Žlvec gospodarskega zlvljenja. Težko je urediti gospodarstvo, ki je vsled nesposobnosti ali zanikarnosti gospodarja v stanju propadanja. Kmet, ki prevzame posestvo za takim gospodarjem, mora porabiti vso razumnost in energijo, da izleči rane, ki iz njih krvavi gospodarstvo, ter da na osnovi dobrega gospodarskega načrta spravi vse gospodarsko telo počasi v stanje reda in zdravja. Kar velja o zasebnem gospodarstvu, velja tudi o narodnem in državnem. Ko je nastopila sedanja Stojadinovič-Koroščeva vlada, je našla državne blagajne prazne in narodno gospodarstvo v stanju propadanja. JNS politiki so, kakor znano, dobri gospodarji za sebe in morda še tudi v strankine namene, za narodno gospodarstvo in pa za zdravo finančno politiko niso imeli in nimajo ne smisla ne sposobnosti. Zato pa je doba njihovih režimov obeležena z gospodarskim propadanjem in obubožanjem gospodarskih stanov in tudi posameznikov. Kmet je postal siromak, kakor prej nikdar ni bil. Stojadinovič-Koroščeva vlada se stanja, ki ga je našla, ni ustrašila, marveč je snovala in snuje načrte, da popravi in ozdravi, kar so njeni predniki pokvarili in upropastili. Omilila je, kolikor mogoče, davčna bremena. Znižala državne izdatke s tem, da je znižala plače uradnikom in nameščencem. Storila je potrebne ukrepe v obrambo kmetskih dolžnikov. Sedaj se peča z rešitvijo problema (vprašanja) naših ^ienarnih zavodov, ki so vsled nemarnosti in nesposobnosti prejšnjih režimov postali nelikvidni. Mrtvilo leži na njih, ki se že vleče iz 1. 1931. Takrat bi se bila nastopajoča denarna kriza dala rešiti z nekaj milijoni. Toda JNS je mislila samo na državno blagajno, odnosno na blagajne miIjencev režima, v nemar pa je pustila blagajne denarnih zavodov, ki so se vedno bolj praznile in so sedaj ipraznjene do dna. To je bil udarec, ki je najhujše zadel Slovenijo, kjer je bilo zadružništvo najbolj razvito. Prizadeta pa je vsled gospodarskega mrtvila, ki leži nad Slovenijo, tudi državna blagajna, ki v njo ne pritekajo davki tako, kakor bi morali in bi tudi v resnici pritekali v redovitih razmerah. Odlašati torej ne kaže več, s tem se položaj le slabša od meseca do meseca. Presekano žilo je treba povezati, da bo kri zopet nortnalno krožila po telesu. To se najprimernejše zgodi tako, da se pride zadružništvu na pomoč. Vlada se s tem vprašanjem peča in upati je, da bo kmalu našla.pravilno rešitev. član sedanje vlade dr. Krek je na zborovanju v Velikih Laščah 17. maja rekel: »Vlada bo že letos oskrbela ogromna sredstva, da bodo hranilnice in posojilnice že letos mogle pričeti s poslovanjem.« Ta napoved je razveseljiva za zadružništvo in za vse ljudstvo, čigar gospodarstvo je tesno zvezano z usodo zadružništva. Prejšnji režimi so samo nakopičili gorje, sedanja vlada ga hoče odpraviti ali vsaj izdatno ublažiti. Pred petimi leti bi se bilo to dalo doseči z manjšimi žrtvami, sedaj bo res treba velikih sredstev, da zopet oživi omrtveli živec našega gospodarskega življenja. »Kmetski list« zabeležuje ts velike napore sedanje vlade nekam posmehljivo. S tem kaže v svetli luči svoje »kmetoljubno« srce. Njemu je veliko bolj pri srcu borba zoper »klerikalnega« zmaja, ki sedaj divja na španskem, kot pa blagobit našega kmeta. Naše kmetsko Ijudstvo si bo to dobro zapomnilo. Z veliko hvaležnostjo in obenem z živahnim pričakovanjem pa spremlja napore sedanje vlade, da bi pomagala kmetskemu ljudstvu in s tem popravila, kar so prejšnji režimi, sestavljeni iz osebnostih bivše demokratske in bivše kmetijske stranke, nad njim grešili.