It 131. V Gorisi, v torek dne 10. novembra 1908. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek In soboto ob 4. tiri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K »/,...........10 » V. ...,........5 » Posamične Številke stanejo 10 vin. „SuCA" ima naslednje izradne priloge: Ob norem leta „Raitpot po'briškem irtiŠrsdtSCansk«»(>-4n-„B.attpot po IJubljani in kranjskih mestih", dalje dva-si-at v letu „Vozni red železnic, parntkov in poltnil zveš". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Štev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršCek Ha naroČila brez doposlanenaroCnlne.se nej)iiramo Oglasi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vsrsta. Večkiat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tečaj XXXVIII. »Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. naddr Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo sen«- haja v Gosposki ulici St, 7 v I. nadstr. na levov tiskarci. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se polivajo le nredniltvn. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnlštvu. »PRIMOREC." izhaja neodvisno od »Sočec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. >Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnaht Sohwarz v Šolski ol., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos-Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-.kopališčni ulici, I. Matiussi v ulioi Pormioa, I. HovafisH v Koronski ulici St. 22; v Trstu v tobakami LavrenČič na trgu della Caserma. — Tftlcfon it. 83. — »Gor. Tinkama« A. GabrScek (odgov. J. Fabdio) tiska in zal. Našim občinam! Naš deželni odbor pošilja občinam okrožnice, v katerih v velepatriotičnih bese- ! dah naznanja cesarjev jubilej za dan 2. decembra t. 1. ter poroča, kaj je sklenil deželni odbor, namreč: 1. Predlagati deželnemu zboru, da ustanovi večno ustanovo z imenom Jubilejne premije za pospeševanje kmetijskega napredka, ustanovljene v spomin šestdesetletnegn vladanja Nj. V. cesarja Franca Jožefa I, — Premije se bjdo podeljevale kmetovalcem, ki se radi tehničnega in gospodarskega obdelovanja zemljišč?, radi melijoracij, novih nasadov, živinoreje ali drugačnega kmetijskega napredka najbolj odlikujejo in morejo služiti v zgled. Vsaka premija bode znašala 1000 kron; premije se bodo podeljevale v enakem številu za slovensko in italijansko stran dežele. 2. Predlagati deželnemu zboru, naj ustanovi še osem brezplačnih mest v gradežkem morskem zdravilišču, tako da se število brezplačnih mest deželne ustanove zviša na šestnajst. 3. Predlagati deželnemu zboru, da se deželna norišnica V Oorici posveti večnemu spominu" na Nj, Veličanstvo C9sarja Franca Jožefa \. • 4. Predlagati deželnemu zboru, naj od-meni prestavnemu jubileju Nj. Vel. denar, ki se je do sedaj podeljeval visokošolcem-prvo-Ietnikom, in da zviša dosedanje zneske od 400 na 600 kron, katere bi se naj zagotovile za vso dobo rednih študij. Potem pa priporoča: I. jDa skrbe za to, da se prirede dne 1. decembra t. 1. zvečer (predvečer slavnega dneva) in na dan jubileja t. 1. 2. decembra vse slavnosti, ki so ob slovesnih prilikah običajne. II. Da skrbe za to, da se snide 2. decembra po slovesni sv. maši, ki se bode tega dne brez dvoma brala, starešinstvo v svečano sejo in da sklene: poslati pozdrave vladarju, čestitke in izraze udanosti. . Prav lepo se vse to sliši — ali naš stari slavni deželni odbor nima prav nič sklepati in prav nič ukazovati. Naš deželni odbor je nepostaven, je protiustaven. To je dognana reč. Ako sklene kaj, kar komuVi prav, lahko napravi pritožbo na upravno sodnijo, ki bi morala vsak tak sklep razveljaviti iz razloga, ker je ta — deželni odbor nezakonit, torej tudi ne more nič zakonitega skleniti. Pretekli mesec je bil čas, izvoliti nov deželni odbor, ki bi mogel res sklepati, kar bi veljalo, ali zločinska obstrukcija je zabranila izvolitev postavnega deželnega odbora tako, da „gospodarijo" v deželni hiši še vedno obstrukcionisti. — Ti obstrukcionisti sedaj ukazujejo, kaj naj storijo občine ob cesarjevem jubileju. Ta je lepa pa kratka! Kar 80 sklenili, ne velja nič. Saj je bil otvorjen deželni zbor cel mesec. Tam je bilo čas, skleniti, kaj naj se stori za cesarjev jubilej, ne pa, da bo sedaj nepo-stavni deželni odbor sklepal in ukazovali Občine morajo zavrniti „ukaze" iz nepostavnega deželnega odbora. Saj vedo same, kaj jim je storiti! Nepostavni deželni odbor pa tudi zapeljuje občine v troške za »slavnosti, ki so ob slovesnih prilikah običajne11, to so take slavnosti, kakoršnib naš cesar ne mara. Prav lepo je povedal, da želi, naj se proslavi jubilej z dobrodelnostjo. Kaj d o-brega, kaj k o r i s t n e g a naj storijo občine v spomin cesarjevega jubileja, če morejo sploh kaj storiti pri sedanjih slabih časih, da bi pa šli tisočaki. v z r a k in za nepotrebne reči, proti temu smo prav odločno, kakor to tudi ni v intencijah cesarja samega. Dobrodelnost, katero je priporočal cesar, priporočamo tudi mi. Da bi sepa metal denar v zrak, tega pa ne, pa če deželni odbor še tako priporoča „sla v no s ti" ! Prav lepo se &ta, kaj je »sklenil" deželni odbor. Spomnil se je tudi nkmetij-skega napredka" in določil premije. Obstrukcionisti pa kmetijski napredek! V de- želnem zboru so uganjali obstrukcijo, naperjeno proti pravim kmetskim poslancem, ki so poslani v deželni zbor za delo za kmetijski napredek; v deželnem odboru zadnja leta niso storili čisto nič za kmetijski napredek, sedaj pa ob cesarjevem jubileju taka skrb za kmetijski napredek! Obstrukcionisti za kmetijski napredek l Milo se mora storiti Človeku... Pa morda bodo kmalu deželnozbor-skevolitve?! Deželni odbor hoče, da se deželna norišnica v Gorici posveti večnemu spominu na cesarja. — Skoro 2 milijona K bo stala deželna norišnica, ki bo namesto, da bi bila dobrota umobolnim, nesreča za našo deželo. Kje zmore tako revna dežela take troške! Vihar je nastal radi tega po celi deželi. Sedaj si pa nepostavni deželni odbor hoče pomagati s cesarjevim imenom. 950.000 K je dovoljenih — 2 milijona bo pa troškov. Naj plača Pojer prekoračenje! Cesarjevo ime mu ne bo nič pomagalo. Protestujemo pa, da se vlači tu sem cesntjevo ime i i z v o s t n i m i nameni. Sedanji deželni odbor nima nič sklepati. O norišnici in o prekoračenju pa bo obširnega govora svoj čas v deželnem zboru.... Hudobni jeziki pravijo tudi, da nekateri bi radi dobili odlikovanja povodom cesarjevega jubileja. Odlikovanja zaslužijo posebno obstrukcionisti: Pnjer, Gregorčič, Ber-buč itd. — Pajer bi postal menda rad baron l No, zato je pridno lomil dano prisego!. . . Občine vedo same, kaj jim je storiti povodom cesarjevega jubileja. Priporočamo, kar smo povedali. Proč pa z „ukaziu nepostavnega deželnega odbora, ki nima nič sklepati in nič ukazovati — iu tudi nihče naj si ne išče odlikovanj s pomočjo občin, katere so obstrukcionisti v zadnjem zasedanju tako grdo opeharili. Stanovanja za državne uradnike. Ministerstvo za javna dela je izdelalo načrt, po katerem se uudi državnim uradnikom možnost, da pridejo po ceni do lastne hiše. Načrt ima namen odpomoči splošni sta- novanjski draginji in pa zagotoviti drž. uradnikom možnost, da lahko brez vsakega napora polagoma prištedijo toliko, da pridejo na stara leta do Iastnoga doma, katerega bodo tekom let izplačali, ne da bi "to občutili in sicer z isto oziroma z manjšo stanarino, kakor jo plačujejo doslej v tujih hišah. V ta nemen se ustanove" posebni kon-sorciji v posameznih deželah, kateri preskrbe* članom-uradnikom, česar treba. Pri tem so bode postopalo na sledeči način : Konsorcij preskrbi svojim članom za novozgrajene hiše pri hipotečnih bankah ali hranilnicah cenen kredit na prvo mesto, Nato, zagotovi država drugo posojilo na drugem mestu, in sicer do 50% vrednosti poslopja. To posojilo bode izredno ugodno, če pomislimo, da se bodo plačevale le 3% ^obresti. Če upoštevamo, da hipotečne banke oziroma hranilnice, in sploh zavodi, ki posojajo proti popularni varnosti (in le pri takih se bo prvo posojilo zajelo) računajo z amortizacijo vred po 4Vi do 5%, in zamorejo dovoliti vsaj 40% brez pomisleka, pridemo do zaključka, da dobi uradnik na svojo hi;1 o skupno 90% posojila, in sicer prvih 40% po 4V,— 5% in drugih 50% po —- 3%. To so izvenredno ugodni pogoji in morda prvič vidimo tu anomalijo, da je obrestna mera drugega posojila manjša od one na 1. mestu! Potemtakem zadostuje, da prispeva urad* nik iz svojega le 10$ ; vendar najbrže v večini slučajev niti teh 10% ne bode treba, če ^omislimo, da zamorejo denarni zavodi, kateri tu pridejo v poštev, dovoliti na 1. mesto ne le 40, ampak tudi 50% in ..pri tem je posojilo še vedno pupilarno zavarovano. V teh slučajih torej uradniku ne bo treba zalagati iz svojega niti vinarja. Končno smemo računati na to, da preskrbi država tiotičnim uradnikom vsako vrsto olajšav ač pristojbin i. t. d., in Če primerjamo vse to s težkočami, s kojimi se je posestniku in drugim stanovom boriti pri sličnih opravilih, moramo priznati, da država v tem oziru res izborno skrbi za svoje uradnike, vendar naj bi ta projekt dovedel vlado do tega, da prične misliti na slično pomožao akcijo pred vsem malim zadolženim posestnikom, kateri pač lahko zajmejo v pokritje ob- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ===== „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) Athosu omahne počasi roka na stran. — Uf! truden sem, pravi d'Artagnan ter sede. — Pijte kozarec portoškega vina, pravi Aramis, vzame z mize steklenico ter natoči kozarec; pijte, to vas pokrepi. — Da, pijmo, pravi Athos, ki ga je bolela Ga-skončeva zlovoljnost in je hotel trčiti ž njim, pijmo in ostavimo to grdo deželo. Ladja nas čaka, kakor veste; odidimo še nocoj, ničesar več nimamo iskati tu. — Zelo se vam mudi, gospod grof, pravi d'Artagnan. — Ta krvava tla me žgo v podplate, Athos. -— Sneg ne vzbuja meni takih občutkov, mirno Gaskonec. — Toda kaj hočete, kaj naj storimo sedaj vendar kralj mrtev ? pravi Athos. — ;Torej ne uvidite, gospod grof, da bi vam pre-ostajalo še kaj storiti na Angleškem ? pravi d'Arta-gnan malomarno.; , — Ne, nič, nič, odvrne Athos, razim to, da dvomim nad dobroto božjo ter preziram svoje lastne moči. pravi pravi , ko je — No, prav, pravi d'Artagnan; jaz slabotnež, jaz krvoločno zijalo, ki sem se postavil trideset korakov od morišča, da bi bolje videl, kako pade glava kralju, katerega nisem poznal in kateri mi je bil, kakor je videti, indiferenten, jaz mislim drugače nego gospod grof... jaz ostanem! Athos silno prebledi; vsako očitanje njegovega prijatelja ga je zadelo prav v dno srca. — A, vi ostanete v Londonu? pravi Porthos d'Artagnanu. — Da, odvrne ta; in vi? — Vraga ! pravi Porthos, ki je bil malo v zadregi nasproti Athosu in Aramisu; vraga! če ostanete vi, ostanem tudi jaz, ker sem prišel z vami sem; ne pustim vas samega v tej "neprijazni deželi. — Hvala, vrli prijatelj! Predlagati vam hočem torej neko neznatno podjetje, ki ga izvršiva skupno, ko odpotuje gospod grof, in na katero sem se spomnil, ko sem gledal oni krvavi prizor. — Kaj takega ? vpraša Porthos. — Poizvedeti hočeva, kdo je oni človek z masko, ki se je tako uljudno ponudil, da odseka kralju vrat.. — človek z masko! vsklikne Athos, torej niste izpustili rablja? — Rablja ? pravi d'Artagnan; rabelj je še vedno v kleti, in mislim, da se je pomenil par besedic s steklenicami našega gostilničarja. Toda. spomnili ste me.... -—Mousqueton! zakliče d'Artagnan. — Gospod? se odzove glas, ki je prihajal kakor iz globočine zemlje, — Izpustite svojega jetnika, pravi d'Artagnan, vse je končano. — Toda kdo. je potem oni lopov, ki je dvignil roko nad svojim kraljem? pravi Athos. — Nekdo, ki je samo iz veselja rabelj, ki pa sicer suče spretno sekire, zakaj treba mu je bilo samo enega udarca, kakor »je upal", pravi Aramis. — Ali niste-.videli njegovega obraza? vpraša Athos. > — Imel je m «ko, odurne d'Artagnan.. — Toda vi, H "te-bili blizu njega, Aramis? — Videl sem samo nekoliko osivelo brado, ki mu je gledala izpod maske* — Torej je že precej prileten mož ? vpraša Athos. — O, pravi d'Artsgtan, to ne pomeni a ničesar; kadar si dene človek masko, si dene lahko tudi brado. — Žal mi je, da nisem šel za njim! pravi Porthos. — No, glejte, dragi Porthos, ravno ta misel je prišla meni, pravi d'Artagnan. Athos je razumel vse; vstal,je, rekoč: — Odpusti mi, d'Artagnan; dvomil sem nad Bogom, mogel sem dvomiti tudi nad teboj. Odpusti mi, prijatelj. — To bomo takoj videli, pravi d'Artagnan ter se napol nasmehne. — No, torej ? pravi Aramis. w_ No, torej! nadaljuje d'Artagnan; dočim sem gledal, ne kralja, kakor miBli gospod grof, zakaj jaz vem, kaj je umirajoč človek, in dasi bi moral biti navajen na take stvari, me vendar kaj takega vselej boli — torej, ddčm. sem gledal, ne kralja, temveč Jtoječih dolgov pri hipotečnih zavodih posojila . do 40 ali 50% po isti ceni, ali kedo jim naj da sedaj drugih 40 ali 50%, na drago mesto in po 3% ? I Posestniki dobijo posojila pač tudi na drago mesto, ali le mali odstotek (5—10%)? vendar pri privatnih zavodih in pa proti 6 - 7% obresti. Privatni zavodi seveda tega m morejo dajati, kar lahko da država in za kar bi imela dolžnost preskrbeti. Gregorčič proti Babršfieku. (Dopis). Preneumno je uže, kar trdi Gregorčič dan na dan, da je delal obstruk-cijo v deželnem zboru zategadel, da bi zabranil Gabrščeku vstop v deželni odbor. Vsi vemo, da se je postavil Gre* gorčic na stališče, zabraniti poslancem t Slov. kluba« vstop v deželno upravo, pa naj se imenujejo ti poslanci ka- (korkoli. Gregorčiču je uže parkrat ušlo v »Gorici«, da je priznal, da je veljala njegova obstrukeijska gonja namenu: izolirati »Slov. klub«. Povedal je, da je zabranil svojim sovražnikom pristop k deželni upravi. »Sovraž« * nika« pa imenuje Gregorčič tako Ga-brščeka kakor dr. Frankota, kajti proti obema je divjal z obstrukcijo. Če bi bil »Slovenski klub« določil dva druga poslanca za deželni odbor, bi bil divjal Gregorčič pa proti tema. Vse laskanje dr. Frankotu po »Gorici« je le grda hinavščina. Prav za norca ga hoče imeti Gregorčič, kajti po eni strani ga meče med sovražnike in priznava, da se je boril proti njemu istotako kakor proti Gabrščeku, po drugi pa hinavec zatrjuje, da nima nič proti njemu. Potrebo boja proti Gabrščeku glede deželnega odbora si je Gregorčič izmislil še le takrat, ko so mu začeli »novostrujarji« dajati po grbi. Takrat jih je hotel preslepiti s potrebo boja proti Gabrščeku, pa jih ni preslepil in ne preslepi nobenega, ki ima le še količkaj pameti v glavi. Vzemimo slučaj, da bi Gabrščeku ne bilo v deželnem zboru. Kaj bi bil počel Gregorčič? Ravno to, kar je delal sedaj, ko je v deželnem zboru Gabršček. „ Slovenski klub* bi se bil postavil na isto opravičeno stališče, da mu pri ti če ta d va od bo r-n i k a, in Gregorčič bi se bil postavil proti tej opravičeni zahtevi tako, kakor se je, ko je v „Slov. klubu" tudi Gabršček. Volilni boj se je vršil poglavitno v to svrho, da se naredi konec Pajer-jevemu sistemu ter da vstopijo v deželno upravo možje, katerim bo pri srcu blagor našega kmečkega ljudstva. „Slov. klub" je imel od svojih volilcev naročilo, da se potegne za to, da se spremeni deželno gospodarstvo; zato se je moral postaviti na edino pravo | stališče, da je zahteval zase dve odbor-1 niški mesti. Proti t e m u se je boril Gregorčič in bi se bil boril, tudi r'j> bi Gabršček ne bil v deželnem zboru in naj bi bili poslanci X-i ali Y-i. Ako bi se bil »Slov. klub" postavil na kakšno drugo stališče ter bi bil morebiti kaj odjenjal, potem pa bi si bil nakopal na vrat upor in obsodbo svojih volilcev. Gregorčič je mojster v izgovorih. Poprej se je izgovarjal na dr. Tumo, sedaj se izgovarja na Gabrščeka, in če bi tega ne bilo, bi si izbral pa drugega za svojo tarčo. Saj ga vendar poznamo. Je uže smešno, kako buta ob Gabrščeka ter slepi ljudi, da le radi njega je delal obstrukcijo, ko mu tega ne verjamejo niti v njega lastni stranki več. Ali tako delajo desperatni ljudje. Ob jednem pa hoče živeti Gregorčič le ob Gabrščeku. Poprej je živel ob njegovem delu, sedaj pa hoče še vedno živeti ob njem, češ: glejte! proti njemu se moram boriti, to je potreben boj! Bog varuj, če bi Gabrščeka ne bilo! Kako bi živel Gregorčič! Volile c. DOPISI. Iz sežanskega okraja. Iz Nakleil na Krasu. — Sporočamo, da so table, viseče pri vhodih v vasi, v tukajšnji občini samo slovenske. Domače vesti. Slovensko gledališče. — »Narodni Prosveti« se je posrečilo, pridobiti ta mesec za dve predstavi gostovanje slovenskega gledališča v Ljubljani. — Predstavi bosta 22. in 23. t. m. v »Trgovskem domu«. Predstavljali bodo^dve znameniti igri: igrokaz »Maškerada« in angleško burko »Niobe«, ki sta noviteti v ljubljanskem gledališču in sta pridobili vseobče priznanje ter imeli vselej — polno hišo. Za danes rečemo še, da nastopijo iste osebe,kakor v Ljubljani. Nudil se nam bo torej izreden užitek, kakoršnega doslej še nismo bili deležni. Poroki. — Jutri se poroči gospod Viktor Kavčič, c. kr. davčni uradnik v Tolminu, z gospodično JEIizo Hrastovo. Vse najbolje! Jutri se poroči g. Franc Fatur, vodja orožniške postaje v Kanalu, z gospico Tonico Baiističevo iz Vrtojbe. Bilo srečno! rensko ii glasbeno društvo i Gorici — (Po- družnica »Glasbene Matice" v Ljublj a ni) priredi svoj redni jesenski koncert dne 12. dec. 08. v dvorani Trgovskega doma. — Program objavimo pravočasno. It lldll thdll. — Sodna praktikanta na c. kr. deželnem sodišču v Trstu Štefan To-mašič in dr. Ernest Rekar in sodni prakti-kant dr. Ivan Bastiancich na c. kr. okrajnem sodišča v Labinju so postali avskultanti. . IIMIIUII f poStBl StfOU. — C. kr. poštni, koneeptni praktikaut Avrelijau Bombig je imenovan poštnim koncipistom za c. kr. poštno brzojavno ravnateljstvo v Trsk. Iz polftlčaa JluillB. — Okrajni komisar Fran Wlček je iz Sežane premeščen v Trst, okrajni komisar dr. Fran Hanusch iz Gradišča v Sežano in namestniški koneeptni prak-tikant Cezar conte Zanone iz Trsta v Gradišče. StinŠIlStlO t Št. Andrežu je sklenilo v seji v nedeljo darovati družbi sv. Cirila in Metoda 50 K. KORCiltl prt JllMU so slabo obiskovani od strani slovenskega občinstva. Vojaška godba se prizadeva, da svira vse slovanske skladbe, ki so jej pristopne, ali dela to večini občinstva, ki ni slovensko. — Kaj naj to pomeni? Pred 14 dnevi je bil navzoč poslanec iz sosednje dežele ter vprašal: Toliko čujem o napredka Slovencev v Gorici, — ali kje so ti danes? — Pri jednem koncertu sta bila navzoča tudi dva socijalna demokrata. Jeden teh je potem v „T>. L." zlovoljno poročal, da so se tam šopirili oficirji, slovenskega občinstva pa da ni bilo. — Oficirji v Gorici nas Slovencev ne motijo; doslej še niso dali povoda, da bi jih odganjali, narobe: slovenski trgovci in obrtniki naj jih docela pritegnejo nase. Oficirji puste* goriškemu občinstvu nad 1 milijon kron na leto. Kjer se bo ta milijon valjal, tam ostane dovolj dlake 1 Umeje se pa, da se ne bomo pustili nikdar žaliti 11 — Mo-krač je tudi zabavljal na »programe" in za-klical, da ... se bori za slovenske programe. Ali smo smešni! Vojaška godba iz uljudnosti šapirografaje po nekaj programov in jih razdeljuje. Tu je suh program, nič besedila. Ali naj morda hotelska uprava da tiskat še po-sebe 'slovenske programe? To se lahko zgodi, ali če mora uprava doplačati za vsak koncert nad 50 kron, ker Slovenci ne prihajajo, tedaj je jasno, da si ne more dovoliti luksusa še novih izdatkov. Sicer pa bo tudi to leto kmalu pri kraju, ker je — zadnji poskus. Ako pride potem to podjetje v tuje roke, bodo morda zadovoljni vsi zabavljači in tisti, katerim to ni flnarodQO podjetje" ter se boje, da bi se tu zagotovila dobra eksistenca jednemu Slovencu. Keiiektantov je več, ki komaj čakajo, da se tu vgnezdijo. Stavimo glavo, da bo potem tu več Sloven^v, če tudr ne bo znamenja slovenskega in bodo morali biti slovenski gostje tako lepe VJkuš", fa»kor znajc bili po drugih hotelih in restavracijah. Članek »Deželno gospodarstvo*1 je obljubila „ Gorica" za danes. 5 tednov je že, kar smo priobčili članek „Goriška dežela na robu finančnega poloma", ki je izzval skrajno pa opravičeno ogorčenje proti Pajerju in Gregorčiču v celi deželi; tudi v klerikalnih vrstah. 5 tednov je rabil Gregorčič s pomočniki, da pride na dan s člankom o deželnem gospodarstvu. Če hoče povedati resnico, 1 naj kar potisne naš članek »Goriška .dežela na robu finančnega poloma"; drugtče bo malo ali nič resnice v članku, pa polno zvi« tarij in sofistike. Odgovor dobe* po zasluženju. Umrl jO v Gorici dr. Aron Luzzatto, bivši mestni protofizik in znan zdravnik, star 69 let. 0 velsliškl demonstraciji pri pogrebu reguic&ia Eorola Chiaba v soboto v Gorici smo poročali na kratko že v soboto. Za 65 letnega Chiaba, ki je bil reven delavec, se prej ni nihče zmenil. Ko so ga pa prinesli v bolnišnico, zadetega od kapi, so zavohali irredentovci in republikanci, da je bil Chiaba Garibaldinec, ki se je bojeval proti Avstriji. Kakšen pogreb je bil, smo že povedali: irredentovci, republikanci in vsi tisti slavni junaki palic in kamenja z binkoštnega ponedeljka so šli za pogrebom. Nosili so dva venca: eden s samimi laškimi trakovi in napisom: „ Al garibaldino Chiaba i democratici goriziani"; drugi na eni strani z laškim trakom, na drugi "z rdečim in napisom: „Al prode (junaku) garibaldino i giovani republicani". Demonstracija je bita očita. Ceju, ki je držal trak, je tako dopadlo, da bi bil najrajše kričal: Abbasso i ščavi! — Da se kaj takega dovoli v Gorici, se je živo komentiralo med onimi, ki mislijo, da je Gorica še v Avstriji. Ne preveč laskave besede so padale na naslov gosp. političnega šeia na Travniku. »Narodni Sklad" ne služi prvotnemu namenu, brblja »Gorica" in kliče za pričo dr. Turno oziroma njegov »Delavski List". Seveda ne! Kajti glavni namen, ki je bil svoj čas dr. Turni (— kateri mu je zdaj „glaynia, še ne vemo —), se lepo izvršuje brez „N. sklada", brez dr. Turne in brez klerikalcev. V »Trgovskem domu" in v novem »Društvenem domu" (v ulici sv. Ivana) je prav primerno nameščenih — devet narodnih društev. »N. sklad" pa podpira tam, kjer je pomoč najbolj potrebna in nujna in kjer bi brez tega sklada ne bilo mogoče najti sredstev. To so v glavnem visokošolci, učiteljiščniki in tudi srednješolci. V politične ali strankarske svrhe ni šlo iz tega sklada niti vinarja. — Narodno-napredna stranka ima za svoje potrebe poseben »sklad, ':i je seveda tudi naroden", ali ta sklad je od prejšnjega docela ločen in neodvisen. No, ta sklad je še tu in bo tu, s tem naj se klerikalci le sprijaznijo, ker vsa jeza nič ne pomaga. — Kako pa mi gospodarimo s svojim denarjem, to kavče nič ne briga, — tudi ne takih naprednjakov, ki v ta sklad nič ne prispevajo, NI Zleze pa jO nI. — Gregorčič taji zvezo s Pajerjem, pa če mu jo dokaže magari cel svet! Nadškof ga je obsodil radi te zveze, »novostrujarji" so mu skočili v lase radi te zveze, »Slovenec" je pribil, da obstoja taka zveza, ali Gregorčič taji in taji in bo tajil. V soboto je priobčil v »Gorici" cel članek, v katerem zopet taji zvezo z laškimi liberalci. Pravi, da on ni zvezan z laškimi liberalci, ampakGabrščekje zvezan ž njimi! Kdo se ne smeje ? Krave se morajo smejati Gregorčičevim trditvam. Piše celo, da je „Soča" agitirala za laške liberalne kandidate, ko ve dobro, da je resnica ta, d a »S o č a" ni čisto nič agitirala za laške liberalce; niti besedice ni bilo v rablja z masko, mi je prišla, kakor sem že rekel misel, da bi poizvedel, kdo je oni človek. Ker pa smo mi navajeni, da drug drugega spopolnjujemo ter se kličemo drug drugega na pomoč, kakor pokliče človek drugo roko na pomoč prvir sem pogledal mehanično okrog sebe, da bi videl, če je Porthos tu; zakaj vas, Aramis, sem spoznal poleg kralja, in za vas, grof, sem vedel, da morate biti pod odrom; zato vam tudi odpuščam, pristavi d'Artagnan ter stegne roko, zakaj morali ste pač zelo trpeti. Oziral ssm se torej okrog sebe, ko sem zapazil poleg sebe glavo, ki je morala biti nekoč razklana, in ki je bila zakrpana, kolikor se je dalo, s črnimi obvezami. „Parbleu! sem rekel sam pri sebi, zdi se mi, da je ta obveza in so ti šivi moje vrste in da sem nekje jaz sešil to črepinjo". In res, bil je oni nesrečni Škotee, Parrvjev brat, saj veste, oni, na katerem je poskusil Groslow v zabavo svojo moč in kateri je imel samo pol glave, ko smo ga nagli. ~- Da, res, mož s črnimi kurami l pravi Porthos. — Da, prav pravite, on je bil, migal je nekemu drugemu človeku, ki je stal na moji levici; obrnil sem so ter spoznal poštenjaka Grimanda, ki je kar požiral z očmi mojega rablja z masko, kakor jaz. — Ojl sem ga zaklical. In ker se gospod grof poslužuje tega kratkega zloga, kadar govori z Gri-imu om, je G rim and razumel, da kličem njega in obrnil se je, kakor da ga je nekaj pičilo; tudi on me je spoznal, in stegnil je prst proti človeku z masko, rekoč: * — Hin? In to je pomenjalo % Ali ste videli ? — Parbleul sem mu odvrnil jaz. Razumela sva se popolnoma. i Obrnil sem se nato proti našemu Školču, in tudi njegov pogled je govoril. I Kratko, vse je, končalo, kakor veste, na zelo tu-žen način. Ljudstvo se je oddaljilo, polagoma se je zvečerilo; umaknil sem se z Grimandom in Škoteem, kateremu sem pomigal, naj ostane pri naju, v neki kot na trgu, in gledal sem od tu rablja, ki se je vrnil v kraljevo sobo ter se tam preoblekel; njegova obleka! je bila gotovo okrvavljena. Nato si je del klobuk na I glavo, se ogrnil v plašč ter. izginil. Uganil sem, da zdajci odide, in stekel sem nasproti vratom. In res, pet minut pozneje smo ga videli, kako je prihajal dol po stopnjicah. I — In ste šli za njim ? vsklikne Athos. j — Parbleu l pravi d' Artagnan; toda to ni bilo tako lahko, veste l Vsak hip se je. obrnil nazaj, in tedaj smo se morali vselej skriti ali pa narediti nevedne obraze. Stopil bi bil pač k njemu ter bi ga bil ubil, toda jaz nisem egoist, in to je bilo nekaj poseb-bnega, kar sem hotel prihraniti za vaju, Aramis in Athos, da vaju malo; potolažim. Ko -smo hodili tako kake pol ure po najbolj krivih ulicah notranjega mesta, je prišel rabelj do majhne, osamljene hiše, kjer ni niti najmanjši šum in niti najslabotnejši svit pričal o navzočnosti kakega Človeka. Grimand je potegnil izza svojih Širokih škornjev pištolo ter jo pokazal, rekoč: — Hm? . — Ne, sem mu odvrnil ter ga prijel za roko. Rekel sem vam že, da sem imel svoje posebne namene. Človek z masko se je vstavil pred nekimi nizkimi vrati in vzel iz žepa ključ; toda predno ga je vtaknil v ključavnico, se je obrnil, da bi videl, če ni šel kdo za njim. Jaz sem bil skrit za nekim drevesom, Grimand za obcestnim kamnom, Škotee pa, ki ni imel ničesar, da bi se bil skril, se je vrgel sredi poti na trebuh. Gotovo je mislil oni, ki smo ga tako zasledovali, da je čisto sam, zakaj takoj sem zaČul škrtanje ključa; vrata so se odprla, in človek z masko je izginil. — Lopov! pravi Aramis, med tem, ko ste prišli vi sem, je gotovo ušel, in ne najdemo ga več. — Bežite no, Aramis, ne poznate me! pravi d'Artagnan. — Ali vendar, pripomni Athos, v vaši odsotnosti... — No da, ali nisem imel tu Grimanda in Skoten, da me nadomestujeta v moji odsptnosti? Predno je mogel rabelj napraviti v hiši deset korakov, sem jaz že obletel okoli in okoli poslopje. Pri enih vratih, p« onih, skozi katera je bil rabelj vstopil, sem postavil našega Škotca ter mu povedal z znamenji, da mora iti, če pride človek s črno masko iz hiše, za njim, kamorkoli pojde, dočim bi šel Grimand za Škotcem ter se vrnil potem sem ter Čakal tu na nas. Nato sem postavil Grimanda k drugemu izhodu ter mu isto naročil; in zdaj sem tu. Zver je obkoljena; kdo hoče sedaj videti halalija? Athos se vrže d' Artagnanu v naročje, in ta si obriše Čelo. " (Dalje pride.) „Sočiu V tem pogledu. Pa Gregorčič si misli: Pomagaj, kar more pomagati, in njegova tfGorlca" laže na levo in na desno. — Naravnost otročji postaja mož iu smešen; 2 glavo zmajajo Še tisti, ki so doslej lezli za njim. Akidamlinl kipar Ivan Zajec ima svoj samo« stalni atelije v Ljubljani na gradu. Ivan Zajec je priznan umetnik, katerega priporočamo slov. občinstvu. IžMnj&^&žnt^-kip&t^oJ spadajoča dela, kakor prevzema v delo tudi portrete, po fotografiji posnete, za plastično doprsni kip; sprejema vse, kar spada b/figu-raliki. Pred kratkim je izdelal 4 m dolg ke-iili za dekliški Hcej v Ljubljani..rr Kdor si hoče naročiti kako tako delo, naj se obrne na kiparja Iv. Zajca. IZ Kopri nam poročajo, da se je tiste dni, ko je bil po dogodkih 20. sept. v Ljubljani u|aljen v srce vsak Slovenec, na učiteljišču v Kopru že znani proiesor Sp., ki bi rad prišel v Gorico službovat, norčeval ž dijaki ter jim zabavljal. Komentarja ni treba, dejanje se samo obsoja. Pritožili so se radi tega na pristojno oblast — Sp. je hitel pitna dopust 4 mesecev 11 VVlBSSr In Derschattt. — Znano je debelo prijateljstvo med tukajšnjim postaje&ačelnikom in železniškim ministrom Derschatta. To prijateljstvo datira od takrat, ko je bil Wieser na Jesenicah, kjer je imel sitnosti in pravde. Pravni zastopnik Wieserjev je bil dr. Derschatta, ki je svojega klijenta dobro in srečno zastopal; Wieser pa je svojega zastopnika dobro plačal. Od takrat naprej, starši debela prijatelja in temu prijateljstvu se imamo zahvaliti, da je prišel Wieser v Gorico. Vse pritožbe proti temu človeku so bile dosedaj brezuspešne, ker ga je ščitil Derschatta. Derschatta pa sedaj izstopa iz ministerstva. Zato se morajo ponoviti pritožbe proti Wieserju, ki naj bi tudi izginil iz Gorice; zadnji čas bi bil I Dr. Gregorčič — baltač. — Moj odgovor pod tem naslovom je zadel v živo, da teče bahavemu vitezu srčna kri; zato pa „ Gorica" zopet tuli in udriha z zvijanjem, zavijanjem in novimi lažmi. —- Zavračam kratko: Svoja razkritja sem podpisal; vsa javnost v6, kdo je odgovoren za sleherno besedico. In danes 'potrjujem zopet s svojim podpisom, da je res le to, kar sem pisal jaz; svojo osebno čast in vso svojo politično pozicijo postavljam tu v igro, ker se ne bojim — zgube. Doslej sem že neštetokrat podpisal cele članke in brošure, ki so razkrivali nagoto dr. Gregorčiča, a ta vitez se doslej ni upal le e n-krats svojim podpisom na dan. Zakaj? Ker je vedel, da ga potem zagotovo uaičim, dočim se tako on sam lepo skriva za — „uredništvoa. Čitatelji „Sočett mi bodo gotovo le hvaležni, da jim ne jemljem prostora z odgovorom, ki je razumnikom nepotreben. Kaj „backia mislijo, nas ne briga. Ako je pa le kje kdo, ki mu je kaj nejasno ali mu vzbuja „GoricaB najmanjši dvom, naj se oglasi, — in dobi točno pojasnilo z dokazi vred. A. G—k. Gregorčič Ima to grdo navado, da če le more se zaleti v poslanca Alojzija Štreklja. V soboto je hotel smešni vitez z Vršnega smešiti dobrega našega poslanca, Farbal je, da se je Btreklju na shodu v Slivnem slabo godilo med soc. demokrati. Resnica pa je, da je bil shod prav lep in govori ter pojasnila Štrekljeva taka, da so bili zadovoljni ž njimi soc. de-mokratje. — Štrekelj je šel namenoma v Slivno, da govori tudi soc. demokratom. To je prav in lepo. Zato pa je toliko bolj smešno in neumno zaletavanje v Štreklja po »Gorici". Zaupanja, katero ima Štrekelj pri svojih vo-lilcih, mu Gregorčič nikdar ne izpodkoplje, pa če se še tako trudi. Razpis natečaji. — Za opravo deželne norišnice je treba pripraviti 460 matracov (žim-nic) iz volne in žime, kakor tudi 800 vzglavij. —• Kdor želi prevzeti to delo, ki se mora izvršiti v prostorih deželne norišnice, naj vloži pismene ponudbe, ki se v njej mora navesti cena, in čas, v katerem se bodo mogli izročiti ti predmeti, do 16, t. m., in sicer do 12 ure, aa vlažni zapisnik deželnega odbora. Nadaljna pojasnila se dajejo v uradih deželnega odbora (stavbni oddelek) ob uradnih urah. — Deželni odbor. Kaj |e i električnim tramvajem v Gorici ? -Dolgo časa nam že obljubljajo tramvaj. Tir za tramvaj je narejen in vse drugo pri tem potrebno, vozovi bo tudi tu, ali tramvaj še vedno ne teče. Naglica ni nič prida — po tem pregovoru se ravnajo naši mesini očetje s čudovito doslednostjo. Reklo se je, da bo tekel tramvaj žačaano do Korna, pa tudi to se ni zgodilo. Dovozna cesta na Gorišček tudi ni še gotova. — Po mestu pa se govori sedaj, da se otvori tramvaj do Korna takoj, ko se vrneta z Ogrskega dr. Venier in Pi-navčig, ki sta šla s pooblastilom municipija tje kupovat konje za električni tramvaji Štrajk delavcev v ladjedelnici v Tržiču je končan. Diference glede:.urnika so zravnane. t«^-v^j^er----^poZarjaHafl^na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher šenr. v Hamburga. Zveza narodnih društev. Peisko-tam&urašto društvo »Potigora" v Pod- gori priredi v nedeljo dne 6. decembra društveno veselico. Natančneje se objavi pravočasno. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. NOVO ^Ino se. odslej naprej ne bo smelo točiti po gostilnah, do novega leta. Pripravljena je taka odredba politične oblasti, da se more na ta način prodati staro lansko vino. Brezobrestna posojila za štajerske vinogradnika. — V svrho obnovljenja po trtni uši uničenih vinogradov se je dovolilo za tekoče leto od strani države in dežele sledeče svote kot brezobrestna posojila: za Celje 3800 kron, Kozje 14.900 kror>, Ormož 52.700 Konjice 9.700 kron, Št. Lenart 15.700 K, Sevnica 7.800 K, Ljutomer 13.000 kron, Maribor 81.400 K, Šmarje 11.500 kron, Zg. Radgona 30.900 K, Ptuj 60.000 kron, Radgona 900 kron, Brežice 24 700 kron, Rogatec 31.300 kron, Slov. Bistrica 19.400 kron. Priobčujemo to, da vidijo naši vinogradniki, kako se dela z brezobrestnimi posojili v drugih deželah in kako se je delalo pri nas, kjer klerikalci toliko govorijo o podpori in pomoči kmetu. — Brezobrestna posojila na Goriškem bi bila prišla prav v glavnem slovenskim vinogradnikom. Zato jih ni bilo dobiti. Niso hoteli, posebno ne Pajer, ker ni bilo namenjeno samo za Lahe, Gregorčič pa je molčal in se celo protivil zahtevanim po-viškom v deželni hiši. Poslanec Štrekelj je s povzdignjenim glasom zahteval v deželnem zboru dobre pomoči vinngradnikom, pa zadel je na gluha ušesa pri laških in slov. klerikalnih poslancih. Da, še celo zapadle so dovoljene podpore 1 Skrb za kmeta v naši deželni hiši je res velikanska! Politični pregled. Beckovo mlnlsterslro je odstopilo. Baron Bienerth ima nalogo sestaviti novo minister-,stvo. Bienerth je slepo orodje dunajskih kršč. socialistov, zagrizen klerikalec in velik nepri-jatelj Slovanov! Kakor se čuje, se je Bienerthova misija ponesrečila ter ne bo mogel sestaviti ministerstva. Srbski prestolonaslednik se je povrnil iz Pe- trograda v Beligrad ter bil slovesno sprejet., . Na Balkanu. — Srbski prestolonaslednik je imel, ko se je povrnil v Beligrad, bojevit govor, ki najbrže ni bil na mestu. — Depu-tacijo bosanskih mohamedancev je vsprejel cesar 9. t. m. — Srbski minister za vnanje reči je prispel v Rim, kjer je imel razgovor s Tittonijem. — Govori se o konfliktih na bo-sensko-srbski meji, da je avstrijsko vojaštvo za-branilo neki srbski četi vhod v Bosno. — Baje so hoteli udreti avstrijski vojaki v Črno-goro, ali Črnogorci so jim to zabranili. Vojak Podibvnski X. pešpolka je bil baje ustreljen od nekega Srba. — Turčija nadaljuje z mo-. bilizacijo. V Rumuniji se ponavljajo demonstracije .proti Avstriji, — Vojašnico v Konici, v Bosni so pognali v zrak baje bosanski begunci, ki so se poskrili potem po gorah. 170 vojakov je mrtvih. Dr. Krama t je obolel ter mora po nasvetu zdravnikov v Egipt. Načelnik mladočeškega kluba postane dr. Pacak. Razne vesti. 4000 odlikovanj oi cesarjaiem. Jubileja. —, Deželne vlade so že predložile svoje predloge, o odlikovancih 2. decembra. Sedaj se o predlogih posvetujejo v ministerstvu. Število odli-kovancev bo nad 4000, od teh bo odpadla tretjina na državne uradnike.' Obenem bodo milostnim potom zvišane pokojnine raznim civilnim in vojaškim penzijonistom. Hizard. V neki kavarni „auf der Wieden" na Dunaju se je igralo vsako noč hazard. Policija je izvedela o tem ter presenetila pred kratkim igralce, katere je zalotila pri igri ,,makaoa. Igralci so bili sami tehniki iz Istre in Dalmacije. Denar in karte je konfiscirala policija/ proti igralcem je uvedena sodna preiskava. V LJubljani je volilcev v splošni kuriji za deželni zbor 7754. .; Občni zbor podpornega društva za slovenske vl- SOkOŠOlCO na Dunaju se bo vršil v soboto dne 14. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v prostorih Slovanske Besede L.Pr&cJiengasse 3. : $0 OSeb Je Utonilo. — Iz Londona poro* čajotda se je potopil neki parnik medAinov in Tungan, na katerem je bilo 600 potnikov. Utonilo je 200 oseb. Črnogorski delavci, ki so delali na progi čez Tare v Malnicnh na Koroškem, so nenadoma odpotovali v domovino. i Dr. Krek-U se je baje sanjalo, da bo združil vse slovensko zadružništvo v eno zvezo. Pozabil je pri tem, da njegova „Za-drujna Zveza v Ljubljani" ni nič drugega, ka||OF navadna politična organizacija, katere prvi namen, je, zasigurati življenje gotovim političnim strankam. In taka organizacija ne bo nikdar v stanu, združiti vsa slovenske zadruga! Sicer pa, recimo, da je tako združeno slovensko zadružništvo nekega lepega dne izvolilo v načelstvo same može, ki n. pr. dr.-ju Kreku niso všeč. Ali bi mi potem ne doživeli ravno isto. kar smo doživeli pri Družbi sv. Cirila in Metoda? Čisto gotovo! Saj je tem ljudem le do tega, da bi koman-dirali brez ugovora! Torej tudi niste sposobni združiti slovenskega zadružništva v eno zvezo 1 — „Zadr." — »Sildmarka" je najnevarnejše bojno društvo, kar jih imajo Nemci. To društvo dela že mnogo let na gospodarsko uničenje slovenskega naroda in čim več bo imelo sredstev, toliko laglje bo vodilo boj zoper nas. Zdaj je to društvo izdalo bloke, s katerimi si pridobiva novih sredstev. Med nemškim dijaštvom na dunajskih visokih šolah se prodajajo listki teh blokov z največjo živahnostjo, a tudi meščanstvo sega pridno po njih. „20 Heller fiir die JStidmark" anliisslich der Laibacher Er-eignisse", je tiskano na teh listkih. Kaj je naša dolžnost — je jasno. Anekstja Bosne In Hercegovine. — Govori se, da predloži vlada ogrsko-hrvatski poslanski zbornici na eni prvih sej zakonski načrt o aneksiji Bosne in Hercegovine. Razprava o tem načrtu bo bržkone zelo živahna, ker bo do na njej sodelovali vsi členi 48-ške lige in narodnostne stranke, sosebno se pa pripravljajo hrvatski poslanci, da natanko precizirajo svoje stališče nasproti aneksiji. Postojnska Občina jeuložilaproSnjo na najviše mesto za podelitev imena „mestoB ©priliki cesarjevega jubileja. Izseljevanje preko Reke. — Sedaj na jesen razte izseljevanje v Ameriko. Dočim se je tekom leta izselilo komaj 150 oseb, odpeljal je pred par dnevi parnik „Pannonia" 1062 potnikov tretjega in 332 drugega razreda. Med potniki je bilo 160 otrok in 31 dece izpod enega leta. NOVO sredstvo proti pijančevanju je iznaša ameriška policija. Policaji spravijo vsakega pijanca, ki ga dobe na ulicah, na policijski urad, kjer ga takoj fotografirajo, nato pa vržeje pijanca v ječo. Drugo jutro pokažejo iztreznencu fotografijo, da vidi, kakšen je bil, ko je bil pijan. Taka fotografija učinkuje baje tako uspešno na človeka, da se v bodoče varuje pijanstva. Araeilški Slovenci In »Kranjska hranilnica*1. — Ipkor se poroča iz Amerike, so jeli tudi lijneriški Slovenci dvigati denar iz nemške ^Kranjske hranilnice". Mnogo izmed njih je $lo doslej mnenja, da je tu denar najbolj iv^rno naložen, zdaj So pa prišli do prepričanja^ da so se grdo motili, da nimajo prav nobenega jamstva tudi za en vinar ne. Ameri-kanci pravijo: Tako krvavo trdo moramo prislužiti svoj denar, potem naj pa bomo še v skrbeh zanj? Zato so sklenili, da dvignejo vse svoje prihranke iz te nemške hranilnice in da ga naleze v slovenske, izmed katerih je vsaka občinska bolj varna, nego pa »Kranjska« v Ljubljani. Lep zgled amerikanskih Slovencev je vreden vsega posnemanja 1 Ponatis iz „Nar.R. vse slovenske pokrajine. Knjižica, ki stane le 80 vin., ima naslednjo vsebino: L Državni zakon o uradnem stanju stražarskega osebja. II. Predpisi za Kranjsko, a) Zakoa o obrambi poljščine, b) Razglasilni ukaz o vinograjskem zakonu, c) Zakon za vinograde, d) Okrožnica dež. odbora vinogradnikom, e) Zakon ob oznakah čuvalnih organov, f) Ukaz k temu. g) Zakon o varstvu planink in kraljeve rože. III. Predpisi za Koroško, a) Zakon o obrambi poljščine, b) c) Dodatni predpisi k temu zakonu. IV. Predpisi za Goriško-Gradiško. a) Zakon o varstvu poljskega blaga, b) c) Dodatni predpisi, d) Zakon o zahtevkih za javne stražnike, e) Zakon v varstvo planinke. V. Predpiši za Istro, a) Zakon o varstvu poljskega blaga, b) c) d) Dodatni predpisi k temu zakonu, e) Zakon o reji in paši koz. f) Ukaz k temu zakonu. VI. Predpisi za Trst. a) Zakon o varstvu poljskega blaga, b) c) Dodatni predpisi k temu zakonu. Sklepne urednikove pripomnje. — Urednik dr. Ed. Volčič v Novem mestu pravi v svojih sklepnih pri-pomnjah: V svojem uradovanju sera mnogokrat opazil, da našim kmetovalcem, pa tudi ' županom, prav pogosto ni znano, kako je županstvom dana pravica, da sodijo sami o škodi ali okvari, storjeni na poljedelskih zemljiščih ali stvareh, Priporočna zbirka teh predpisov je bila torej jako potrebna. Ni treba omenjati, da se s takim priprostim končanjem prepirov na občinskem uradu prihrani mnogo potov, časa ^in sovraštva. Pravdarjem pa, ki radi takih oškodeb deželnim zakonom nasproti le še, iščejo troškov na sodiščih, jih sodnik pač ne bi prisodil, tudi ko bi pravdo dobili, ker ti troški niso bili potrebni; — tudi noben odvetnik se ne bi trgal za take pravdice. Omenjeni zakoni so vinorodnim krajem velike važnosti tudi za to, ker, razen štajerskega in tržaškega, dajo županstvom oblast, da določijo dobo trgatve. Ko bi se izpolnjevala določila tudi s te strani, bi ne bilo radi vsoko-letnih največ prezgodnih trgatev tolikih nerodnosti, o kateri pravi že okrožnica kranjskega deželnega odbora od 16. maja 1874. natisnjena na strani 28, da so na škodo po*. sanieznim vinogradnikom, pa gotovo tudi vi-notrštvu kranjskemu sploh. Vsebina in nizka cena priporočati knjigo sami. Jezik je jako umljiv in krepek, saj je velik del teh predpisov svoj čas sestavil pok. pesnik France Levstik. Ponatis iz te knjige z nekimi pri-stavki je „ Stenska tabela s kazenskimi določili zaradi obrambe poljščine", ki velja, za vsako kronovino posebej pa 20 vin. Oboje se dobiva po vseh knjigarnah, v Novem mestu tudi pri uredniku dr. Ed. Volčič-u. lLl)již^l)OSi\ Nova knjigi. — Društvo »Pravnik6 v Ljubljani je.ravnokar izdalo že davno zaželeno 5. knjigo »Poljudne pravne knjižnico" (zvezek XI. in XII.), ki obsega predpise zoper okvaro poljščine (poljskega blaga) za Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za. vsako besedo 3 vin. NaJF?ipravnejše inseriraaje za trgovce in obrtnike. Koliko je maniSih trgovcev In obrtnikov v Gorici, :*- — dežel! (in celo v mestu) nilico ne pozna, ker Knjigovodja ali komploaritt SSJFgSkZ — Vešč slov. in nem. jezika v govoru in pisavi z večletno prakso. Vstopi lahko takoj. — Več pove upravništvo. _________ ___ Proda ep hita v M* Je bi,a 35 let trs°vma 11 uua oc usoa z me§anim blagom in pekarna. K hiši spada dvorišče, pralnica, velik vrt nasajen s trtami. Zadnjih 5 let je bilo v hiši kon-sumno društvo. Proda se radi onemoglosti gospodarja po jako nizki ceni. — Natančneje se izve pri g. Ivan« Suttner, Via Ponte nuovo 44 v Gorici. IV. 125/95 * Dne 30. novembra 1908. ob 10. uri zjutraj prodalo se bode na licu mesta poslopje hšt €0 in vrt v Velikih Žabljah potom prostovoljne sodne dražbe. Poslopje sestoji iz pritličja, I. nadstropja, podstrešja, kleti, hleva, svinjaka, stranišča ter prostornega dvorišča in je jako pripravno za gostilno in trgovino. Natanjčneji pogoji so pri Ajdovski sodniji na vpogled strankam. Največji dobitek! Kark 600.000 Raznaoilo sreče. Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi == dobitnih Sans ===== pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri Je 9 milijonoo 841.476 Hlark dobitkov. Glavni dobitki te prekoriatne denarne loterije so sledcBi: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 dobitek a 40.000 Mk. 1 » »30.000 » 7 » »20.000 » 1 » »15.000 » 11 * »10.000 » 46 »' » 5.000 > 103 » » 3.000 » 163 » • 2.000 » 1 premija a 300.000 Mk 1 » »200.000 » » » GO.000 » 1 » » 50.000 » 1 » » 45.000 » 1 » » 40.000 > I » » 35.000 » 1 v » 30.000 » 1 dobitek » 100.000 » 1 » » 60.000 » | 693 1 » » 50.000 V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek T. razreda znaSa v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviSa v 2. razreda na 55.000 Mark. v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. SrcCkanje je postavno določeno. "eno srečkam I. razreda so sledeče: ela orig. srečka M. 6 — ali K T— pol „ „ „ 3'- » ,. 350 Četrt „ „ „ KO „ »M5 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanja uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proS povzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 20. novembra. zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. BankgeBchiift v HAMBUROU. Denar prihrani, idor hipi izgniovljeno pohištvo pri Naznanilo. Vsled naprave gasilnili lij-drantov pri Todovodu v Pod brduje na prodaj dobro olira njena brizgalnica (Šprica). Namizna jabolka fine kakovosti po 10-—, 12"—, in 14*— kron za 100 kg razpošilja iz kolodvora Pod- ' v litiji v vsaki množini po povzetju J. | Razboršek v Smartnem pri Litiji — Kranjsko. 5 kg jabolk z košarico in franke pošljem za K 2' — Županstvo Grahovo JoM Golob, župan. ZAHVALA. Povodom nenadomestne izgube ki nas je zadela ob smrti našega pre-Ijabljenega in dobrega očeta, oziroma deda, gosp. Josipa Kogoj-a izrekamo tem potom vsem udeležencem pogreba stojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo gosp. dež. poslanca in županu Antona Klančiču in vsem gg. uradnikom in delavcem tovarne v Podgori. PODGORA, 8. novembra ; Žalujoči osiali. »Goriška ljudska posojilnica'1 vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiti, Gosposka ulica št. 7, I. nadstr.) — Telofon it. 79. Račun poStne hranilnice štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilne vlogo se obrestujejo po 4%%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsafeogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,$, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954*35. — Vrednost hiS: 112,328-— HICHRISTOrlEiCI ¦"'-.SS'-* friznano težko posiebrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedlno nadomestilo pravega srebra. Posebsi izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. Chrestofle & CJs Dunaj I. Opernring 5 (Heinrichsnof). zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško ztumko in ime Chriatofle, Naznanilo preselitve. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo krčmo in kauarno iz hiše štev. 120 u svojo lastno hišo v Prvačini št. 213. Tamkaj imam na razpolago novo-opremljene sobe z krasnim razgledom. Priporočam se si. občinstvu za nadaljno naklonjenost in zagotavljam točno in dobro postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Josip Mozetič krčma? in kavarnar Prvačina št. 213. ;Sta$bi'oda radi odpotovanja iz Gorice iz proste *oke. V kuhinji je napeljan vodovod. Vek &e izve : ulica Št. Petra št. 7 Gorica. Salon lientral Grand tleKtrO DIOSKOp Piazza Ghnastica • Corso Gius. Verdi -Via della Ginnastica. Internacijonalno gledišče živečih, govorečih, pojočih in igrajoči h podob. 3. Senzaeijonelni vspored: Rim, večno mesto (mnogo podob iz I. 11)08, — Prilepač oglasov (smešne podobo). — Skopuh (žaloigra v 15 oddelkih). — Za kulisami (smešno sliko). — Tercet iz oporo »Faust«. — Neprijetna oteklina (komični prizori). — Drama med ribici (povest iz življenja; v mnogih- zelo zanimivih oddelkih). — Komedija zmotnjav (več podob, zelo smešno). — Bela magija (čarobne podobe v barvah). — Jaz hočem biti aretiran (zelo komično, smešno). Predstave: ob delavnikih 2 veliki predstavi ob VJ- in 8- uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob 7Q4, 5, l/J. in 8. uri. Ob sredah in sobotah ob 5. uri predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin.