v 4. setu le prevladale, vendar je treba pohvaliti domačo ekipo, ki je res dala vse od sebe. Izkazali pa sta se Černjavova v obrambi in napadu ter Malalanova ob mreži. (Maja Štoka)
ni, Bagon, Cermc. Soča Sobema
Košarka: sinoči v moški D ligi
Pomemben uspeh borovcev
li

11
11
■iiiiiiiiiiiii:
lili
nadaljevanji s L s,vam
Carità - Bor Radenska 70:76 (45:40)
BOR RADENSKA: Korošec 7 (3:4), Žerjal 22 (6:6), Klobas 13 (1:3), Š. Semen 9 (1:3), Peretti, Pregare 16 (5:6), Kojanec 9 (3:4), Kneipp (0:7), A. Semen, Terčon.
PM: 25:33. ON: 32. PON: Pregare (34), Š. Semen (36), Kojanec (37).
Borovci so v važni tekmi za boj za obstanek zasluženo zmagali. Zaradi prevelike napetosti so začeli slabo (9:0 v 4. min.). Bili so sicer solidni v obrambi, izgubili so pa preveč žog in zgrešili lahke mete v protinapadu. V 2. polčasu pa so še bolj stisnili zobe pod košema in bolj sproščeno zaigrali v napadu. S hitrim tempom, ki ga je vsilil Žerjal, so najprej izenačili, v 33. min. prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca. Za izredno požrtvovalnost zasluži pohvalo vsa ekipa, še posebno pa Žerjal ter Semen in Kojanec. (L.F.)
V promocijskem prvenstvu
Domovci sedaj sami na vrhu
DOM GOMETAL - SENATORS 96:77
(53:29)
DOM: Nanut 34, Puiatti 19, Podber-šič 23, Ugo Dornik 6, Košuta 6, Mauro Dornik 2, Kocjančič 2, Rinelli, Battello 4.
3 TOČKE: Nanut 5, Puiatti 2.
Domovci so v 3. povratnem kolu na domačih tleh prepričljivo premagali solidni Senators. Semoličevi varovanci so že od vsega začetka dobro igrali, tako da so s hitrimi protinapadi in solidno obrambo strli odpor nasprotnika že v prvem polčasu. V nadaljevanju so ohranili visoko prednost. S to zmago so domovci dosegli vrh lestvice, saj je do včeraj vodilni Corridoni izgubil v Gradežu. (M.Č.)
• Meblo
drugem nizu pa so naša dekleta res slabo igrala, o čemer najbolje pričajo samo štiri osvojene točke. Začetek tretjega seta pa je nakazal, da so se naše odbojkarice le »ujele« in povsem prevzele vajeti igre v roke. Bile so veliko bolj zanesljive v sprejemu, obrambi in tudi protinapad je bil učinkovit. S štirimi zaporednimi uspešnimi servisi je D'Ambrogijeva popeljala Farco Meblo v izdatno vodstvo z 11:5. Potem so se pričele spet ponavljati stare napake in domačinke so izbojevale še potrebnih devet točk in tudi zasluženo zmagale. (G. F.)
Torrione «Ravenna - Farco Meblo 3:0
(15:11, 15:4, 15:11)
FARCO MEBLO: Maver, Slavec, Neva in Mira Grgič, Klemše, Garbini, D’Ambrogio, Knez.
TOČKE: Farco Meblo 22:26 Garbini 3, Slavec 1, Maver 5, Neva Grgič 1, D'Ambrogio 7, Mira Grgič 2, Klemše 3; ZGREŠENI SERVISI: Farco Meblo 8, Torrione 3; TRAJANJE SE-
TOV: 21, 12, 17 minut: SODNIKA: Marini (Treviso) in Cavazza (Bologna).
• Kras
nasprotnico in Kras Globtrade si je tako zagotovil pirvo točko.
Sonja Milič je v drugem srečanju naletela pri Fasoltovi na enakovreden odpor le v prvem setu, ko je igralka iz Bočna dosegla 16 točk, v drugem pa je naša predstavnica brez težav večala razliko in pustila nasprotnico na »osem«.
Tanja Ukmar - Edith Santifaller, oz. najmlajša Krasova predstavnica proti najstarejši igralki v vsej italijanski ligi. Dvoboj se je obetal kot zelo zanimiv in izenačen. In tako je tudi bilo. Izkušena Santifallerjeva pa se je (kljub vodstvu s 14:11) morala predati mladi krasovki, pa čeprav »na razliko« (22:20). Z istim izidom pa se je končal tudi drugi set, pa čeprav je Ukmarjeva že vodila z 19:15.
V igri dvojic Batiničevi in Ukmarjevi ni šlo vse po pričakovanju. Naši predstavnici sta se namreč morali p°" šteno potruditi, preden sta strli odp°r para Donda-Santifaller. Oba seta sta se namreč končala z 22:20. Izid tudi tega srečanja pa ni bil nikdar v dvomu. Očitno je namreč bilo, da sta krasovki boljši.
»Tekma se je za nas začela na najboljši način, saj je že v prvem srečanju Batiničeva igrala z Dondo. Potem sem jaz premagala Fasoltovo. Zanimivejša pa je bila tekma med Ukmarjevo m Santifallerjevo. Kljub letom je Santifallerjeva že premagala marsikatero boljšo igralko v A ligi. Ukmarjeva je igrala zelo zrelo in tudi zasluženo zmagala,« je zadovoljna po srečanju dejala Sonja Milič.
KRAS GLOBTRADE - RECOARO 4:0
Batinič - Donda 21:7, 21:12; Milic ' Fasolt 21:16, 21:8; Ukmar - Santifaller 22:20, 22:20; Batinič, Ukmar -Donda Santifaller 22:20, 22:20.
Sodnika: Zambetti iz Bergama m Martina iz Gorice.
Atletika: na evropskem dvoranskem prvenstvu
Spet bron Evangelistiju
BUDIMPEŠTA — Prvi dan evropskega dvoranskega atletskega prvenstva ni prinesel vidnejših rezultatov. Med tistimi pa, ki so bili gotovo najbolj zadovoljni, je Italijan Giovanni Evangelisti. V skoku v daljino je sicer osvojil le bron (na to kovino ima tako-rekoč abonma, saj si jo je na važnejših tekmovanjih priboril že sedemkrat), pomembno pa je, da se je spet prebil v vrh, kar mu bo gotovo pomagalo, da vsaj nekoliko pozabi na polemike, ki so mu zadnje mesece nič krivemu grenile življenje. Poleg Evangelistija pa se v italijanskem taboru lahko veseli še Borellini, ki je v skoku v višino z znamko 2,30 m postavil nov državni rekord (prejšnji, Tamberijev, je znašal 2,80 m).
- REZULTATI
Daljina ženske: 1. Drechsler (NDR) 7,30 m; 2. Kristjakova (SZ) 7,24 m; 3. Bartczak (Pol.) 6,62 m; 4. Capriotti (It.) 6,58 m.
Krogla moški: 1. Macura (ČSSR) 21,42; 2. Stolz (ZRN) 20,22 m; 3. Todorov (Bol.) 19,98 m.
60 m ovire ženske: 1. Oschkenat (NDR) 7"77; 2. Olijslager (Niz.) 7' 92; 3. Pogacian (Rom.) 7"92.
60 m moški: 1. Christie (VB) 6"57; 2. Desruelles (Bel.) 6"60; 3. Atanasov (Bol.) 6"60; 5. Pavoni (It.) 6'64.
Daljina moški: 1. Maas (Niz.) 8,06 m; 2. Szalma (Madž) 8,03 m; 3. Evangelisti (It.) 8,00 m.
Višina moški: 1. Sjoberg (Šve.) 2,39 m; 2. Mògenburg (ZRN) 2,37 m; 3. Trànhardt (ZRN) 2,35 m.
DANAŠNJI FINALI: 10.15 troskok; 10.30 krogla ženske; 10.40 3.000 m hoja ženske; 11.30 3.000 m ženske; 12.00 palica; 14.30 višina ženske; 15.00 5.000 m hoja moški; 15.50 400 m ženske; 16.00 400 m moški; 16.20 1.500 m ženske; 16.40 1.500 m moški; 17.00 800 m ženske; 17.20 800 m moški; 17.35 60 m ženske; 17.40 200 m ženske; 17.50 200 m moški; 18.00 60 m ovire moški; 18.05 3.000 m moški.
Sabljanje: mladinsko EP v Vidmu
VIDEM — V videmski športni palači Primo Camera bo od 10. do 12. t. m. prva preizkušnja evropskega mladinskega sabljaškega prvenstva. Nastopilo bo okrog 100 tekmovalcev iz 16 držav, ki se bodo merili v floretu, sablji in meču. Na EP nastopajo naslednje države: Avstrija, Belgija, ČSSR, Francija, ZRN, VB, Italija, Jugoslavija, Luksemburg, Norveška, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Švedska, Švica in Madžarska.
Pri Udineseju se pravdajo
VIDEM Predvčerajšnjim je bivši predsednik Udineseja Mazza zatrjeval, da mu društvo dolguje nič manj kot 5 milijard lir. Včeraj pa je sedanji predsednik Pozzo z dokumenti v rokah skušal dokazati, da je ravno nasprotno, dolžnik je Mazza, od katerega terjajo štiri milijarde lir. Kdo ima prav, bomo izvedeli ob koncu pravde, ki že teče.
Nogomet: v italijanski A ligi
Napoli za rekord
V1. jugoslovanski ligi
Na gostovanju v Bar let ti
Triestina po točko
Današnje gostovanje Triestine pri zadnjeuvrščeni Barletti je pomembno in le navidez lahko. Apulijsko moštvo je v zadnjih treh tekmah dosegel kar pet točk in resno »od spodaj« ogroža ostale tekmece v boju za obstanek. Tržačani bodo tudi tokrat okrnjeni, saj bodo nastopili brez diskvalificiranih libera Biaginija in vratarja Gandinija, ki ju bosta nadomestila Poletto oziroma Cortiula. Doma se odsotnost nosilnih obrambnih vlog z napadalnostjo da nadoknaditi, v gosteh je to težje. K sreči bo trener Ferrari spet razpolagal z Orlandom in Strappo. Tržačani prav gotovo nočejo več zapustiti varnega 17. mesta, točka pa bi jim pred dvojno domačo preizušnjo s Piacenzo in Sam-benedettesejem še kako koristila.
DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Bari; Atalanta - Parma,- Barletta - Triestina; Bologna - Brescia; Catanzaro - Genoa; Lazio - Modena; Lecce - Taranto; Padova - Sambenedettese; Piacenza -Cremonese; Udinese - Messina.
Prvenstvo A lige je zaradi premoči Napolija vse manj zanimivo, razvnel se je le boj za obstanek. Osrednje vprašanje je, ali bo Neapeljčanom danes z osmo zaporedno zmago uspelo izenačiti rekord Interja, Lazia in Ju-ventusa. Maradona in tovariši igrajo doma z Romo, ki bo nastopila brez obolelega Bonieka. Klasični derbi Juventus - Inter je v zadnjih letih izgubil na pomenu, doslej predvsem po krivdi Interja, a letos tudi Turinčanov, ki že dolga leta niso bili tako slabi. Pokalni nastop je pokazal, da je Verona zdaj bleda senca nekdaj uspešnega moštva, zato ima Milan možnost, da ohrani pet točk zaostanka za vodilnim Napoli-jem. Ostala srečanja zadevajo sredino lestvice, nekoliko več pozornosti velja nameniti srečanju Pisa - Empoli.
DANAŠNJI SPORED: Ascoli (14) -Como (14); Cesena (17) - Avellino (12); Fiorentina (16) - Torino (21); Juventus
(19)	- Inter (22); Milan (30) - Verona
(20)	; Napoli (35) — Roma (27); Pisa (15) - Empoli (11); Sampdoria (24) - Pescara (18).
Zmaga Rada
Anticipirani tekmi 1. kola spomladanskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva nista bili kdove kako zanimivi, pokazali pa sta, da se razmerje sil med protagonisti tudi po prestopnem roku ni spremenilo. Povprečna Željezničar in Osijek sta si v Sarajevu salomonsko razdelila točki (1:1), a gostitelji so s Stojanovičem izenačili šele pet minut pred koncem. Osijek je v 35. min. povedel s Šuker-jem. V drugem srečanju je Rad s 3:1 (2:0) odpravil slabo Sutjesko. Strelci: Milinkovič v 26. in v 30. min. ter Du-bajič v 84. min., za goste je bil v 72. min. uspešen Medin.
DANAŠNJI SPORED: Crvena zvezda - Hajduk; Vojvodina - Partizan; Bu-dučnost - Rijeka; Sarajevo - Sloboda; Vardar - Priština; Čelik - Radnički; Velež - Dinamo.
w
Športna ambulanta
______ Aldo Rupel __
Vsakdo vadi in se udeležuje prvenstev, turnirjev ali posameznih srečanj na lastno odgovornost, kar se zdravja in poškodb tiče. V okviru vsedržavnih športnih zvez obstajajo zavarovanja, po društvih pa si ne more nihče vzeti neposredne odgovornosti za morebitne poškodbe med vadbo ali tekmovanjem niti v smislu gmotne nadoknade niti v smislu zdravljenja. Drugače biti ne more.
Tako se v primerih, ko pride do večje ali manjše nesreče, naslonimo na javne zdravstvene ustanove, oziroma svetujemo poškodovancu, naj stopi do družinskega zdravnika ali do »urejevalca« kostnih sklepov in mišic, ki je pogostna pojava vsaj na ozemlju od Gorice v smeri Furlanske ravnine. S tem se naloga in vloga vaditelja, odbornika ali predsednika društva konča. Tako stanje sprejemajo vsi igralci in igralke ter nemočno dvigajo ramena ob spoznanju, da ne bodo mogli nastopati nekaj tednov zaporedoma, bodisi da gre za resnično obžalovanje, bodisi da smatrajo kot dobrodošel tak odmor v času napete vadbe, ki se ponavlja tudi trikrat tedensko. Odmor je dobrodošel v primeru, da ni poškodba prehuda.
Tri so razlogi, zaradi katerih se je deloma že spremenil, še več pa se bo moral spremeniti odnos do tega vprašanja s strani tistih, ki vodijo društva ali posamezna moštva.
Prvi razlog je v zvezi z navadno raču-nico. V zadnjem desetletju se je pristop k vodenju in dolgoročnemu načrtovanju številnih društev in moštev tako spremenil, da predstavlja »odmor« nekega igralca ali neke igralke škodo, ki jo je težko prenašati. Ne gre samo za trud, čas in znanje, ki so bili vloženi v posameznika. To se je dogajalo - upravičeno podčrtujem - tudi v prejšnjih desetletjih. Gre za »mrtev kapital«, ki ga ni mogoče vnovčiti, ker je nemočno obležal. Daleč od tega, da bi obtoževali poškodovance ali da bi kriminalizirali usodo, ki pač statistično vzeto zahteva davek za vse športne užitke in zadoščenja. Res pa je, da bi obdobje počitka zaradi utrpelih poškodb lahko bilo veliko krajše, če bi se ne zapletalo pri specialističnih pregledih in zlasti pri terapijah.
Drugi razlog izhaja iz posebne družbene vloge, ki jo ima naša telesna kultura ves povojni čas in tudi prej. Marsikatero okolje večinskega naroda nas pozna samo skozi športno dejavnost. Najboljša slovenska moštva odigravajo pomembno vlogo ne le v smislu narodnostnega osveščanja svojih članov, ki zahajajo v ta društva in v njih tudi nastopajo, temveč pomagajo tudi ohranjevati narodno zavest pri tistih, ki so jim potrebni dokazi o veljavnosti neke skupnosti, ko ta nastopa ali celo zmaguje v deželnih in državnih ligah. Zmagovati po slovensko je namreč zelo spodbudno in za marsikoga celo nenavadno ali pa je vsaj bilo tako.
Dogaja se torej, da istočasna poškodba dveh ali celo treh igralcev istega moštva postavlja v dvom ne le posamezno tekmo temveč celo obstanek v ligi z vsemi posledicami, ki zadevajo čast in slavo moštva, društva, odbora, sponsorja in širšega okolja.
Tretji razlog, ki pa je človeško gledano na prvem mestu, zadeva odnos, ki ga imamo do svojih varovancev oziroma odnos, ki ga imamo do samih sebe. Skrb za zdravje in za telesno integriteto pomeni skrb za podaljšanje dejavne, tekmovalne dobe, kar je, kot sem napisal, v korist skupnosti, kateri tekmovalec pripada, in v korist njemu samemu, ker mu odpira zadoščenja, ki bi se sicer predčasno zaključila. Na vprašanje poškodb je treba gledati tudi z vidika težav, ki jih bo vnesla v tekmovalna moštva padajoča demografska krivulja.
Sprašujemo se, kako temu odpomoči. Ureditev vsaj dveh športnih ambulant, ene na Tržaškem in druge na Goriškem, bi deloma predstavljala kakovosten odgovor na to odprto vprašanje. Če bi v teh ambulantah lahko opravljali poleg splošnih pregledov in ob poškodbah tudi terapevtske posege, bi podaljšali tekmovalno obdobje poškodovancem, lahko bi jih hitreje vračali v prvenstvene boje, izboljšali bi kakovost ponudbe. Sicer pa nas ne zanima vedno in samo tekmovalna računicatudi tako imenovani rekreativci se poškodujejo in se morajo včasih odpovedali dolgo načrtovanim pobudam.
Prvi poskus športne ambulante na Tržaškem se ni ravno posrečil; morda prav zaradi tega, ker je bil prvi. Spremenili so zasnovo in zopet poskušajo. Na Goriškem naj bi poskus stekel prvič. Posrečil se bo, če bo zdravstvena kultura prevladala nad brezbrižnostjo in površnostjo.
Kolesarstvo: v priredbi K K Adria Rešim
12. trofeja ZSŠDI
Kljub včerajšnji zmagi v smuku
Švicarke se ne veselijo
0WERIVIO CPICBtt - KHIZI9CE OFCDE
Tudi letošnji uvodni kolesarski dirki v naši deželi, ki jo danes prireja KK Adria Rešim in je veljavna za 12. trofejo ZSŠDI, se obeta velik uspeh, saj se je vpisalo več kot 170 tekmovalcev iz 26 društev iz Italije (F-JK, Veneto, Lombardija) in Jugoslavije.
Podrobnejši spored dirke je naslednji: ob 13.00 se bodo kolesarji podali iz Lonjerja do Barkovelj, kjer bo ob 13.30 uradni start. Proga bo potekala takole: Miramar, Sesljan, Štivan, Tržič (14.02), Ronke, Redipuglia, Zagraj, Poggio Terza Armata, Sovodnje (14.30), industrijska cona, državna cesta 55 Trst -Gorica, Gabrje (14.43), Devetaki, Doberdob, Jamlje drž. cesta 55, Štivan drž. cesta 55, Sesljan, Nabrežina (15.16), Križ, Brišče, Bajta, Gabrovec, križišče za drž. cesto 202, križišče za Vejno, drž. cesta 202 (15.41), križišče na Opčinah, Obelisk, kamnolomi Fac-canoni drž. cesta 14 (16.00), Lonjer drž. cesta 14, Bazovica, Padriče, Trebče (16.12), Bani križišče - drž. cesta 202, križišče na Opčinah, Obelisk, Facca-noni, Lonjer - Bazoviška cesta (16.30).
ASPEN (ZDA) — Včeraj so le izpeljali ženski smuk v Aspnu, ki je prejšnje dni tako drago stal švicarsko reprezentanco. Ko so ga namreč prvič skušali izpeljati, so bile zaradi slabih vremenskih pogojev žrtev padcev Gafnerjeva, Schneiderjeva in Walliserjeva. Sprva ni zgledalo, da bo posebno hudo, pozneje pa je zdravnik švicarske ekipe povedal, da vsa tri dekleta imajo poleg drugih udarcev še poškodbe na kolenih, tako da je sezona zanje praktično končana. Schneiderjeva je trenutno v vodstvu tako v skupnem seštevku svetovnega pokala kot na lestvicah slaloma in veleslaloma. Zato bo v delno uteho včerajšnja zmaga Ortli-jeve.
Moški pa so bili včeraj zaposleni v Whistler Mountainu, kjer je bil prav tako na sporedu smuk. Zaradi časovne razlike in zakasnitve pri startu vesti o izteku tekme nismo dobili. Na zadnji poskusni vožnji je bil najboljši čas dosegel Kanadčan Stevens pred Švedom Henningom in Avstrijcem Pfaffenbichlerjem. Organizatorji pa so vožnje že po prvi dvajseterici prekinili zaradi megle in preobilice snega.
Slabe vremenske razmere pa so znova pretresle koledar svetovnega smučarskega pokala. Razveljavili so namreč moški veleslalom v Grouse Mountainu, ki ga bodo nadoknadili 25. t. m. v Saalbachu v Avstriji, kjer bo sklepni del letošnjega pokala z naslednjim sporedom: 23. 3. ženski smuk; 24. 3. ženski veleslalom; 25. 3. moški veleslalom; 26. 3. moški slalom; 27. 3. ženski in moški paralelni slalom.
Dirka off-shore za italijansko prvenstvo
Jekleni kiti v Trstu
Triindvajsetega in 24. aprila bo v Tržaškem zalivu moto-navtična dirka off-shore, veljavna kot druga preizkušnja za italijansko prvenstvo v formuli ena. Po lanski uspeli izvedbi v formuli tri bo Trst zdaj gostil najboljše italijanske pilote še mnogo bolj prestižnega razreda. Off-shore je namreč razred za prave jeklene kite, dolge 12 metrov in opremljene z bencinskim motorjem s 16.400 ccm ali dizelskim motorjem z 32.800 ccm, na vodni gladini pa razvijajo hitrost tudi do 200 km na uro.
V kongresni dvorani tržaškega velesejma je bila včeraj predstavitev dirke, ki naj bi se je udeležilo okrog 45 posadk, celotno organizacijo pa je prevzela Tržaška občina. Predstavitve sta se med drugimi udeležila tudi župan Staffieri in odbornik za šport in prosti čas Salvagno.
Dirke off-shore so zaradi svoje dolžine (najmanj 35 morskih milj) bolj primerne za odprto morje, vendar jih prirejajo v zalivih, da bi povečali zanimanje ljudi, v našem mestu pa ne manjka lepih razglednih točk. Odgovorni pri deželni motonavtični zvezi FIM so vsekakor poudarili, da obstaja zamisel za izvedbo dirke Trst - Pulj - Trst, ki bi se lahko kosala z najbolj znanimi tovrstnimi prireditvami v Italiji.
To ne bo edina velika letošnja prireditev v Trstu. Od 23. do 28. maja bo v našem mestu finalni del košarkarskega prvenstva za mladince in finalni del dijaškega prvenstva v rokometu in plavanju. Poleti bo Trst sedež mladinskega svetovnega prvenstva v športnem ribolovu.
Julija v naši deželi
Prvi italijanski pokal v kolesarstvu
Konec julija se bo vsa svetovna ko-Jssarska elita zbrala v naši deželi, ko na sporedu prva izvedba italijanskega pokala v kolesarstvu. Od 29. do . • julija se bodo najboljši profesional-bl kolesarji pomerili na tridnevnem tekmovanju, ki bo glede samega prosterna zelo pestro. Na vrsti bodo na-teteč dirkališčna tekmovanja, ki se uodo odvijala na dirkališču v Pordenonu, vožnja na kronometer, ki se bo vua iz Gradeža v Gorico, ter seveda cestna vožnja, katere štart bo v leto-'Usčarskem centru Lignano, cilj pa v vidmu.
, Organizatorji računajo, da se bo posla udeležilo preko tristo tekmovalcev, doslej pa je svojo udeležbo potr-u° že dvajset držav. S to novo pobu-, 0 si kolesarska federacija nadeja, da 0 Ponovno obudila zanimanje za pa-ii°H ^ ie v zadnjih letih zgubila več-j nel svojih privržencev. Istočasno bo ludi lepa reklama za razne turistič-ska . Ie v naši deželi, saj
tria televizija zelo podrobno dnevni manifestaciji.
bo italijan-sledila
Danes zjutraj in popoldne pri Briščkih
Balinarski turnir za trofejo ZSŠDI
Danes bo na sporedu tradicionalni, 3. zimski balinarski turnir, ki ga tudi letos prireja balinarska komisija pri ZSŠDI. Tekmovalci se bodo ob 8. uri zbrali v repenski telovadnici, od koder se bodo podali na štiri balinarske steze pokritega balinišča pri Briščkih. Nastopajoče četverke so bile razdeljene v štiri skupine, iz katerih bomo nato dobili ravno toliko polfinalistov. Začetek popoldanskega dela (kosilo bodo nastopajočim pripravili Zarjini športni delavci v Ljudskem domu v Bazovici) bo okrog 14.30. Prve štiri uvrščene ekipe bodo prejele spominske pokale, prvouvščena pa še prehodno trofejo ZSŠDI, ki jo je lani v začasno last dobilo Meblo iz Nove Gorice.
Spored izločilnega dela:
Skupina I (igrišče št. 1): Polet -Kraški dom; poraženec - Zarja; skupina 2 (igr. 2): Danica - Idrija; poraženec
Vodstvo in igralci ŠZ Jadran čestitajo
KLAVDIJU STARCU
za profesorski izpit telesne vzgoje ISEF
-	Sokol; skupina 3 (igr. 3): Istra - Portuale; poraženec - Gaja. skupina 4 (igr. 4): Nabrežina - Meblo; poraženec
-	Kras.
V	polfinalu se bosta pomerila zmagovalca 1. in 4. skupine (igrišče 3) ter 2. in 3. (igrišče 4). Igrišče za finalno
srečanje bo določil žreb. (Z. S.)
RADIO OPČINE
V	okviru Športne nedelje na Radiu Opčine bo danes ob 15. uri neposreden prenos tekem Zarja - San Luigi in Gaja - Chiarbola, povezali se bodo tudi z Domom pristaniških delavcev za balinarsko prvenstvo. Ob 18. uri bo direkten prenos tekme Virtus Imola -Jadran, prisluhnili pa bomo še prispevkom o rokometni tekmi Cividin -Kras, o kolesarski dirki ZSŠDI in o Sloginih tekmah v odbojki. Jutri ob 18.30 bo na vrsti običajni tedenski športni komentar.
obvestilo
::::::::
ZSŠDI
obvešča, da je plavalni tečaj v Lipici prekinjen do 8. marca.
DANES
NEDELJA, 6. MARCA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v Imoli, Ul. Graziadei: Virtus Imola - Jadran
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Ferroviario
MLADINCI
11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Motonavale - Kontovel Electronic Shop DRŽAVNI KADETI 11.00 v Pordenonu, Ul. Rosselli: Castor
-	Bor Adriaimpex
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, šola Caprin: Santos - Sokol; 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Breg
DEČKI
12.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servola-na - Bor Indules
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	na »1. maju«: Cicibona - Sokol
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Palmanovi: Palmanova - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Bazovici: Zarja - San Luigi Vivai Busa; 15.00 v Buttriu: Buttrio - Vesna; 15.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio
-	Kras
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Stražicah: Audax - Juventina; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Moraro;
15.00 na Padričah: Gaja - Chiarbola; 15.00 na Opčinah, Ul. Carsia: Exner - Primorec
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - S. Sergio; 10.30 v Dolini: Breg Sest - Olimpia; 10.30 v Križu: Montebello - Vesna
NAJMLAJŠI
9.00	v Ribiškem naselju: S. Andrea -Primorje; 13.45 v Trstu, Ul. Flavia: Don Bosco - Breg
ZAČETNIKI
9.30	v Sovodnjah: Juventina Edil Casa - Azzurra; 9.30 na Proseku: Primorje -Ponziana; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Opicina
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Kontovel Electronic Shop
UNDER 16 MOŠKI
10.30	v Repnu: Sloga - Breg
UNDER 16 ŽENSKE
10.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Virtus; 10.30 na Opčinah: Sloga Koimpex - Sloga Sklad Mitja Čuk
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade A -Kras Globtrade B
MOŠKA D-l LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -CMM
KOLESARSTVO
TROFEJA ZSŠDI
13.00	v Lonjerju: neuradni start
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Itali/i pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
6. marca 1988
V Združenih državah Amerike vse večji promet s kokainom
Dveletna vojna proti mamilom ni dala zaželenih rezultatov
MIAMI — Dve leti je minilo, odkar je ameriški predsednik napovedal pravo križarsko vojno mamilom in v tem času so iz Južne in Srednje Amerike začele prihajati v ZDA vse večje količine kokaina. Glavni vzrok za vse večji promet s kokainom je izredno povečano povpraševanje po mamilih, vse popolnejše metode tihotapljenja in pa milijardni zaslužki trgovcev z mamili.
Ob tem pa v ameriških policijskih središčih za boj proti mamilom trdijo, da v nekaterih državah, med katerimi naj bi bila tudi Panama, ne storijo dovolj, da bi onemogočili ta rekordni promet, istočasno pa tudi priznavajo, da bi morali najprej Američane same prepričati, da zmanjšajo porabo mamil, če se hočejo uspešno zoperstaviti tej sodobni trgovini s smrtjo.
Ameriška policija se na različne načine bori proti preprodajalcem. Tako po vodah Floride krožijo hitre motorne ladje, po ulicah največjih mest pa so postali policijski osebni pregledi preprodajalcev in kupcev kokaina nekaj povsem običajnega. Tudi v Teksasu in Kaliforniji je obmejna policija zelo poostrila nadzor, da bi tako preprečila narašča-
joči priliv kokaina, marijuane in heroina iz Mehike. Pri tem je imela ameriška policija tudi precejšnje uspehe in je zaplenila velike količine mamil.
Boj proti mamilom v ZDA je zmanjšal promet z marijua-no, zato pa je kokain tisti, ki iz meseca v mesec ruši vse rekorde. To mamilo je tudi precej bolj nevarno, preprodajalcem pa prinaša mnogo večje zaslužke. Zaradi vse večjih količin pa je cena kokainu začela padati. Tako je lani na trgu na debelo kilogram kokaina stal 20 tisoč dolarjev, letos pa le še 14 tisoč. Kljub temu pa so zaslužki izredno visoki.
V ZDA pa tudi trdijo, da so nekateri voditelji v latinskoameriških državah vpleteni v trgovino z drogo. Tako so neposredno obtožili panamskega vojaškega poveljnika generala Noriego, da je panamsko vlado spremenil v veliko podjetje, ki se v glavnem ukvarja s prodajo mamil. Ponekod pa so se pojavili glasovi, da je tudi Kuba vmešana v trgovino s kokainom in da tesno sodeluje z glavnimi proizvajalci kokaina v Kolumbiji. Toda za te trditve ZDA nimajo dejanskih dokazov in mnogi smatrajo, da so te obtožbe le pretveza za poskus politične diskvalifikacije teh držav.
Obletnica morske tragedije
Arhivski posnetek britanskega trajekta Herald of Free Enterprise, ki se je potopil 6. marca lani pri Zeebruggeju. V nesreči je izgubilo življenje 193 oseb	(Telefoto AP)
Poulična ropotarnica
V Rio de Janeiru so Brazilci navalili na ulice, da bi na dokaj »zveneč« način demonstrirali proti predsedniku Joseju Sarneyu, ki bi ga nekateri radi odstavili pred letom 1990, ko je Sarney obljubil, da bo predčasno zapustil vodstvo države	(Telefoto AP)
Tudi na Kitajskem se uveljavlja počasna, a vztrajna destalinizacija
PEKING — Tudi na Kitajskem, kjer vsako leto 1. oktobra, ko slavijo dan proglasitve LR Kitajske, na največjem trgu na svetu Tian An Men v Pekingu izobesijo tudi velikanski portret Stalina, a lik nekdanjega sovjetskega voditelja počasi bledi.
Destalinizacija na Kitajskem je sicer počasna in diskretna. V začetku je bila omejena le na posredovanje mnenj drugih v internih biltenih za najvišje kitajske voditelje, s časom pa so se negativna mnenja o Stalinovem obdobju začela seliti tudi v kitajski tisk, poleg tujih mnenj pa so se začele pojavljati tudi domače kritike stalinizma.
Uradna Kitajska sicer še danes trdi, da je Stalin v 70% primerov ravnal pravilno in LR Kitajska je poleg Albanije verjetno edina država, ki Stalina postavlja ob bok klasikom marksizma Marxu, Engelsu in Leninu. Toda tiho toleriranje negativnih tekstov o Stalinu daje slutiti, da se tudi uradna kitajska politika počasi spreminja. To pa je vidno tudi v praksi, kjer se je Kitajska od Stalinovih načel oddaljila predvsem v gospodarstvu, ki se danes razvija povsem drugače, kot je predpisovala stalinistična ekonomska teorija.
Primerov negativnega pisanja o Stalinu je vedno več in članki so vedno ostrejši. Tako so v dnevniku Guangming Ribao tudi ostro kritizirali knjigo Kratek kurz zgodovine KPSZ, ki je dolga leta veljala za nekakšno sveto pismo za vse komuniste in predvsem za tiste, ki so želeli v okviru partije napraviti kariero. Knjigo je napisal Stalin, kitajski zgodovinarji pa ji očitajo mnoge zgodovinske netočnosti, ki poveličujejo Stalinovo vlogo in karikirajo njegove nasprotnike.
V drugih kitajskih listih so objavili več člankov, ki so jih povzeli po tujih virih. V njih je govor o Stalinovih čistkah, o njegovem kultu osebnosti, o streljanjih in preganjanju nedolžnih oseb. Vse to kaže, da imajo Kitajci za kritiziranje Stalina dva motiva. Prvi je ta, da tudi s teoretičnega vidika obračunajo z vsemi negativnimi stalinističnimi postopki in politiko v lastni hiši, kar z drugimi besedami pomeni, da na ta način kritizirajo tudi svoje napačno ravnanje v preteklosti. Drugi in verjetno bolj realistični motiv pa je ta, da tudi Kitajci želijo nekatere stvari iz ne tako davne preteklosti postaviti na tisto mesto, ki jim pripada.
Italijanka počez prehodila Saharo
LONDON — Londonska Royal Geographical Society je včeraj gostovala Mario Antonietto Peru, prvo žensko, ki je prehodila Saharo od zahoda do vzhoda. Maria Antonietta Peru, ki je doma s Sardinije, je svoj podvig začela v spremstvu moža aprila leta 1986.
Zakonca sta tri mesece bivala v neki mavretanski oazi, da bi se aklimatizirala in privadila na velblode. Na pot sta se podala avgusta ob začetku deževne dobe. Devet mesecev je trajala njuna pot od Atlantika do Nila. Dnevno sta peš ali na velblodih napravila od 35 do 40 kilometrov poti. Za las sta ušla smrti, ko sta zgrešila neki vodjak. Trda jima je predla tudi zaradi hijen. Te živali so se namreč nevarno razmnožile, ker beduini ne smejo imeti s sabo orožja. Prepoved so sprejeli zaradi čadske krize. Trditev, da je hijena le mrhovinar, ne drži, saj napade tudi človeka, tako da sedaj spremljajo karavane cela krdela psov, ki branijo ljudi pred hijenami. Največ težav pa sta imela zaradi ljudi. V Čadu so ju dvakrat aretirali, ker so ju zamenjali za Gadafijeva vohuna, v Sudanu pa so ju zasledovali roparski beduini.
Perujeva, ki je izvedenka za arabska narečja, bo sedaj napisala knjigo. Podvig je namreč finančno krila neka britanska založniška hiša.
Sahel krvavo potrebuje nove globinske vodnjake
BAMAKO (MALI) — Francija je nakazala petim afriškim državam (Obala slonove kosti, Burkina Faso, Niger in Togo) 20 milijard frankov (60 milijard lir) za uresničitev širokopoteznega načrta oskrbovanja vasi s pitno vodo. V prvi fazi bodo zgradili 500 vodnjakov, red koncem leta pa še 5000 zajetij, ki odo zagotovila vasem prepotrebno pitno vodo.
Republika Mali ni vključena v ta načrt, zato išče pomoč drugje, predvsem v Italiji. Italijanski tehniki so se v Maliju že izkazali, saj so smotrno izkoristili že obstoječe strukture, novi vodovodi in vodnjaki so preprosti, vzdrževanje je skrajno enostavno. Italijani so namreč dosledno vgradili ročne
črpalke, s katerimi lahko rokujejo tudi preprosti kmetje in pastirji.
Mali potrebuje do leta 1990 vsaj 100 tisoč vodnjakov. Le tako bodo zagotovili vasem kakovostno vodo in preprečili nevzdržen beg v mesta. To v glavnem velja za ves sahelski pas, ki ga že nekaj let pesti katastrofalna suša. Z mednarodno pomočjo so v sahelskih državah vsaj nekoliko omilili trpljenje ljudi. Z globinskimi vodnjaki in preprostimi črpalkami so marsikje preprečili, da bi se ljudje izselili. Prisotnost ljudi na tem območju pa je nenadomestljiva, saj lahko le človek s svojimi dejavnostmi prepreči širjenje puščave.
Jugoslaviji predsedstvo varnostnega sveta OZN
NEW YORK — Jugoslavija bo marca predsedujoča v varnostnem svetu, ene najpomembnejših teles svetovne organizacije. Po ustaljeni navadi so primopredajo poslov opravili na eni strani med odhajajočim predsedujočim, veleposlanikom ZDA Waltersom, in novim predsedujočim veleposlanikom Dragoslavom Pejičem.
Stalni predstavnik Jugoslavije v OZN je prevzel dolžnost v času, ko je hkrati ohrabrujoča in zavezujoča. Boljše ozračje v mednarodnih odnosih in še zlasti v odnosih med ZDA in SZ ustvarja boljše pogoje tudi za delo varnostnega sveta. Po drugi strani še vedno ni rešitev za številne regionalne krize.
Najverjetneje se bodo vsaj nekatere od teh tem znašle na dnevnem redu zasedanj varnostnega sveta v času predsedniškega mandata Jugoslavije. Ali bodo o teh problemih v marcu tudi razpravljali, pa je odvisno predvsem od držav, članic VS, ki po poslovniku sveta sprožijo pobudo oziroma zahtevajo zasedanje. Med temami, ki jih še posebej omenjajo, so iransko-iraška vojna, kriza na Bližnjem vzhodu, Jug Afrike in druge. Ni izključeno, da bi VS v istem obdobju obravnaval tudi britanske manevre na Falklandih. (dd)
1RIESIE GIR NJDO • BLAUPUNKT
TRST — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026 Ul. della Geppa 12/A, tel. 69358
OBVEŠČA, da je v teku
promocijska prodaja s popusti
na vseh artiklih in na vseh znamkah
GOSTILNA =	_	PIZZERIA
OPČINE - PROSEŠKA ULICA 37 - TEL. 211-629 SE ZAHVALJUJE
vsem, ki so bili prisotni na otvoritvi prenovljenih prostorov in pripomogli k uspešnemu začetku poslovanja.
SE PRIPOROČAMO !