Gospodarske stvari.
Zakaj propadajo kmetijstva?
Prav tiste pritožbe, kakor pri nas, razlegajo se tudi ca Stajarakem, pa gotovo tudi drugod.
Cujmo, kaj predstojnik podružnice v Kirchbachu, gosp. Janez Grabn^er, o tem vprašanji piše v časniku kmetijske družbe Stajarske „Der steirische Landbote" pod naslovom: ^Scbaden der Landwirthscbaft".
Njegove pritožbe glasijo se takole: V prvi vrsti vzrokov, zakaj da dandanes kmetijstva tako silno pešajo, stoje silni davki, davki s prikladami tolikošni, da je groza. Ce pogledamo v davkovske bukvice od leta 1848., najdemo od takrat in danes razloček trikrat viših davkov. In vendar ni cel6 nobenega upanja na znižanje davkov pod tem gospodarstvom, ki ga vidimo pod sedanjo vlado, kajti od leta do leta naraščajo državni stroški in državni dolgovi, ki čedalje bolj širijo brezdno, pred katerim stojimo. S potrtim srcem nese mestjan in kmet zadnji goldinar in zadnji krajcar v davkarijo; veči del mošinj je pa že praznih in od tod izvirajo one eksekutivne prodaje na kant prisedsih zemljišč, katerib je vsako leto več.
Drug vzrok, da propadajo kmetijstva, so oderuhi, katerim je postava od leta 1868. na prosto voljo dala, da smejo za izposojeni denar obresti (činža) zahtevati toliko, kolikor se jim poljubi. Gorje* kmetovalcu, ki takim oderuhom, pravim pijavkam, v roke pride; zgubljen je! Poglejmo le v gruntne bukve in videli bomo, da so dolžna piama vpisana s 30 do 40 in se več odstotki. Sa huje pa se dolžnikom godi, če so si denarja izposodili na menjice (wechsel); tu morajo 100 do 200 odstotkov plačevati! Mislilo se je, kedar ne bo nobene postave na odrti j o, bodo kmetovalci lože denarja na p6sodo dobivali; dobivajo ga res, al s krvavimi solzami teče zopet v žep odrtnika nazaj; — če si ga je pa na menjico izposodil in o pravem Časa ne more povrniti dolgL, primoran je podpisati novo menjico s še večimi obresti in z obresti od obresti. Kdor je v te klešče prišel, po njem je! ne bode se jim več izvil.
Obupan v takih nadlogah se loti marsikak zadolžen kmetovalec razdevanja svojega posestva, da poseka gozdna in sadna drevesa, razdira streho itd. ter prodaja vse to po nič; s tem sicer odrtnika včasih oplahtd, al kmetije gred6 tako v nič.
Se drugi vzrok propada kmetijstev ali vsaj velike škode, ki se kmetijstvu godi, je to, da se vsak berač
sme ženiti brez dovoljenja županstva. To škoduje kmetijam, ki ne morejo poslov dobiti, če se že vsak hlapec sme ženiti in vsaka dekla sme mo-žiti, občinam pa naklada velika bremena, ki morajo potem beraško rodovino z otroci rediti. To je lepa au-tonomija (samoupravje) občin, če se jim nakladajo le dolžnosti, pravice pa jemljejo ! In to pravico bi morala vendar županstva imeti, da dajejo privoljenja, kdo izmed njihovih soseščanov se sme ženiti, kdo pa ne. Tak „liberalizem" naj gre rakom žvižgat, ali pa naj „liberalni" državni in deželni poslanci in pa ministri, ki take postave delajo, take beraške rodovine v bvjojo skrb vzamejo.
Se druga kvar kmetijstvu so dandanes zel6 popačeni posli (hlapci in dekle). Povsod se slišijo pritožbe o tem, kako pohujšljivo in brezvestno se obnašajo zdanji čas nekateri posli. Nekdaj je bilo družbinsko življenje pravo patrijarhalično življenje; razmere med gospodarji in gospodinjami in pa med posli so bile kakor med očetom in otroci. Dandanes je izginil duh podložnosti in na njega mesto so stopile misli samostojnosti. Ce se posel pregreši, nima županstvo niti pravice niti moči, pokorščine zaukazati poslu. Od todi nepokorščina, po-nočno vlačugarstvo, pijančevanje, kvartanje itd. Pa tudi ljudske šole kvarijo nekoliko ženske posle. Ce se je deklica v šoli učila stikati in enaka gizdava ročna dela, noče kot dekla svojih rok umazati s hlevskimi deli. Šivati in plesti (štrikati), kakor nekdaj, naj se uči kmečki ženski spol v šoli; to je prav, vsa druga gospoščina naj se opusti, da ne bo na škodo odrašenim dekletom in kmetijstvu. Mi kmetovalci potrebujemo kmetijskih delavk.
To so poglavitni vzroki propada kmetijstva ; se vč, da je še druzih napak, katerih so gospodarji sami krivi, al te ne spadajo le-sem, ker — to naj sam trpi, kdor je sam kriv tega ali unega.