Poštnina platana v gotovini V Ljubljani, torek h. julija 1939. Leto IV Napetost zaradi Gdanska popušča? Varšava, 4. jul. o. Zastopnik pol jeke vlade in poljski komisar v Gdansku Hudacki 6e je snoči vrnil v Gdamsk. V Varšavi je bil, da bi tam poročal poljski vladi o dogodkih zadnjih dni v Gdansku, posebno pa o velikem prihodu prostovoljskih čet iz Vzhodne Prusije in iz ostale Nemčije. Zdi se, da ee je poljska vlada tokrat odločila za naslednji postopek: 1. Poljski komisar v Gdansku predsedniku mestnega senata v Gdansku ne bo izročil nobene note zaradi dogodkov zadnjih dni. 2. Povsem izgleda, da se bo poljska vlada odločila za ta postopek na nasvet Francije in Anglije, to se pravi, da Anglija in Francija ne smatrata, da bi bil položaj zaradi Gdanska že tako napet. 3. Ravno po tem postopku se zdi, da je poljska vlada mislila izročiti predsedniku senata v Gdansku noto, ki bi bila ultimativni«* značaja in Poljska torej ne bo prisiljena zavzeti tako ostrega »tališča, ki bi bilo lahko tolmačeno kot izzivalno. Teden dni odmora London. 4. jul. o Snoči je v angleškem zunanjem ministrstvu zunanji minister lord Halifax sprejel poljskega veleposlanika v Londonu. Sestanek med poljskim diplomatom ra voditeljem angl ešfk e zunanje politike je trajal nad eno uro in je na sestanku bilo dogovorjeno, da bo poljski veleposlanik danes odpotoval v Varšavo in da vse dotlej, dokler poljski veleposlanik ne bo prišel v Varšavo, poljska vlada ne bo ničesar ukrenila proti senatu v Gdansku. Na sestanku pa je bilo prav tako dogovorjeno, da se bo poljski veleposlanik vrnil še pred koncem tedna v London in da bo iz Varšave prinesel izčrpno poročilo o tem, kako si poljska vlada zamišlja nadaljnji razvoj gdanekega vprašanja. Iz tega bi bilo sklepati, da vsaj za ta teden v Londonu in v Varšavi ne računajo na poostritev mednarodnega položaja zaradi Gdanska. Gdansk pa se se oborožue Gdansk, 4. jul. o. V pristanišče mesta Gdanska »e zmeraj prihajajo številni pamiki. ki dovažajo orožje iz Vzhodne Prusije. Nemške oblasti v Gdansku torej neovirano nadaljujejo z naročevanjem in nakupovanjem orožja. Senat mesta Gdanska je prav tako sklenil, da bo vpoklical večje število pol.jedels.koga in industrijskega' delavstva v daljšo »delovno službo« pri utrjevalnih delih ob obrežju in na meji proti Poljski. Vsi delavci bodo vpoklicani za nedoločen čas. Inozemski opazovalci v mestu poročajo, da 'je ta sklep senata važen zaradi tega: 1. ker gdanski senat nadaljuje z utrjevalnimi deli kljub temu, da so posebno nemški krogi za. nikali kakršenkoli izzivalen pomen kakega utrjevanja; 2. ker na ozemlju mesta Gdanska ni mnogo poljedelskega delavstva, prihaja to poljedelsko delavstvo gotovo iz Vzhodne Prusije, to se pravi, da se bo nadaljevalo zhirauje prostovoljcev za obrambne oddelke v mestu Gdansku. Nemški Gibraltar V Severnem morju leži otok Helgoland, ki je v strategičnem oziru zelo važen in ki bi v morebitni vojni imel pomembno vlogo. Ta otok pripada Nemčiji in te dni je nemški notranji minister dr. Frick izdal nalog, da je turistom, ladjam in letalom strogo prepovedano na otoku pristajati ali se mu približevati. Samo ladjam, ki jih bo pošiljalo tja vojno ministrstvo, bo dovoljeno pristajati, letalo pa, ki bi si upalo otok kljub prepovedi preleteti, bodo topovi brezpogojno zbili na tla. Tako bo ta otok od sedaj naprej postal nemško pomorsko oporišče — nemški Gibraltar, ki bo branil Bremen in Fiamburg pred morebitnim napadom angleškega vojnega brodovja. _ 1 Na otoku živi nekaj tisoč ribičev, ki bijejo hud boj z morjem za svoj obstanek. Otok imenujejo »posvečeno deželo«. V resnici so stari Germani otok posvetili svojim božanstvom: boginji pravice, bogu sonca in lune. Otok je preživel razne vladarje, dokler ga ni dunajski k°,n£Tes le!a A181?..prisodil Angliji. Toda leta le Anglija zame- njala za Zanzibar m Helgoland je bil od tedaj naprej priključen vojvodini Schleswig-Holstein. Ko je stopil na prestol nemški cesar Viljem II., je takoj začel otok utrjevati rekoč, da -je bodočnost Nemčije na morju. Prelomil je z Bismarkovo P.0'1*1"® ln ?e na Anglijo ni več tako naslanjal. Otok je bil močno utrjen in utrjevalna dela so ve jala 300 milijonov mark. — Dne 28. oktobra 1914 ie ta pomorska trdnjava doživela prvi ognjeni krst Ko se je začelo svitati, so priplule štiri angleške bojne ladje, ki jim je poveljeval vice-admiral sir David Batty in so napadle nemško brodovje, ki je bilo drano. Mala angleška eskadra je potopila tri nemške križarke, eno pa je onesposo-bila. Nemci so izgubili okrog tisoč moz, Angleži pa mnogo manj. Kljub temu pa Angleži otoka niso mogli zavzeti, ker je bil premočno utrjen in tako je Hamburg ostal le naprej varen pred angleškimi napadi. Ko je minila svetovna vojna, so Nemci podrli trdnjavsko obzidje in pobrali topove, ki so branili otok pred nezaželjenimi gosti. Od tedaj naprej je Helgoland postal letovišče hamburških m bremenskih meščanov, kamor so hodili z miroljubnimi nameni — uživat svež zrak. Prepoved posečanja otoka ima namen, da se utrdi do kraja, kolikor še ni in tako postane naprej pomaknjena utrdba, ki bo v primeru vojne varovala nemška vrata v Severno morje. Kaj bi naj obsegUi poljska nota Pariz, 4. julija. Francoski zunanji minister Bonnet je imel včeraj daljši razgovor s poljskim veleposlanikom Lukasievviczem. Predmet razgovorov je bila demarša Poljske v Gdansku. Po zatrjevanju krogov, ki so blizu tukajšnjemu poljskemu veleposlaništvu, sta ta poljski korak odobrili tudi francoska in angleška vlada. Nanaša se pa na organizacijo prostovoljskih oddelkov v Gdansku ter na pošiljanje orožja ter municije v Gdansk. Isti krogi tudi zatrjujejo, da prosto- voljski oddelek v Gdansku šteje že več deset tisoč članov. S svojo demaršo, ki jo bo zastopnik Poljske Hodacki izročil gdanskemu senatu, poljska vlada zahteva demobilizacijo Gdanska, razpust prostovoljskih oddelkov ter vrnitev sprejetega orožja Nemčiji. Pariz, 4. julija, m. Predsednik francoske vlade in vojni minister Daladier je prejel včeraj od nekega Francoza, ki ne želi biti imenovan, pol-drug milijon frankov. Darovalec je izrazil željo, naj bi se ta znesek uporabil za narodno obram- Ibo. Predsednik vlade zadnje čase skoro vsak dan dobiva darila podobne vrste. Bolgarija bo zaprosila za jamsto Nemčije Bolgarija se boji romunskega in turškega napada Slavospevi nemškega tiska prijateljstvu Bolgarijo Sofija, 4. julija, o. Bolgarski predsednik vlade bo s svojim zastopstvom prišel v Berlin jutri (5. julija). V zvezi s tem jmtovanjem se med političnimi krogi širijo številne vesti, češ da bo bolgarski predsednik vlade v Berlinu zaprosil za jamstvo Nemčije o nedotakljivosti bolgarskega ozemlja in bolgarskih meja. To vest je potrdil potem še dunajski list »Wiener Tagblatt«, ki je objavil na uvodnem mestu zelo pomemben članek, v katerem pravi, da bo Bolgarija zaprosila Nemčijo za njeno jamstvo. Kjoseivanov bo zaprosil Hitlerja za nemško jamstvo, če bi bila Bolgarija žrtev romunskega ali turškega napada. Člankar hoče vedeti, da je res, da tako Romunija kakor tudi Turčija pripravljata vojaško poseganje v bolgarske zadeve, ker si mislita obe razdeliti Bolgarijo. Kioseivanov vBelgradu Belgrad, 4. julija, m. Z jutranjim vlakom je potoval skozi Belgrad v Berlin na uradni obisk bolgarski ministrski predsednik dr. Georgij Kjoseivanov. V njegovem spremstvu je več višjih uradnikov iz bolgarskega zunanjega ministrstva. Salouski vagon, s katerim potuje dr. Kjoseivanov v Nemčijo, so v jutranjih urah na postaji Topči-der odpeli, od tod pa so ga pozneje prepeljali na glavni kolodvor. Tu je Kjoscivanova pozdravilo osebje tukajšnjega bolgarskega poslaništva in višje uradništvo našega zunanjega ministrstva. Vesti 4. julija Berlin, 4 julija, o. Današnji nemški listi objavljajo obširne članke o prihodu Kjuseivanova, ki pride jutri v Berlin. Vsi listi objavljajo članke, v katerih slave prijateljstvo med Bolgarijo in Nemčijo. Listi poudarjajo pri tem, da je bila Bolgarija prav tako žrtev mirovnih pogodb iz leta 1919. in da je zato jx>polnoma razumljivo, da se je Bolgarija sedaj jiostavila ob stran osi Rim—Berlin, ker lahko samo na ta način doseže, da se ji bodo popravile krivice, povzročene z mirovnimi pogodbami. »Berliner Biirsen Zeitung« objavlja uvodnik, v katerem odkrito zagovarja bolgarske revizionistične zahteve napram Romuniji in Grčiji. Clan-kar posebno poudarja, da Bolgarija ne zahteva ničesar takega, kar bi že ne bilo njeno. Sicer pa se bori bolgarski revizionizem z miroljubnimi sredstvi in bo dosegel to, kar želi, to je dostop do morja in pa vrnitev Dobrudže. Vsi tuji listi pišejo v istem smislu in dodajajo še lepe podatke o tem, kako bi se lahko jx>-večalo gospodarsko sodelovanje med Bolgarijo in Nemčijo. V bolgarskem gosjx>darstvu igra velikansko vlogo, ker uvaža v Bolgarijo 52% vsega uvoza in kupuje od Bolgarije 59% vsega njenega izvoza. Hore Belisha v Parizu ugotavlja razpoložljivo vojno moč Francije in Anglije na kopnem London, 4. julija, m. Angleški vojni minister l rp ®eH®ba je nenadoma odpotoval v spremstvu obeh svojih jx>močnikov in več strokovnjakov v Pariz, kjer je imel snoči sestanek s predsednikom Irancoske vlade in vojnim ministrom Daladierom ter zunanjim ministrom Bonnetom. Sestanek je bil na angleškem veleposlaništvu. Danes se bo angleški vojni minister sestal z načelnikom francoskega generalnega štaba Gamelinom. Razgovorom obeh pripisujejo politični krogi velik pomen. V Londonu mislijo, da imajo ti razgovori namen, da oba vojna ministra ugotovita, s kolikšnimi vojaškimi siiami bi Anglija in Francija lahko razpolagali na kopnem v primeru, če ne bi prišlo do sporazuma s Sovjeti. Kdo si bo prisvojil Tanger? Španski časopis podtika Angliji in Franciji namero, da sl hočeta polastiti Tanger Madrid, 4. julija, o. Vodilni španski dnevnik »Espana« objavlja velik članek jx>d naslovom »Tanger ni Aleksandreta«. V članku ee poudarja, da Anglija in Francija skušata na vsak način dobiti večino oblasti v Tangerju; ki je sedaj svobodno mesto, leži j>a v osrčju španskega Maroka in je obenem važno obmorsko mesto na drugi strani Gibraltarske ožine. List trdi, da si hočeta Anglija in Francija to mesto kratkomalo prisvojiti, in sicer bi se naj to zgodilo nekako na tak način, kakor se je zgodilo z Aleksandreto, ki jo je Francija odvzela Siriji in piodarila Turčiji. List zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da se mednarodnim špekulantom nikdar kaj takega ne bo posrečilo. Nov udarec za Slovaško Slovaška ne dobi nič zlata, ki ie bilo v češkoslovaški Narodni banki Bratislava, 4. julija, o. V Nemčiji je bila že delj jasa posebna slovaška gospodarska delegacija, ki se je pogajala z nemškimi in češkimi zastopniki, da bi Slovaška dobila 6voj del zlata, ki le bil poprej v skupni češkoslovaški Narodni banki v Pragi. , Slovaško odposlanstvo je odšlo na ta poga-]?nl3. precej zaradi tega, ker je bilo Slovaški obljubljeno, da bo prav gotovo dobila tisti svaj delež zlatih rezerv, ki je bil do 15. marca v Pragi. Snoči se je pa v Bratislavo vrnilo odposlan-« vo slovaške vlade in kmalu nato ee je izvedelo, a ie bil ves slovaški trud v tej smeri popolnoma brezuspešen. V Berlinu so zastopniki nemškega gospodarstva obljubili vso gospodarsko pomoč in podporo Slovaški, vendar pa so zavrnili sleherno misel na razgovore o tem, kako naj se deli zaklad bivše češkoslovaške Narodne banke. Boi proti Judom se nadal u'« Bratislava, 4. julija, o Slovaška vlada je sklenila na svoji včerajšnji seji, da bo prepovedala ritualni način klanja živine. Ta prepoved se seveda nanaša samo na Jude, ki koljejo živino na poseben način. Vlada utemeljuje, ta svoj sklep na ta način, da pravi, da je tako klanje živine nečloveško. Prav takq je postopanje proti načelom, ki urejajo slovaško narodno in državno življenje. Na Slovaškem živi zelo mnogo judovskih naselbin. Zastopstvo Judov v Bratislavi je že snoči odšlo k predsedniku vlade dr. Tisu in pri njem protestiralo proti tej odločitvi slovaške vlade. Durčanski po de v Berlin Zato so se snoči razširile vesti, da se bo slovaški zunanji minister Durčanski 6am podal v Berlin in sicer že prav kmalu, da bi tam s celotnega političnega in gosj>odarskega stališča obravnaval vsa vprašanja, ki najbolj zanimajo mlado slovaško državo. Vesti iz Belgrada Belgrad, 4. julija, m. Zvečer ob devetih bo v največjem paviljonu belgrajskega velesejma velik koncert, na katerem bo nastopila naša rojakinja Zinka Kunčeva. Ka koncertu, ki ga bo spremljal orkester belgrajske Filharmonije pod vodstvom dirigenta Lovra Matačiča, bo Zinka Kunčeva zapela nekaj najlepših arij iz svetovnoznanih oper. Koncert prirejajo belgrajski časnikarji. Belgrad, 4. julija, m. V Belgrad sta se vrnila oba slovenska ministra gradbeni minister dr. Miha Krek in minister g. Franc Snoj, ki sta z ostalimi ministri prisostvovala veličastnim nedeljskim prireditvam v Mariboru Ladja »Papino« s 50 tonami plemenitih kovin, ki jih je parnik »Artiglio« rešil s potopljene ladje »Egijrt«, je prispela danee v Genovo. Snoči se je na Sorboni začel svetovni kongres za obrambo človeških pravic. Champetier de Ribe«, ki je predsedoval otvoritveni seji, je pre-Čital poslanico angleškega kralja, v kateri angleški kralj izraža upanje, da bo delo kongresa poglobilo duh miru in sodelovanja med vsemi državami. Tri sestre bivšega albanskega kralja Zoga so prispele 6moči z angleškim jiotniškim parnikom »Kairo City< v Marseille. Kraljeve sestre so prispele iz Aten ter bodo nadaljevale jx>t v London. , , Pod predsedništvom Mussolinija se je sestala na sejo korjioracija za žito. Poljedelski minister je poročal o italijanski proizvodnji žita v tekočem letu. Dejal je, da bo navzlic elabsemu vremenu proizvodnja skoraij enaka kakor lani. Pohvalil je italijanske poljedelce ter dejal, da bo treba tudi v bodoče truditi se, zvišati italijansko poljedelsko proizvodnjo, da bi ee dosegla letna žetev 85 milijonov stotov pšenice, ki bi popolnoma zadovoljila italijanske potrebe. Nato je korporacija sklenila, da se do v Italiji prodajala samo ena vrsta moke, ki bo taka, da bo zadovoljila^ vse Italijane, brez razlike na družabni jmložaj, Korporacija je nato z zadovoljstvom ugotovila, da se lahko ^ pričakuje enaka proizvodnja koruze in riža, kakor lani. . Japonski poslanik v Moskvi je energično protestiral pri sovjetskem komisarju za zunanje zadeve zaradi stbotaže, ki jo vršijo sovjetske oblasti napram japonskim interesom na Daljnem vzhodu jiosebno glede ribolova, tako a ,fe delo japonskih ribičev popolnoma onemogočeno, navzlic konvenciji o ribolovu, ki obstoja med obema državama. Anamski cesar biva že več dni v Franciji in se sedaj uči letalstva. Poučuje ga znam francoski letalec Michel Detroyat. Včeraj je Molotov izročil v Moskvi Strangu odgovor sovjetske vlade na zadnje angleške in francoske predloge. Ruski odgovor je zopet odklonilen, vendar pa poudarjata Reuter in Tass, da je zelo dobro, da se bodo pogajanja po sporazumni odločitvi nadaljevala. Nemški listi pišejo, da ni res, da bi bil mislil Hitler obiskati Gdansk še ta mesec. Pa« pa poudarjajo listi soglasno, da je ura odločitve o Gdansku zelo blizu. Italijanski listi pa poudarjajo, da bo Gdansk priključen k Nemčiji tedaj, kadar se bo to zdelo primerno Hitlerju. Poljaki, ki žive v Ameriki, so začeli propagando v tem smislu, da naj bi bila letošnja Nobelova nagrada podeljena predsedniku Zedinjenih di-žav Rooseveltu. i Italijanski gradbeni minister Cobogli Gigli Jo odpotoval iz Tirane nazaj v Rim. V Albaniji je pregledal vsa javna dela, ki so sedaj v teku V Haifi je pred neko kavarno eksplodirala bomba. Tri osebe so bile ubite, 20 pa ranjenih. Vsi trije mrtvi so Arabci. Načelnik madžarskega generalnega štaba general Werd pride danes v Berlin in bo gost glavnega poveljnika nemške vojske generala Brau-tchischa. Madžarski general ostane v Nemčiji več dni. . . . Zastopnik japonskega zunanjega ministra je izjavil, da še ni določen dan, kdaj se bodo začela'diplomatska pogajanja med Anglijo m Japonsko glede Tientsina. Angleški in japonski konzularni zastopniki so že prišli iz men tsina v Tokio. Nemške radijske postaje bodo odslej vsak večer oddajale vesti tudi v poljščini in ukrajinščim. Oddaje v poljščini se prično jutri v 6redo ob 20.15. ... Maršal Badoglio se je vrnil iz Albanije in ga je včeraj sprejel Mussolini. Badoglio je Mussoliniju obširno poročal o razmerah v Albaniji Reuter odločno zavrača vse vesli o tem, da bi bilo res, da mislita Churchil in Eden stopiti v vlado. Angleški tiskovni urad podčrtava, da se te vesti razširijo zmeraj tedaj, kadar nastane takšna mednarodna napetost. Urad pa poudarja, da ni prav nobenega razloga za to. da bi oba državnika morala stopiti v vlado Vendar pa je možno, da bo Chamberlain po vabil Churchila v vlado. To pa bi se _ moglo zgoditi samo z rekonstrukcijo vlade, ki bi jo pa izvedel šele tedaj, če bi mednarodna kriza res zahtevala temeljito preosnovo angleške vlade. Komisar Zveze narodov v Gdansku Burchardt Je izjavil Reuterjevemu dopisniku, da se silno trudi, da bi ohranil mir v mestu._ Pač pa je poudaril, da se širijo številne lažnjive vesti o položaju v Gdansku. Po Poljskem krožijo vesti, da misli tudi poljska vlada začeti zbirati prostovoljce, ki naj bi imeli približno i6to nalogo kot nemški prosto voljski oddelki v Gdansku Vendar pa niti poljski, niti nemški vladni krogi ne vedo ničesar o tem. Japonci pripravljajo velika protiangleška zborovanja v Lingfengu, Lingšinu in Hanktungu Predsednik turške republike Izmet Ineni je včeraj sprejel voditelja angleškega vojaškega odposlanstva generala Lenda Angleško vojaško odposlanstvo je bilo več dni v Turčiji. Včeraj se je v Londonu začela uradna preiskava o katastrofi podmornice »Thetis«. Italijanski policaji odšli iz L ubl.ane Ljubljana, 4. julija. Včeraj dopoldne je odpotovalo iz Ljubljane v Italijo zastojistvo italijanskih jmlicijskih funkcionarjev, ki ga vodi generalni inšpektor italijanskega notranjega ministrstva dr. Conti. Na ljubljanskem kolodvoru ,je bilo italijanskim gostom prirejeno prisrčno slovo. Navzoči so bili 'zastopniki jugoslovanskih oblasti in italijanske«« konzulata v Ljubljani. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 4. julija. Dež je močno ohladil ozračje. Zlasti zjutraj in, zvečer je prav sveže, posebno še, kadar zapiha sever. Današnje jutro je bilo prijetno hladno in jasno, tako jutro, da človeka kar že zgodaj izvabi od doma na jutranji sprehod. Marsikak naš meščan si ne da zdaj poleti vzeti veselja, da ne bi pohitel proti Rožniku, tja čez šišenski hrib, na Grad.ali pa na Golovec, pred službo, ko je še lepo hladno in se prijetno hodi. Sonce pa že zgodaj dopoldne začne pošteno greti, okrog poldne postane že prav vroče. Po kosilu, ob najbolj vročih dnevnih urah ožive kopališča. Za ljudi po uradih in po raznih službah v lokalih sredi mesta prihajajo seveda v poštev najbližji kopalni kraji — Ljubljanica, kopališče SK Ilirije, Kolezija, za »kole-earje< tudi Sava. Na Savi je zdaj pravi kopalni paradiž; zlasti mladine, ki ima zdaj, ko eo nastopile počitnice, časa več ko dovolj, se nabere neverjetno veliko. Nekateri se odpravijo od doma že kar zgodaj zjutraj ter ostanejo pri vodi prav do večera. V bližnjem bufetu pokosijo opoldne, da jim ni treba hoditi domov na kosilo. Druščine je dovolj in to prijetne in vesele, dolgega časa tam ne poznajo. Dan mine kakor bi mignil, včasih se človeku zdi še prekratek. Kar na lepem se sence začno daljšati, voda postane mrzlejša, treba se je odpraviti proti domu. Drugi dan pa spet isti spored. Kes fletno je takole brezskrbno življenje! Vsak si ga ne more privoščiti, čeprav bi si ga tudi rad. Hud poiar na našem Barfu Ponoči od nedelje na ponedeljek je nenadoma nastal hud požar v Črni vasi. Goreti je pričelo posestniku Jakobu Remžgarju v Črni vasi številka 43. Ognjem zublji so objeli gospodarsko poslopje in hlev. Ogenj se je širil z izredno naglico, ker je na nesrečo prav ta čas pihal močan veter. Na mah je bilo v plamenih vse gospodarsko poslopje, tako da niti ni bilo mogoče rešiti iz hleva živine, ki je v smrtnem strahu žalostno mukala. Na pomoč so sicer takoj prihiteli poklicni in barjanski prostovoljni gasilci, vendar poslopja niso mogli rešiti, ker niso na kraju požara dobili vode za gašenje, posrečilo pa se jim je le, da so pred nesrečo obvarovali stanovanjsko hišo ter kozolec. Požrtvovalni gasilci so svojo samaritansko dolžnost opravili v polni meri. Gospodar, ki je prvi prihitel reševat, je sicer a tveganim pogumom poskusil živino rešiti, bilo pa je že prepozno, ker se je tik pred njim zrušil strop v hlevu ter pokopal pod seboj vso živino. Gospodar je dobil hude opekline po životu. Požar je napravil škode za približno 30.000 dinarjev. Sodijo, da je tudi ta požar zanetila zločinska roka. Borec za našo severno meto odlikovan s Karadiord cvo zvezdo z meči Ko so pred 20 leti vihrali boji na naši severni meji, so se mnogi izmed takratnih borcev, večinoma prostovoljci, prav junaško ponašali pred sovražnikom. Zaradi izredne hrabrosti so hili mnogi odlikovani z zlatimi in srebrnimi kolajnami ter celo z najvišjim odlikovanjem: Kara-djordjevo zvezdo z meči. Eden izmed teh odlikovancev Je tudi redni član Legije koroških borcev v Ljubljani, tovariš Ivan Brinskele, čevljarski mojster, stanujoč v Florjanski ulici v Ljubljani, ki se je pred 20 leti prav posebno odlikoval v borbi za Črno, Kotle in Guštanj. — V dokaz priznanja mu je bila z ukazom Nj. Vel. kralja Petra II. podeljena Ka-radjordjeva zvezda z meči. To visoko odlikovanje je prispelo te dni preko mestnega poglavarstva na glavni odbor Legije,^ ki je odlikovancu priredil skromen, toda prisrčen večer. V društveni pisarni Legije so se zbrali člani glavnega odbora z odborom krajevne organizacije v Ljubljani, da prisostvujejo slovesni izročitvi vi-sokoga odlikovanja tovarišu Brinskeletu. Predsednik Legije, polkovnik v p. g. Viktor Andrejka, je z izbranimi besedami pozdravil odlikovanca ter mu v dokaz najvišjega priznanja pripol na prsi red Karadjordjeve zveze z meči in mu obenem izročil fudi diplomo, ki je prispela z visokim redom. V kratkih potezah je očrtal nadalje junaštvo odlikovanca, pomen tedanjih dogodkov in pa skromnost našega današnjega slavljenca, ki se ni boril za visoko odlikovanje, temveč za to, da bi živeli bratje po srcu in krvi v svoji lastni, močni, narodni državi. Besede predsednika so globoko dojmile srca navzočih bivših borcev, ki so nato z res tovariško iskrenostjo čestitali tov. Brinskeletu kot vitezu Karadjordjeve zvezde. Poudaril je nadalje ljubezen bivših borcev do svoje domovine ter izrazil tudi upanje, da domovina ne bo pozabila svojih zaslužnih sinov. Prisrčna slovesnost se je končala z zagotovilom, da bodo bivši borci kot nekdaj, tudi v bodoče čuvali svojo zemljo. Nocoj bodo spet goreli kresovi Nocoj bodo po naših gričih in hribih, pa tudi po ravnini spet zagoreli veseli kresovi na čast slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu. Marsikje bo kresovanje združeno s priložnostnimi nagovori, s petjem, z godbo in z umetnim ognjem. Tam za Bežigradom pa bo to praznovanje seveda še prav posebno slovesno; praznovali bodo tudi jutri, na god teh dveh svetnikov, farnih patronov, še ves dan. Spet nas bodo obiskali ameriški rojaki Dne 28. junija se je v Newyorku vkrcala na ladjo že druga skupina naših izseljencev. Tudi oni potujejo z »Normandijoc; odpotovali so v 6redo. Dne 3. julija so izseljenci že prispeli v Le Havre, zdaj pa potujejo z vlakom čez Pariz, Basel in Nemčijo k nam. V Ljubljano se bodo pripeljali v sredo dopoldne ob devetih z gorenjskim brzo-vlakom. Večji del v tej sknpini tvorijo Slovenci. Novi grobovi v L ubifani Umrla je po krajši bolezni gdč. Marija Černetova, sestra gdč. Josipine Černetove, blagajničarke v Jugoslovanski tiskarni. V Ljubljani sta umrla tudi gospa Jerica Simčič, vdova po reviden-tu drž. troš. v pokoju, ter inž. Miroslav Ulrych, inšpektor TPD v pokoju. Zagonetna tatvina državnih kolkov za 317.000 din Maribor, 4. julija. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se razvozljava danes skrivnost velikega vloma v davčni urad v Ptuju, ki je bil izvršen v letošnji Silvestrovi noči. Takrat so odnesli drzni vlomilci kolke v vrednosti 317.290 din Za vlomilci dolgo časa ni bilo sledu. Naenkrat pa eo se pojavili ukradeni kolki v Zagrebu. Zagrebška policija je potom poizvedb ugotovila, da prodaja trafikant Brglez Ivan raznim drugim trafikantom v Zagrebu kolke, ki jih ponuja pod ceno. Brglez je potem priznal, da mu prinaša kolke vsak teden Franc Krašovec. Policija je postavila v Brglezovo 'trafiko zasedo in Krašovca so res prijeli. Krašovec je do tedaj prodal Brglezu že za 120 000 din kolkov. Trafikanta iin dobavitelja kolkov so potem spravili v Ptuj, vendar vlom tam še ni bil pojasnjen. Tudi potem, ko ju je vzel v roke preiskovalni sodnik, ni prišla stvar prav naprej. Kraševec Franc, 37 letni čevljar iz Maribora, priznava, da se je 15. januarja t. 1. seznauil na postaji Pragersko z nekim nepoznanim moškim, s katerim sta se peljala skupaj v Zagreb ter sta se med potjo dogovorila, da bo Krašovec zanj prodajal trafikantom kolke, zato pa bo prejemal posebno provizijo Krašovec je potem našel trafikanta, 46 letnega Ivana Brgleza, ki je bil pripravljen kupovati kolke po znižani ceni, daei je gotovo vedel, da so kolki ukradeni. Kraševec in Brglez se zagovarjata danes pred Silvester Kranjc na svoji zadnji poti Davi ga je v Mariboru obesil krvnik Hart Maribor, 4. julija. Danes zjutraj je končal na krvnikovi vrvi svoje bedno življenje roparski morilec Silvester Kranjc iz Žerjava pri črni. Kakor smo že poročali v »Slov. Domu<, je bila prošnja za pomilostitev odbita ter odločeno, da se nad njim izvrši smrtna kazen. Krvnik Hart je prišel s svojini pomočnikom v Maribor že v nedeljo zvečer, prenočil v jetnisnici ter je včeraj vse pripravil za svoj žalosten posel na kaznilniškem dvorišču. Včeraj dopoldne so Kranjcu proglasili izvršitev smrtne kazni. Ob 11 dopoldne so se zbrali v pisarni jetnišnice člani sodnega senata, ki je Silv. Kranjca obsodilo na smrt, državni pravdnik dr. Hojnik, frančiškanski katehet p. Bajuk ter branilec obsojenca dr. Miihleisen, Kranjca so pripeljali pred sodni dvor močno vklenjenega. Predsednik sonata dr. Turato mu je prečital odločbo ministrstva pravde, s katero se njegova prošnja za pomilsotitev zavrača, tor mu je sporočil, da bo naslednje dni izvršena nad njim ob 6 zjutraj smrtna kazen. Kranjc je sprejel to vest popolnoma mirno, niti trenil ni z očmi. Nato so mu pazniki odkovali težke verige, s katerimi je imel spete noge, ker je pred nekaj meseci pripravljal v jetniSnici upor ter je skušal pobegniti z morilcema Pintaričem iri Kodrom na ta način, da so hoteli ubiti dva paznika. Izročili so ga nato v varstvo orožnikom, ki so ga 6tražili vso noč v celici št. 88, v kateri preživljajo v mariborski jetnišnici na smrt obsojeni svojo zadnjo noč. Pravici (e zadoščeno Maribor, 4. julija. Davi ob 6 je tenko zapel najmanjši zvon s stolpa frančiškanske bazilike. Naznanil je, da se v tem trenutku poslavlja s sveta človek, katerega je pravica obsodila na najhujšo kazen — na smrt na vošalih. Silvester Kranjc je plačal svoj dolg, ki sl ga je bil nakopal na vest, ko je umoril za- radi borih 2000 din posestnika Petra Korošo. — Poslednjo noč je Silvester Kranjc preživel inirno in zbrano. Včeraj opoldne si je naročil kosilo pečenko in solato, cigarete in četrt litra vina. Po obisku spovednika g. Petra Bajuka je kazal vso spokornost ter se lepo pripravil na smrt. Napisal je tudi več poslovilnih pisem. Vso noč ni zadremal, pač pa je bdel in mirno čakal na smrt. Zjutraj je pil čaj z limono ter nato v molitvi z duhovnikom pričakoval usodne ure. Ob 6 zjutraj se je nabralo pred vhodom v jetnišnico okoli 100 ljudi, ki pa jim vstopa niso dovolili. Pazniki so pustili skozi vrata samo senatnega sodnika dr. Kejžarja, državnega pravd-nika Košenino, zdravnika dr. Pogrujea ter nekaj orožnikov in policijskih uslužbencev. Takoj za njimi so se vrata zaprla. Točno ob šestih so pripeljali Silvestra Kranjca iz njegove celice na dvorišče. Roke je imel zvezane na hrbtu. Vodila sta ga dva paznika, pred njim je šel spovednik, spredaj in zadaj pa orožniki. Eskorto je vodil policijski paznik g. Sand, ki je naznanil prihod obsojenca. Sodnik je Silvestra Kranjca vprašal, Če ima še kakšno željo. Kranjc je odgovoril, da je nima. Še enkrat je' nato poljubil križ, za tem pa mirno stopil pod vislice. V 11 minutah je po izjavi zdravnika nastopila smrt. Krvnik Hard si. je slekel rokavice ter jih vrgel pred noge ob- sojencu, stopil pred sodnika ter dejal :>Pravici je zadoščeno.« Čez pol ure so sneli truplo z vešal ter ga položili v krsto. Žena pokojnega Silvestra Kranjca ni prišla k izvršitvi obsodbe, čeprav je bila obveščena. » Zadnja justifikacija je bila izvršena v Mariboru 24. julija 1935, ko je krvnik Hart obesil na smrt obsojenega Viktorja Juharta. Še v zadnjem trenutku pred izvršitvijo smrtne obsodbe nad Silvestrom Kranjcem so imeli upanje, da bo prišla pomilostitev, kajti branilec jfi Kranjcu sporočil, da je telefonično zaprosil za pomiloščenje. Pred justifikacijo pa so še enkrat telefonično vprašali na pošto, če je morda prišla pomilostilna hrzojavka. Ker pa je bilo tudi to upanje zaman, so morali pravici zadostiti. Polfcifa bo strogo kaznovala kršilce cestno poitci.skega reda Ljubljana, 3. julija. Z vedno naraščajočim prometom vseh vrst vozil postaja nevarno za imetje in življenje prebivalstva vsak dan večja. Zgovoren dokaz za to so prometne nesreče, ki se dan za dnem dogajajo po Ljubljani in na deželi. Kljub temu, da imamo predpise, ki urejajo veB cestni promet, se dnevna opaža, da se prebivalstvo ne drži teh predpisov, bodisi iz malomarnosti, bodisi iz nevernosti. Ves promet je zaradi tega oviran in ogrožen. Posebno malo.marni so v izvajanju prometnih predpisov vozniki, ki vozijo po levi strani ali sredi ceste, na vozovih, puščajo svrskim malim senatom Čisto v skladu z zagovorom, ki sta ga podala pred preiskovalnim sodnikom. Razprava ob času poročila traja. Krašovec je bil danes obsojen na 15 mesecev ro-bije in na 1200 din denarne kazni, v primeru ne-iztirljivosti pa še na 20 dni zapora, ter na izgubo častnih pravic za tri leta. Brglez je dobil šest mesecev strogega zapora in jc bil poleg tega obscen še na 600 din denarne kazni, v primeru nciz-tirljivosti še na 10 dni zapora, ter na 2 leti izgubo častnih pravic. Oba sta razen tega obsojena še na solidarno povrnitev škode državi. Pravilno tolmečen:e uredbe o ureditvi kmečkih dolgov Belgrad, 3 jul. Na podlagi čl. 56. točka 2 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je pravosodni minister v sporazumu s finančnim, kmetijskim in trgovinskim ministrom izdal avtentično tolmačenje čl. 3. točka 7 omenjene uredbe. Določbe Čl. 8 točka - uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov se nanašajo na vse menične terjatve Narodne banka kraljevine Jugoslavije brez ozira na to, ali je menico Narodna banka prejela v eskont ali reeskont. Za te dolgove velja odiok Narodna banke, ki j6 bil sporočen pravoeod. ministrstvu 9. junija 1939, da 6e po menicah, eskontiranih ali reeakontiranih pri Narodni banki s podpisom kmetov, menica po katerih je dolg nastal pred 20. aprilom 1932, odpusti 25% glavnega dolga in da se obrestna mera od preteklih rokov zmanjša na 3% vsem dolžnikom, na katere bi se uredba o likvidaciji kmečkih dolgov nanašala, če menice niso eskontiTane ali reeskointirano pri Narodni banki. Tako zmanjšan dolg morajo dolžniki plačati Narodni banki v mesečnih ali letnih obrokih v roku 5 let, računajoč od 1. septembra 1939. Eksekutivno vplačilo po tem načrtu se bo zahtevalo od dolžnikov-kmeto-v samo v primeru če se pokaže, da podpisniki na menicah, ki niso zaščiteni z uredbo, ne bi mogli plačati. , Podlagi čl. 56. točka 2 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov in v sporazumu s finančnim, kmetijskim m trgovinskim ministrom, je pravosodni minister izdal tole avtentično tolmačenje čl 36 točka 2 omenjene uredbe: Materialni položaj dolžnikov in upnikov se oceni po njihovem premoženjskem stanju na dan 26. septembra 1936. Starček si iz obupa vzel iivl^enjie Sv Ana v Slov. gor., 8. julija. V Zgornji Rečici pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah se je odigral 1. 'julija žalosten dogodek. Posestnik Stajnko Ludvik je izvršil samomor tako, da si je z lovsko puško prestrelil glavo. Pri Stajnkovih so že dalj časa vladale težke razmere. Stari Stajnko je bil s evojim nasilnim ze— ena, tri, štiri — bodo pač štirje kovčegi zadostovali kot zastava za smešno majhen znesek.« Plačilni je odmajal z glavo. >Kovčegi ne zadostujejo, sir. Včeraj smo si dovolili pregledati vsebino teh kovčegov.« Na mah se mu je spačil obraz. »Same opeke so v njih! Bi mogli morda to pojasniti?« Pevorny se ni dal spraviti iz tira. Sladko se je nasmejal »Zbiram opeke«, je dejal brezskrbno. »Med njimi so dragoceni kosi...« »Sir!« je zakričal plačilni, a njegov obraz je postal od besa krvav. »Mislite, da bom tej bajki celo verjel?« >Ni nikakor nujno«, se je vtaknil Devorny vljudno vmes »Zahtevali ste pojasnilo, pa sem vam ga dal. Če pa vi ver-l jamete, konec koncev vaša stvar...« »Sir!« je prekinil detektiva. »Boste plačali ali ne?« »Jutri — da.« »In danes?« »Danes 'ne«, je odvrnil Devorny odločno in se dvignil, da bi bil pripravljen za vsak slučaj. Bil pa je tudi zadnji čas. Drugi natakar in hišni sluga sta menda že čakala na podobno geslo. Stopila sta noter in se pomikala z mrkimi obrazi vedno bližje, da bi Devornyju odrezala dohod do vrat. Natakar je bil majhen in šibak, zato pa je bila toliko bolj polna postava hišnega sluge. Previdno si je zavihal rokave na rokah in pokazal mišice, ki so bile kot nalašč take, da so lahko z grozo napolnile srce slehernega, ki bi se mu postavil v bran. S tem delom si je dal precej čas opraviti, prav kakor mačka z miško, ko točno ve, da ji plen ne more uiti. »Poišči si prostor, kjer boš ležal,« je rohnel. Rogajoč po smeh je spremljal te besede. Devorny pa je še zmerom v elegantni drži slonel na mizi in se delal, kakor dd ničesar ne sliši niti ne vidi. V njegovem žepu je ždel kot zmerom brovning, toda tokrat mora opraviti detektiv vse brez njegove pomoči. Sicer bi bila igračka, če bi vse te tri ljudi držal s samokresom v primerni razdalji od sebe, toda kaj bi s tem dosegel? Po vsej verjetnosti so tukaj poznali grofa. Preveč odločen nastop bi prav gotovo izzval sumnjo, in potem bi bila vsa zamenjava vlog brezuspešna. Ne, bo že moral pustiti, da bo padlo na njegovo glavo nekaj udarcev. Spet pa se ne sme pustiti preveč pretolči, ker se bodo sicer njegove brke odlepile in s tem odkrile vso prevaro. Kot blisk so švigale te misli Devornyju po glavi. Hip nato se je stisnil in hitro skočil v stran. Z zadovoljstvom je slišal, kako je njemu namenjena pest udarila z vso silo ob mizo ter je sluga od bolečin in besa kar tulil. Oba natakarja, ki sta se razljutila zaradi ponesrečenega udarca njunega zaveznika, sta planila nad navideznega grofa. Devorny je moral mirno požreti nekaj udarcev. To je pač žalibog spadalo v program. Sicer pa — rajši deset udarcev od teh dveh, kot pa enega samega od orjaškega sluga. Toda! Glej, že se je pojavil spet na bojišču kot Herkul zgrajeni orjak. Njegova desnica je bila na vsak način že ne-uporabljiva, toda za toliko grozneje se je dvigala skozi zrak njegova levica. Devorny je z muko zadrževal moža od sebe in moral sprejemati čezdalje bolj pogostne udarce onih dveh, ne da bi se količkaj branil. Postalo je že nevarno, čas je že bil, da naredi vsemu konec. Spretno je Devorny odbil udarec sluge in skoro v isti sekundi je zadela njegova pest z vso silo v želodec debelega plačilnega. Brez besede se je ta sesedel na tla. »Že dolgo si me dražil in jezil«, je zaldical detektiv. »Bil je sicer prepovedani udarec, toda prav tako jo prepovedano, da bi trije kot boksarji zbijali četrtega na tla.« Debeluh se je stokajoč zvijal po tleh. Ostala dva sta stala ob njem. To priliko je Devorny izrabil. Z enim skokom je bil pri vratih ter stekel nato skozi hodnik, ki je bil pokrit s preprogami. Glasne psovke so mu povedale, da ga zasledujejo. Vsa hiša je bila pokonci. Od vseh strani so dirjali natakarji. Toda De-vorny je žo bil mimo njih, preden so se zavedli, kaj se dogaja. Med tekom si je uredil obleko, si pogladil lase. Napol dostojno je moral izgledati, sicer bo ben na cesti nemogoč. Od tu in tam Poseben proglas so izdali muslimanski narodni poslanci in senatorji iz Bosne in Hercegovine ob priliki izvolitve ministra dr. Džaferja Ku-lenoviča za naslednika pokojnega dr. Spaha. V proglasu pravijo, da bo tudi novi šef bosansko muslimanske skupine v JKZ delal po programu, kakor ga je začrtal dr. Spaho. Muslimani bodo ostali zvesti člani JRZ in odločno podpirali vlado Dragiše Cvetkoviča, zlasti pri njenem delu za sklenitev sporazuma s Hrvati Končno pravi proglas, naj bi bila smrt dr. Spaha priložnost, da se muslimansko ljudstvo v Bosni in Hercegovini še bolj strne v delu za dobro naroda in države. Dr. Kule-novič je bil dolga leta zvest sodelavec dr. Spaha. Za poslanca je bil prvikrat izvoljen 1. 1921. Minister je postal jeseni 1. 1937 po odstopu dr. Šefkije Behmena. Kot minister brez portfelja je večkrat nadomestoval dr. Spaha. Dr. Kulenovič je bil tudi od petih ministrov, ki so podali februarja ostavko in a tem povzročili padec vlade dr. Stojadinoviea. Po poklicu je dr. Kulenovič odvetnik. Odbor osrednjega tajništva delavskih zbornic je imel sejo v nedeljo v Novem Sadu Sklenjeno je bilo, da bo kongres vseh delavskih zbornic 22. in 24. septembra v Belgradu. Dalje je odbor razrešil dolžnosti tajnika osrednjega tajništva Dragoslava Milojeviča in poveril do kongresa to dolžnost tajniku glavnega odbora Jugorasa Zariju Popoviču. Poleg tega bo poseben odbor izvršil pregled vsega dosedanjega poslovanja osrednjega tajništva delavskih zbornic, nakar se bo poročilo o tej preiskavi obravnavalo na kongresu. Najmočnejša prosvetna organizacij® v Bosni je »Prosveta«, ki ima svoj sedež v Sarajevu. Podobno kakor hrvaška Seljačka Sloga med Hrvat, se je tudi »Prosveta* vrgla na s "ri “ia bosanskimi Srbi izobrazbo v prvi vrsti p eja njem tečajev za nepismene. V ta namen je izdala več učbenikov, ki jih je ^,/a^lila med nepismene. Dalje ima °rganwaaja več dijaških domov in 291 knjižnic v. raznih kra ih. Vsega premoženja ima za 13 miliJ°n°v dinarjev, kajti ustanovljena je bila Se pred svetovno vojno in je imela vedno veliko število podpornih elanov in mecenov v vretah Srbov. Treznostni kongres se je v nedeljo začel v Sarajevu. Zbrali so se zastopniki vseh jugoslovanskih treznostnih organizacij, med njimi tudi odposlanstvo ljubljanske protialkoholne zveze. Zborovalci so sestavili spomenico, v kateri prosijo oblasti in javnost za pomoč pri boju proti alkoholu zlasti med mladino. Obenem predlagajo, naj bi se ukinile vse dajatve in trošarine na sadje in brezalkoholne proizvode, obenem pa pospeševala proizvodnja brezalkoholnih pijač. Nasprotno pa naj ee povečajo trošarine na alkoholne pijače, da bi ee proizvodnja omejila. Hišo so zažgali dvema morilcema razjarjeni kmetje iz vasi Pojenik pri Bjelovarju. Ker je bilo proščenje, se je zbralo na prostoru pred cerkvijo mnogo ljudi. Med njimi je bil tudi Mijo Debelič, ki je začel iz prešernosti streljati s samokresom v zrak. Ko so ga nekateri prijatelji posvarili, se je razjezil. Zato je vaški vodja »Seljač-ke zaščite« ukazal svojim članom, naj Mija raz-orože. Ko je hotel vodja Črnič Miju vzeti samokres, mu je skočil za hrbet Mijev brat Ive in mu zasadil nož v hrbet. Ko so ljudje videli ranjenca na tleh, so skočili nad brata Debeliča ostali. Vnelo se je pravo klanje in streljanje. Mijo je večkrat ustrelil in ubil tudi- predsednika krajevne . HSS Galoviča, Ko so kmetje to videli, so stekli za morilcema, ki sta pobegnila proti gozdu. Ker ju niso dohiteli, so ljudje planili proti njupi hiši in jo zažgali. Zgorela je do tal, a morilca so kmalu nato prijeli orožniki. Z nenavadno samopašnostjo ima zadnje tedne veliko opravka belgrajska občina. Pred ne-kaj meseci se je ugotovilo, da ie občinski svetnik Misimovič zgradil hišo, za katero od mesta ni dobil gradbenega dovoljenja. Takoj nato se je izvedelo, da je enako storila tudi neka tovarna. Ta doSn™]“ so opozorila mestno gradbeno nadzorstvo da se je z&čelo zanimati še za druge 6tavbe, ki s -gI ■ jene v zad,njih letih. Preiskava je da p < • -rezultate. Velika vočina hiš je višja kakor e bito dovoljeno, ena med njimi je celo zavzela pločnika. Drugod je lastnik dal sezidati Popolnoma drugačno hišo, kakor pa je to dovoljeval od občine odobreni načrt. Sedaj si na občini belijo glave, kako bi to vprašanje uredili. Vseh hiš ne morejo ukazati podreti, pa čeprav 60 nekatero zidane čez regulacijsko črto. Hrvaški pomorci Se vodno zahtevajo novo kolektivno pogodbo. Nedavno ie Zveza lastnikov ladij objavila, da odklanja zahtevo po novi kolektivni pogodbi, ker bi s tem prevzela nase ogromna denarna bremena. Pomorci pa odgovarjajo, da Številke Zveze ne drže, pač pa hoče Zveza porabiti sedanjo priliko in urediti neke nelepe ra-fune z nekaterimi posamezniki. Prav tako Zveza ni hotela pristati na začetek pogajanj, čeprav so pomorci pravilno odpovedali staro pogodijo in najavili pogajanja, kakor to volevajo določila stare kolektivne pogodbe. Pomorci ponovno predlagajo pogajanja za 10. Ju*''a v Splitu. Strela jc udarila med gledalce konjskih dirk v Bjeljini v Južni Srbiji. Med tem ko se je program odvijal naprej, se je nenadoma zoblačilo. Nepričakovano je udarila strela in se kot goreč trak potegnila čez vso 61..gledalci so čutili sunek v glavo, toda le deset jih je padlo nezavestnih na tla. Osem se budilo, pač pa je nek vojak ob ezal mrtev drugi pa je bil ožgan po vsem životu in bo po vsej verjetnosti podlegel. Ko so se dirke nadaljevale, se je pa zgodila ponovna nesreča. Nek konj je padel, da so se obenj spotaknili še drugi konji in se z jahači vred skotalili po tleh. Trije jahači so se hudo poškodovali. Na Bledu se je pred dvema dnevoma kon-čala konferenca mednarodne donavske komis J. Konferenca je trajala 10 dni, vodil pa jo je JUB * slovanski delegat Belizar Ninčič. Na dnevnem reau so bila vsa važna vprašanja, ki se tičejo plovbe na Donavi. Istočasno pa je bila tudi izredna konferenca stalne tehnično komisije za rožim na Donavi pod vodstvom francoskega delegata. Obe konferenci sta bili v hotelu »Toplice«. Mednarodne avtomobilske dirke bodo septembra v Belgradu. Za tekmovalno progo so izbrali cesto, ki se vije skozi mesto in delno ob obali Donave. Občina je dala cesto preurediti in jo tlakovati z malimi kockami. Proga bo dol^a 2740 metrov ter jo bodo morali dirkači prevoziti petintridesetkrat. Vsem znanim evropskim dirkačem in svetovnim rekorderjem so že poslali vabila in mnogi med njimi so 6e že prijavili. Računajo, da bo zbrana elita evropskih dirkačev, katere bo gledalo najmanj 100.000 ljudi. Cerkniško jezero ie terialo dve mladi žrtvi Cerknica, 4. julija. Izredno naraslo Cerkniško jezero, čigar površina še vedno meri okoli 20 kms, je te dni terjalo kar dve smrtni žrtvi. Nesreča je globoko pretresla vso dolino, sat sta pri njej izgubila življenje dva mlada človeka, vrla častnika naše vojske. Dogodek je še žalostnejši zaradi dejstva, da je naše jezero znano kot popolnoma nenevarna voda, v dvajsetih letih sta v njem utonila le dva človeka, pa še ta dva v glavnem po lastni krivdi. V 6oboto popoldne sta se z avtomobilom pripeljala v Cerknico poročnik Božo Nikolič in podporočnik Gjuro Devetak, oba doma iz istega kraja, iz Sabca. Prijatelja iz mladosti je tudi vojaška služba zanesla na Notranjsko. Poročnik Nikolič je bil v Cerknici dobro znan in priljubljen, bival je v njej včasih kar po cele mesece. Prijatelja sta prišla izredno dobre voljo nalašč, da bi videla jezero zalito ter se kopala v njem. Preden sta odšla tja, je Nikolič obiskal vse svoje starejše in mlajše znance po Cerknici. Potem sta se častnika z avtomobilom odpeljala na jezero do Goričice. Tam so se vsi trije, šofer in ona dva, šli kopat. Za Goričico so dobili prazen, težak čoln ter se ž njiim pririnili okoli otočka proti mostu na Sipu. Pod mostom teče jezerska struga in tok je zaradi velike vode močan. Na plitvini so šli v vodo; kopalci na Sipu, ki so jih gledali, so jih nekaj časa videli vse tri, nenadoma pa sta ostala samo še dva, šofer, ki je bil v čolnu, in Nikolič. Toda še preden so kopalci opozorili ta dva, da tretjega ni več, je Iz škofje Loke Nnši sejmi. Škofja Loka je bila še pred par desetletji pozorišče velikih sejmov, večjih kakor so celo danes v Kranju. Dočim so kranjski sejmi v zadnjih desetletjih krepko udarjali stopnjo za stopnjo navzgor, je bil proces pri škofjeloških sejmih ravno nasproten. Rapidno so padali tako glede dovoženega blaga, kakor glede obiskovalcev in sklenjenih kupčij. Zlasti živinjski sejmi so bili pri nas včasih ogromni. Če pomislimo, da je bila prignana živina nameščena od sedanje žage tovarne >Lesir« pa vseskoz do Grabna in po njem prav do Pepetove gostilne, pa je bilo še velikokrat premalo prostora. — Pa poglejte danes ob semanjih dneh, koliko živine je prignane! Nič! Za veliki zvon se je do sedaj nabralo nekaj nad 30.000 din. Upamo, da bo še letos zapel. Tudi za vati velja »posvečuj prazniku. Kakor smo zadnjič poročali, so začeli graditi četrto etapo pri gradnji podvoznega zidu ob bregu Poljanščice. Nekomu se je zazdelo in delavci so morali delati tudi na praznik sv. Petra in Pavla. »Posvečuj praznik« pa velja za vse, posebno pa še, če ni za delo stvarne in nujne potrebe, kar sedaj ni bilo, in zato tudi ni bilo dovoljenja župnega urada. — Upamo, da se ne bo več ponavljalo! — Ob tej priliki naj omenimo še nekaj. V »Slovenskem domu« smo kritizirali, ko je na Vnebohod torbar K. iz Virmaš prisilil svoje delavce, da so dopoldne delali. Tisto kritiko je g. K- seveda bral. Pa mislite, da si je tisto kaj gnal k srcu? Še malo ne! Veste kaj je dejal? Da pač on in njegovi delavci niso taki lenuhi in če bi vedel za dopisnika, bi že obračunal z njim! Ločani smo čudni. Radi bi videli, da bi bilo naše mesto čim lepše, čim bolj urejeno. Vendar pa mislijo nekateri, da se to* doseže samo v mislih in v debatah, kakor so to delali naši dični JNS-arji na občini dolgih pot let. Seveda smo takrat upravičeno zabavljali, ker niso imeli delavci ne dela, jela pa seveda tudi ne, naše ulice pa so kričale po ureditvi. Ko pa je prišla sedanja ljudska občinska uprava in naš priljubljeni župan Ziherl, se je z vso žilavostjo vrgel na to vprašanje. Kar malo se ozrite po mestu, pa boste videli, da je res! — A glejte čudo! Kakor občina ali cestni odbor začne kako novo javno delo, ni kritike ne konca ne kraja. Nekateremu je stvar previsoka, drugemu prenizka, prvemu recimo pregloboka, drugemu preplitva, pa zopet preozka ali preširoka, skratka sto napak ima vsako započeto delo. To pa samo v začetku. Ko pa je delo končano, ga vsi hvalijo, •l. ? refi 'eP° *n v °kras mestu. Le kak JNS-ar nikakor ne more pozabiti JNS-arske nedetavnostl, pa vzdihne: »Ja, kdo bo pa plačal?« Mi mu pa mirne duše povemo prav na uho, da zaradi javnih del niso občinske in ne cestne doklade niti za eno stotinko odstotka višje. Mislimo, da so s tem tudi JNS-arji zadovoljni! Teika nesreča na i Inl železn cl Maribor, 4. julija. Včeraj popoldne se je hudo ponesrečil delavec v tovarni lepenke v Sladkem vrhu, 42-letni Anton Pukl, doma Iz Selnice ob Muri. Peljal se je z žično železnico iz Št. lija v Sladki vrh. Med potjo pa je pri Selnici ob Muri 7. glavo udaril v nosilni drog ter padci 8 m globoko med drogove na tla. Zlomljeni ima obe roki in ključnico, poleg tega pa je dobil pri padcu tudi hude notranje poškodbe. Nezavestnega eo pripeljali reševalci v mariborsko bolnišnico. izginil pod vodo tudi poročnik Nikolič. Šofer jima je hotel iti s čolnom na pomoč, a si nevešč ni mogel kaj pomagati s tem težkim vozilom. Razen tega pa je tudi pihal hud zahodnik, ki je gnal čoln od kraja nesreče proč. Častnika sta utonila pred očmi kopalcev in prestrašenega šoferja. Kako je prišlo do nesreče, ni moči točno ugotoviti. Nikolič je bil dober plavalec, domnevajo pa, da Devetak ni znal ali pa je le slabo znal plavati. Ko 60 šli v vodo, so bili na plitvini, potem pa so hoteli priti do čolna. Tam mimo ravno teče jezerska struga. Devetaku je na robu struge, za katero ni bil vedel, najbrž zmanjkalo tal. Pri tem se je seveda skoraj gotovo ustrašil; prijel ga je krč in šel je pod vodo. Oprijel se je Nikoliča, ki je plaval vznak, za noge, ter v smrtnem boju potegnil še njega za seboj na dno. Prijatelja, združena v vsem življenju, sta šla tudi združena v hladno smrt. Kopalci niso mogli pomagati nič. Ko se častnika nista več pokazala iz vode, so šli z motorjem iskat jezerskega ribiča Šviglja. Skupno so čez kako uro potegnili iz vode njuni trupli. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna, bila 6ta mrtva. Zvečer so ju z bolniškim avtom prepeljali v Ljubljano, od tam pa včeraj v njun rojstni kraj Šabac. Prvi izlet obeh mladih častnikov na naše jezero je. bil izlet v smrt. Nikoliča sta pa prav to uro, ko se je boril z valovi, čakala v Logatcu brat in sestrica iz daljnega Šabca. Prišla sta ga bila obiskat, ne da bi bil on vedel za to. Tragična nesreča je globoko pretresla vso cerkniško dolino. Športne vesti BSK je svojo povračilno tekmo s Slavijo v Pragi za srednjeevropski pokal sicer izgubil z 1 : 2, toda kljub temu se je placiral v drugo kolo tekem za sred. pokal, ker je v prvi igri v Belgradu premagal Slavijo z 3 : 0. Za igro je vladalo v Pragi izredno veliko zanimanje in je prisostvo-vaso tekmi okoli 35.000 gledalccv. Praška Slavija je bila močnejše moštvo, ki je igro ves čas držala v rokah in neprestano napadala. BSK je s 6voja zavlačevalno taktiko in športno obrambo držal rezultat. Afera znamenitega in prav tako muhastega nogometaša Vilija Šipoia je končnovelijavno likvidirana tudi v Zagrebu. Zagrebški Gradjanski bo dobil od bukaTeštanskega Rapida nekaj nad 60.000 din pa je dal Šiipošu odpustnico. Poleg te odškodnine pa bo moral Rapid nastopiti v Zagrebu in sicer kompleten s Šipošem za majhno odškodnino din 5000. Za državno atletsko prvenstvo, ki jc bilo v nedeljo po vsej Jugoslaviji so posamezni klubi dosegli naslednje število točk: Primorje 19.313 točk, Železničar (Maribor) 18.618, Ilirija (Ljubljana) 18.338, Rapid (Maribor) 18.071, Celje 14.780, Jugoslavija (Belgrad) 19.746, Concordia (Zagreb) 20.853, Hašk (Zagreb) 15.829, Maraton (Zagreb) 15,276. Najboljši atletski klub v državi je torej zagrebška Concordija. V Belgradu je Stefanovič dosegel nov jugoslovanski rekord z 22.2. Ta rekord pa ne bo priznati. Dober jc bil nadalje tudi Ra-donič, ki je skočil v daljavo 6.50 cm. Tudi v Zagrebu je bilo nekaj prav dobrih rezultatov: tek na 11 Om preko zaprek Erlich 15.7, skok v daljavo Bobič 6.71 cm, inž. Kallay 6.54 cm, dr. Buratovič 6.36; met kopja Marktišič 56.70, Jandrlič 53.27, Perkovič 50 m; tek na 1500 m Kotnik 4:12. Pred 5000 gledalci |e Maks Scmellng v borbi za boksarsko prvenstvo Evrope premagal svojega rojaka Neusela. Scbmeling je že v prvi minuti s silnim crossejem podrl Neusela na tla. Ncusel je šele po nekaj minutah prišel k zavesti. Turnir v W mblcdonu Včeraj je bil v Londonu četrt finale mednarodnega teniškega turnirja za prvenstvo Anglije. V četrt finalu sta igrala še dva naša igralca: Ku-kuljevič in Punčec. Za obe igri naših igralcev je vladalo izredno zanimanje ne samo pri nas, ampak tudi v Londonu, kjer so ves teniški svet presenetili uspehi obeh načih igralcev. Včeraj pa je imel Kukuljevič manj sreče. Njegov nasprotnik Nemec Henkel ga ie v treh setih izločil od nadaljnjega tekmovanja. Henkel je Kukuljeviča premagal brez posebnega truda s 6:1, 6:3, 6:2. Mnogo lepši uspeh pa je dosegel Punčec proti Amerikancu Smithu. Punčec je v treh setih brez težave gladko premagal Amerikanc-a e 6:0, 6:2, 6:2. Punčec je bil v tej igri v pijajni formi in je dal eno svojih najboljših iger v I/ondonu V Londonu računajo, da bo prišel Punčec v finale in da ni Izključeno, da tudi zmajja. V polfinalu bo njegov nasprotnik najbrž Rigga Močno je tudi presenetila gladka zmaga Ame-rikanca Cooka nad prvim angleškim igralcem Austinom. Cook je zmagal s 6 :8. 6 :0, 6 :1. V polfinalu igrajo torej še naslednji igralci: J Cooke in Riggs (Amerika), Henkel (Nemčija) in Punčec (Jugoslavija). Vremensko poročile »Slovenskega doma« Sporočam ialostno vest, da ml Je po kratki In muinl bolem! umrla moja ljubljena, skrbna sestra MARIJA ČERNE posestnica Pogreb se bo vršil v sredo, dne S. julija 1939, ob S popoldne izpred mrtvaške veže Šlajmarjeva pot 2 (Leonliie) na pokopališče k Sv. Kriiu. Prosim tihega sožalja In molitve za pokojno. Ljubljana, dne 4. julija 19!?. Josipina Čeme v svojem in v imenu svoje sestre Ane in ostalih sorodnikov. Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C' i: M Oblačnost 0-10 Veter Pada- vine i & ec a g “a (smer, i n knRt) m/m vrsta Ljubljana 709-/ 23-0 iu-8 Sl c 0 ■ Mari boi 161-2 21-7 m 00 0 W, "T — Zagreb 21-0 13-0 70 5 SE, — — Belgrad 7599 2y-o 140 8U 10 NWj 8*0 dež Sarajevu 767-7 23-0 15*t 8J 10 NW, 1-0 dež Vis 763-2 24- 20-0 60 D N. — — Split 763-t 32-0 22% 4U 6 NE. — Kumbo, 761-1 32-1 21 ( 70 N, — — Rab 764-6 24-0 18-( 40 5 E, — — OlMFOVim 761-2 27-0 19-t 60 2 NE, — — Vremenska napoved: Večinoma jasno in stanovitno vreme. Toplota zraka se bo dvignila. Koledar Danes, torek, 4. julija: Heliodor. Sreda, 5. julija: Ciril in Metod. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10; mr. Bohinec, Rimska c. 81. Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani prosi vse cenjene zavode, banke, industrijska podjetja, trgovce in obrtnike, da vrnetjo ligi sezname pristopivših članov in obenem naklonijo prostovoljne prispevke. Vsak, tudi najmanjši znesek, je dobrodošel! Ne zavrzite liginih prošenj, upoštevajte njeno prizadevanje in pomagajte! Pristopite v ligino članstvo, plačajte malenkostno članarino in sodelujte pri reševanju našega nayvečjega socialnega zla! Skalaši! Vabimo Vas, da se udeležite žalne seje za našim Dušanom, ki jo bomo imeli v klu-bovih prostorih (Grafika) v četrtek, dne 6, t. m. ob 20.30. — Odbc*r. Ženski APZ. Zadnje vaje našega najmlajšega zbora, ki ga je izšolal g. France Marolt in z njim naštudiral program umetne in narodne pesmi, kažejo velik napredek in uspeh, ki ga je zbor dosegel, čeprav v kratkem ča6u obstoja. Slišali g« bomo na koncertu v petek, 7. t. m., ob pol 21. v veliki filharmonični dvorani. — Program obsega 13 narodnih in umetnih pesmi Gallusa, Adamiča, Bravničarja, Osterca in Tomca. Vstopnice in programi so v prodaji na univerzi. Preskrbite si jih pravočasno zlasti tisti, ki nameravate priti s podeželja. Cene od 30 do 8 din; stojišča 6 in 4 din. NOCOJ JE PRAZNIK NAŠE SVOBODE IN NEODVISNOSTI! Rezervni in upokojeni lastniki ter vojaški uradniki, ki stalno bivajo v Ljubljani in ki še niso poslali 6vojih podatkov zaradi odrejene kontrole bivališč, se ponovno pozivajo, da takoj pismeno (z dopisnico) sporoče mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani, Ambrožov trg 7, naslednje podatke: priimek, očetovo ime, ime, datum rojstva, vojaški čin, poklic, vojaško pristojnost, stanovanjc in eveiituelno telefonsko številko. Kresovanje v last a». Cirila in Metoda na Kodeljevem se vrši drevi s pričetkom ob 20. V primeru slabega vremena sp preloži vsa proslava na soboto. 8. t. m., z istim pričetkom in sporedom Vabimo vsa sosedna društva, da 6e te proslave polnoštevilno udeleže. PRIŽGIMO KRESOVE - RAZSVETLIMO OKNA RAZOBESIMO ZASTAVE1 Počitniški protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice prireja Liga proti alkoholizmu v Ljubljani od 16. do 23. julija t. 1. Začetek tečaja bo 17. julija. Udeleženci imajo za Časa bivanja v Ljubljani prosto hrano In stanovanje. Teme, ki 6e bodo obravnavale na tečaju, so: Razširjenost alkoholizma med slovensko mkdino; pomen in naloge učiteljstva pri treznostnem delu; alkoholizem iij življenjska bilanca Slovenije; alkoholizem in duševne bolezni; alkoholiztm in manjnadarjenost; alkoholizem in moralna pokvarjenost in zločinstve-nost mladine; alkoholizem in tbc; slovensko alkoholno gospodarstvo s posebnim ozirom na viničar-stvo; slovensko sadjarstvo in žganjekuha; alkoholizem in socialno vprašanje; viničarsko vprašanje; razširjenost alkoholizma ter šolski uspehi; učni načrti, protialkoholni poduk in vzgoja; samoučila in učila za protialkoholni poduk; praktični nasveti za protialkoholno delo v Soli ln družini; dolske kuhirfje, njih namen in pomen; praktično tolmačenje uredb, ki ščitijo mladino pred alkoholizmom; praktične smernice za raziskavanje alkoholizma med mladino; liga proti alkoholizmu ter sodelovanje 'učiteljstva v njej. — Poleg tega so predvidene vsak dan ekskurzije, in sicer v bolnišnico za duševne bolezni na Studencu, brezplačen izlet v Lukovico in na Rakitno, ogled soc. političnih ustanov MOL itd. — V tečaj ee lahko prijavi vsak učitelj in učiteljica. Sprejelo se bo samo 40 kandidatov. Prijave pošljite do 10. julija s točnim naslovom na naslov: Liga proti alkoholizmu, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2-II. Vsak prijavljenec bo takoj po prijavi prejel podrobna navodila. Oril-Metodifsko sporočilo 1. Svoboda je naš najvišji zakon. 2. Jugoslavija je naš edini lastni dom. 3. Slovanstvo je bistvo našega hotenja. Iziava Podpisani Rebevšek Vinko, posestnika sin, Vojnik—okolica 62, sem napisal in objavil v dnevniku »Slovenski dom« št. 3 z dne 7 januarja 1939 članek pod naslovom »59 zaznamovanih«, v katerem •« na ž&liv način izražam o 59 volivcih ki »o pri volitvah dne 11, decembra 1938 oddali svoje glasove JNS — kandidatu Ivanu Prekoršku, češ, da so zaznamovani z narodnim izdajstvom. Zarobi tega članka so se čutili žaljeni na časti gospodje: Pukl Jakob, kovaški pomočnik, Ivan Kožuh, posestnik, Andrej Močnik, posestnik, Florjan Vrečko, delavec in Leopold Vrečko, delavec, vsi iz občine Škofja va« p. Celje ter so vlažili proti meni tUk* kovno to7'Ho. Izj/i vljntn, da n'«**"l im«>| n n m r.-> r ■ kogar žaliti, ker pa se imenovani zasebni tožite!,! čutijo žaljene, izjavljam, da izrečene žaljivke preklicujem in obžalujem ter se zasebnim toiiteljem zahvaljujem, da so odstopili od nadaljnega kazenskega pregona proti meni. Ljubljana, 13. junija 1939 Rebevšek Vinka. Stran 4 >SL0VEN5Tn DOM<, dne 4. julija 1939. Stev. JW. Clauice Dekliških krožkov, ki so nastopile v nedeljo na mogočnom mladinskem Danes spet dve, tri s Slovaške ((Angleška parlamentarna demokraciia ne more služiti Slovakom za vzor" V časopisu slovaške Hliakove ljudske stranke »Slovaku« razpravlja profesor Juraj Garin Micha^lovskij q "vprašanju, ali parlamentarna de-moikracija more služiti Slovakom za vzor. Članek je zelo obširen in v njem pisec razpravlja o številnih pefečih vprašanjih. Končno prihaja do zaključka, da za ustavo nove' Slovaške francoski ali angleški parlamentarni sistem ne prihaja v poštev, to pa zato, ker ne odgovarja tradicijam slovaškega paroda, niti ne njegovim resničnim potrebam. Slovaška manjšina na Madžarskem ima en sam tedenski časopis Slovaška in madžarska vlada imata stalna mnogo opravka z razmerami, ki vladajo predvsem v tistem delu sedanje Madžarske, ki ga je po propadu bivše češkoslovaške države zasedla madžarska vojska. Slovaki se upravičeno prizadevajo, da njihova številna manjšina, 600 000 duš na Madžarskem, ne bi izgubila svojih pravic pod tujim jarmom, ali vsaj tistih, ki ji po vsej pravici gredo. Svojim rojakom onstran madžarske meje 60 Slovaki med drugim skušali preskrbeti vsaj nekaj svojih časopisov, da bi se Slovaki vsaj v svojem jeziku lahkoi poučevali o dogodkih po svetu. Dolgo časa pa so bila ta prizadevanja zaman. Šele zdaj je madžarska vlada dovolila Slovakom, da smejo izdajati tednik na slovaškem ozemlju, ki je pripadlo Madžarski. Ta tednik se imenuje »Slovenska Jed-nata« in izhaja v Novih Zamkih. Te dni je izšla prva številka, ki so jo Slavaki na Madžarskem v trenutku pokupili Jud e preifvMa?o tetke čase Gonja proti Judom se je od drugod prenesla tudi na Slovaško Vsak dan beremo kaj o odločnem postopanju proti tistim, ki niso »arijskega plemena«. Prav pogosti so tudi atentati na judovske cerkve, sinagoge. Neznanci so te dni vrgli y,sl[|a' gago v Spiški Novo vesi dve goreči plamenici. Sosedje pa so *o kmalu zapazili, poklicali takoj gasilce in na ta način preprečili, da sinagoga ni pogorela do tal. Judje vseh poklicev res preživljajo tudi na Slovaškem težke čase. Med rojimi niso prav nič na boljšem odvetniki. Odvetniška • zbamica v Turčan-skem Sv. Martinu je te dni na podlagi sklepa slov. vlade odločila, da v Turci in Liptovu ne sme ostati niti eden judovski odvetnik ali odvetniški pripravnik. Le v okraju Oravi bosta oetals dva. Čehi v slovaških kopalisž h Slovaški poslanec Vladimir Moravčik je imel pred. kratkim v slovaški poslanski zbornici govor, v katerem sc jo poleg drugega bavil tudi z vprašanjem obiskovanja čeških gostov v slovaških zdraviliščih in kopališčih. Dejal je, da so slovaška zdravilišča, kopališča in hribi imeli v prejšnjih časih največ čeških gostov. Čehi niso prihajali na Slovaško same zato, ker njihovi domači kraji niso tako bogati na naravnih lepotah koit Slovaška, pač pa ipredvsem zaradi tega, ker so bili pogoji za njihovo bivanje na Slovaškem zelo ugodni. Ko se ie Slovaška osamosvojila, so nastale v tem oziru razmere drugačne. Pojavile so se težave, ©redvsem v zadnjih časih, težave, zaradi katerih Čehi ne morejo več prihajati na Slovaško. Pravijo, da so ti ukrepi samo prehodnega značaja. Poleg teh tehničnih ovir obstoje tudi še psihološke težave, posebno na češki strani. Slovaki nimajo povoda, da bi Čehe sovražili in bodo vsakega Čeha, ki P”de na Slovaško, najlepše pozdravili. Zdi se pa, da Čehi niso' več prijazna razpoloženi do slovaškega na- roda, ker si je izbral ono politično pot, ki je bila za njegovo življenje ob današnjem položaju najugodnejša. Če bodo te tehnične in psihološke ovire odstranjene, bodo češki gostje spet začeli prihajati na Slovaško, kar bo za Slovake na vsak način zelo dobra. Indfrski maharadže so se prišli zdravit na Slovaško Prispela so poročila, da bodo te dni prišli v slovito zdravilišče in kopališče Pieštany štirje maharadže, in sicer: Sri-Hari Kašimirer, Roj-Raješvar Jodhpurer, Sri-Sar.g Bikanerer in mahradža Patou-der. Pripeljala se bo tja tudi indijska princezinja Raja-Narpet Snighi Salip. Na Slovaško se bodo vsi ti pripeljali na zdravljenje V Pieštanyh je zdaj že zelo mnogo gostov iz dvajsetih držav, le Čehov ni. Mudi se tam tudi precej diplomatov, ki žele prebiti na Slovaškem svoije počitnice. * Slovaška je imela prej dve tovarni stekla. Ena teh je pripadla po razpadu češkoslovaške republike Madžarom, druga pa je v Kruilovski Huti pri Bardejovu. Tovarna je zadružna. Vsak delavec je član zadruge. V njej delajo s polno paro. Izdelke deloma tudi izvažajo drugam. * Razen Številnih drugih držav *o r zadnjem času pravno priznale Slovako republiko tudi Co-starica, Ecu&dor, Liberia in Mandžuikuo, Voznla z vlakom ie na Finskem najcenejsa Če se pritožujemo upravičeno ali neupravičeno, dejstva je, da je pri nas. vožnja po železnici Se vedno precej draga, da ne rečemo — predraga. Doisti jih je, ki bi se gotovo radi včasih kam peljali z vlakom, pa ne spravijo toliko »krmižljev« skupaj, da bi si kaj takšnega lahko privoščili, recimo vsaj v nedeljah Če bi se hoteli poceni voziti z vlakom, bo menda res morali iti na Finsko, v deželo, kjer bodo prihodnjo leto svetovne olimpijske tekme. Pravijo, da vožnja z vlakom ni nikjer na svetu tako poceni Na primer: Če se na Finskem peljete 1273 km daleč z vlakom, kar je ;°liko kot z Jesenic do Gjevgjelije v Južni Srbiji, plačate za to dolgo pot samo 316 din. Pa ne smete misliti, da so pri tem vštete kakršnekoli vozne olajšave. Če se pri nas hoče kdo peljati z Jesenic v Gjevgjelij-o, mora odšteti celih 747 dinarjev, seveda če ne uživa kakšnega popusta. Prenočevanje v spalnem vagonu drugega razreda s*tane na Finskem 6amo 60 din, (prvi razred 120 din) V tretjem razredu zelo udobnih finskih železnic, ki imajo širok, ruski tir, lahko prepotujete 2.000 km za 324 dinarjev. T0 bi bila pri nas razdalja na primer iz Ljubljane v Skoplje m nazaj. Prenočevanje v spalnem vozu tretjega razreda stane na Finskem samo 30 din. Danes je * vlakom zapustilo Bratislavo Zidov, ki potujejo v Varno. Del teh židov je bil izgnan iz Slovaške. * Kakor poroča predsedniStvo ministrskega »veta se Siam od 1. julija letos dalje uradno imenuje Tailand, Siamei pa bodo odslej imenovali Tai. * AngleSki državni podtajnik Buttler je izjavil v spodnjem domu, da so gotove vse priprave za dviganje podmornice »Thetis«. Z dviganjem bodo začeli takoj, ko bo vreme to dvolilo. Živo polje mladcev, ki Jih je vjelo v nedeljo na mariborskem mladinskem taboru fotografovo oko, ! ko so izvajali slikovite vaje s prapori. ključnega gospodarstva in za sistem svobodne trgovine. Prvi ali drugi sistem mora zmagati. Približujemo se odločilni bitki. To je borba svobode osebnosti pod vlado prava proti režimu, ki hoče z brutalno silo uničiti svobodo. Zedinjene države ne odbijajo gospodarskih zvez z državami drugih gospodarskih režimov in ne želijo z njimi voditi gospodarske vojne, ne bodo pa se odrekle svojim tradicionalnim načelom ter ne bodo uvedle avtarkije. Pisan drobiž Kardinal in prinias Madžarske, Sered, je daroval včeraj dopoldne svečano službo božjo v postojnski jami. Navzočih je bilo okoli tisoč madžarskih katoličanov, ki se vračajo z romanju v Rim. * Včeraj je bila objavljena okrožnica socialistične stranke v republiki Chile. S to okrožnico pripravlja socialistična stranka javnost za marksističen udar. Okrožnica poudarja, da je stanje v Chilu enako kakor v Španiji leta 1036 in da je zato potreben socialističen režim. Zato ie treba že sedaj ustanavljati čete, pripravljati eksplozivni niaterial in ustanoviti tajne svete, ki naj bi pozneje prevzeli oblast. * Kitajska narodna vlada je objavila danes prepoved luksuznih predmetov iz inozemstva. Predvideva se. da si bo Kitajska na ta način prihranila letno 230 milij. kitajskih dol. Druga uredba določa, da morajo kitajski izvozoiki prodati tuje devize vladi. Kot lukeusni predmeti se smatrajo nakit, igračke in glasbeni instrumenti, dalje bombaž, papir in gradbeni les. Ta prepoved je bila izdana v glavnem zaradi tega, ker Kitajska uvaža te predmete iz Japonske. * Angleška križarka »Ivanhoe« je ustavila 200-tonski parnik >Las Perlas^, registriran v Havani, ki je plul v palestinskih vodah. Angleška križarka se je približala parniku »Las Perlas« na klic SOS. Toda kmalu se je pokazalo, da je bil ta klic oddan pomotoma. Istočasno pa je angleški rušilec ugotovil, da se nahaja na parniku >Las Perlas« 400 beguncev. Ker parnik na poziv rušilca ni hotel zapustiti palestinskih voda, ga je prisilil odpluti v haifsko luko. * Iz jninib hi jugovzhodnih krajev Poljske poroča k), da se je žetev začela nekoliko prej kot običajno, to pa zaradi lepega in suhega vremena, ki je trajalo zadnje dni. * * Ameriški državni tajnik Francis Sair je imel preko radia govor, v katerem je med drugim de-ial: Na svetu ni dovolj prostora za sistem za- taboru v Maribora. 18 angleških bombnikov znamke Wellington, ki jih bodo upravljali piloti Nove Zelandije, bodo izvršili polet od Anglije do Nove Zelandije. Ce bi se ob tej priliki pokazalo, da je mogoče z motorji z 885 konjskimi silami napraviti polet 16.000 kilometrov brez vmesnega pristanka, potem bi ta letala uporabili za zvezo z Avstralijo. * Pri vsej Javnih borzah v državi je bilo meseca maja nezaposlenih 42.826 moških in 7170 žensk, skupno 40.906 oseb. Z oetalimi brezposelnimi iz preteklega meseca, se to število dviga na 77.861 oseb. Meseca maja je ostalo nezaposlenih 17.086 moških in 4665 žensk, skupno 21.751 oseb. V primerjavi s prejšnjim mesecem je bilo maja 11.086 brezposelnih delavcev manj prijavljenih, praznih mest pa je bilo 1191 manj kot prejšnji mesec. Za vsakih 100 praznih mest se je potegovalo 1762 brezposelnih. Pod [toro je dobilo 14.110 brezposelnih in je bilo izplačanih 2,514.15 din. Na vsej Borzah dela je bilo 1. julija prijavljenih 18.609 moških in 5000 žensk. Predsednik turške republike Ismet Tneni je na svojem povratku iz Jakove prispel snoči ob 11.50 v Ankaro. Pred tem je Ismet Ineni gledal v Carigradu s svoje jahte »Savarona« pomorske svečanosti, ki so bile prirejene o priliki obletnice razvitja turških zastav na ladjah turške obalske plovbe. * Včeraj se je pred posebnim sodiščem ministrstva za vojno in mornarico začela razprava o nesreči podmornice »Thetis«. Mislijo, da bo ta preiskava trajala vsaj 15 dni. Parnik »Zelo« je s pomožnimi ladjami odplul na kraj, kjer se je potopila podmornica »Thetis« in kjer bodo podmornico dvignili. Programi Radio Ljubljana Torek, 4. julija: 12 Daljni kraji v lahki glasbi (ploSfte) — 1^.4;> Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orke&trt — 14 Napovedi — Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 10.40 Nac. ura — 20 A. Dvorak: Slovanka raosodija (plošče) — 30.10 Zažgim> Ciril Metodov kres! g. prof. E. Bojo) — 30.30 Operni spevi in napevi. Poje g. Anton Orel, igra Radijski orkestor, dirigira D. M. Sijanj - ii Napovedi, poročila — 22.16 Švicarski ljudBki napovi (Malenškov trio). , 4 . Sreda, 5. jul ja; 12 Naše pevke, naSi pevoi (ploBre) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Salonski kvartet - 14 Napovedi — 18.30 Mladinska ura: Ročna dela: Bumerang in laso (g. Miroslav Zor) — l£.45 Bajke (plošče) — 10 Napoved ir poročila — 19.30 Prirodopieni kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — 10.30 Nac. ura — 20 Wieniawski: Faust, fantazija m gosli in orkester (plofiče) — 20.10 Kulturne in prosvetne razmere v Slovenski krajini (g*, proi- Jože Mavčec) — 20.30 Koncert zbora »Ljubljanski zvon* — 21.15 Tamburaški orkester (A. KarmolJ) - 22 Napovedi 43, Zazdelo se mu je Se, da vidi pred | seboj von Richterja, kako leti z njim in ga mračno gleda. Vzdignil mu je roko v pozdrav, se mu nasmehnil in in pokimal ... Naslednji trenutek je Courtneyevo letalo, ki je ga je spremljalo toliko sovražnih pilotov in toliko prijateljev v zadnji uri, treščilo na zemljo. Iz njega so udivili plameni, zadnja glorija junakov iz zraka... Von Richter pa je te trenutke počasi krožil v višavi in gledal zadnjo pot letala, s katerim 6e je toikokrat meril v boju. Dolga borba med njim in med Courtneyem, borba dveh prvakov, je bila zdaj končana. Sreča jo je odločila v njegov prid... Ko je videl, da je Courtney treščil na tla in da so se iz razbitega letala pokazali plameni, se je vzravnal na svojem sedežu, dvignil desnico k čeladi ter s pozdravom izkazal zadnjo čast pogumnemu nasprotniku, ki ga je požiral ogenj tam doli... Ta trenutek ni bil Courtney zanj nič več sovražnik, bil je premagani to- variš, suženj zapovedi kakor on, žrtev vojne kakor on, skratka vojak, poslušen vsem zapovedim — kakor on. Misel na zadnje Ck>urtneyeve trenutke ga je pretresla. Počasi je zamrmral med zobmi: »Zbogom, tovariš.. .« Zamahnil je z roko proti dogorevajočemu ognju tam doli, potem je okronil letalo ter se začel spuščati proti svojemu letališču. Courtney je bil ta čas že daleč, daleč na poti do Gospodarja vseh zapovedi, zadnjega, dobrega Poveljnika junakov in premaganih ... »Halo... Halo... Za Boga svetega, kaj še vedno nimate nobenih vesti?« Bilo je najmanj že desetič to pot, da je Scott nervozno poklical generalni štab in zahteval novic o Courtneyu. Desetkrat so ga odpravili s tolažbo, da ne vedo ničesar in da bi jim prav za prav on moral poslati obvestila o poletu, ki ga je moral izvesti njegov oddelek. Desetkrat ee je zdelo, da ga bosta premagala žalost in jeza ter bo storil kaj neumnega. Bil je'ves obupan. Kako tudi ne: ko se je davi zbudil, je že sijalo sonce. Imel je težko glavo, toda ne toliko, da bi se ne bil brž zavedel resnice. Moral bi bil navsezgodaj leteti nad Soulet, kakor se je bil obvezal. Namesto tega pa je zaspal. Takoj se mu je posvetilo, da nekaj ne more biti v redu. Prva misel, ki ga je obšla, je bila: Courtney je letel namesto njega. Pustil ga je 6pati, ker se mu je smilil ter se sam podal v nevarnost, iz katere najbrž ni vrnitve. Sam je izpolnil svojo poslednjo zapoved Prevzele so ga bolečine, žalost in jpza hkrati. Ni vedel, kateri naj bi se vdal. Sram ga je bilo, da se je dal od Court-neya potegniti kakor dete. Hotel je zakleti nad njim, toda že tisti trenutek ga je prevzelo strašno spoznanje: »Courtney se je žrtvoval zame, da bi se opravičil, ker je poslal v smrt bratca.« Ta trenutek je začutil šele do dna in z vso silo, kako rad je imel Courtneya. Dobri, stari tovariši Kaj je bilo treba pričakovati drugega od njega, kakor' da bo naredil še to, največjo, neodpustljivo, nepopravljivo neumnost v svojem življenju zanj, za Scotta, za nezadovoljneža, ki se ni znal krotiti, ki ni znal razumeti prijateljev v poveljniških dolžnostih, ki se je vedel do njega, kakor paglavec, ki.... Scott kar na lepem ni več prišel iz očitkov. Ti so se v njem mešali z gren-j ko, neutolažljivo slutnjo, da Courtneya ne bo več, nikdar več.. Nenadoma se mu je v spominu obudil prizor, katerega je bil priča v toliko bo-' ih: dim, grmenje letal, reglanje strojnic, jlazni pogledi obrazov, zakrinkanih z naočniki, odsekan sklon glave, kri na tilniku, goreča, padajoča vijuga sestreljenega letala, zamolkel tresk ... konec. In iz vsega se mu je uporno kazal Court-neyev obraz... Nekaj časa je begal Scott obupan po letališču, kjer je zaradi Courtneyevega skrivnega leta vladalo silno razburjenje. Razburjenje je raslo, čim dalje je tekel čas, ne da bi se bilo odkod prikazalo poveljnikovo letalo. Scott je režal ter tulil na pilote, na mehanike, na vojake, da so bežali pred njim kakor pred nevihto. Nihče mu m zameril, saj so vedeli, zaradi česa je tak. Prijateljstvo med njim in med Courtneyem je bilo znano in opevano po vsem bojišču, kaj žele tu, kjer so ju piloti gledali dan za dnem, kako junačita, popivata in jih zganjata skupaj bolj skupaj kakor brata... Ko so se vsi poskrili pred divjajočim Scottom, mu je postalo še hujše. Zdaj ni imel nikogar, da bi se stresal nad njim in si s te.n lajšal bolečino. Obup in žalost sta ga premagovala, kolikor bolj je šlo proti poldnevu. Ko je trikrat povprašal v generalnem štabu, pa ni dobil nobene novice, je že mislil zapovedati, naj se tri letala dvignejo iskat Courtneyn in razbijat na nemško stran. Naročil bi jim bil, na, uničijo vse, kar jim pride na cilj, če ne bodo našli sledi za Courtneyem. To zapoved bi bil lahko dal, saj je za Court-neyeve odsotnosti bil on poveljnik na letališču, ker je bil najstarejši pilot. Toda ko je malo pomislil, je videl, da bi se to dejalo samo, poslati v nevarnost in najbrž v nepotrebno smrt še tri ljudi — ko je bilo že za enega, čigar smrti ni zakrivil on, tako hudo... Ko je telefoniral enajsti« v glavni stan, je spet ponovil staro vprašanje: »Še nič vesti»< Pričakoval je, da mu bodo odgovorili na kratko, da ni nič in da naj jih že pusti pri miru. Toda to pot je bil P™ telefonu sam major Brand? ki je ves radosten začel: »Seveda ... Imamo vesti.. •< Scott je planil pokoncu in zavpil: »Dajte, povejte, človek božji. Mene bo konec, če ne izvem brž, kje je Courtney.< Major Brand ga je karal: »Ne bodite vendar tako nepočakani. Saj niste prvi dan v vojski.« Scott je udaril po mizi in zavpil: »Za zlodja vendar, kaj mečkate. Kaj ne veste, kaj je Courtney zame... in za vas?« Njegov glas je bil tak, da je bilo majorju na drugem koncu telefonske žive neprijetno in Čudno pri srcu. Zato ni maral Scotta zaradi vpitja prijemati ter ga opozoriti na dostojnost in službenost, marveč je dejal: 'Slovenski dom« i.haja n.l delavnik ob 12. Meseca nareftnina 12 din ra Inozemstva 25 din Prednico: RopUarj^. aUM S/UI Teleton MOI d. 4005 Tpra,.: Kopitarje., atica « Z* lucnslo»nns|.«r ti*k*rni. > Mubiiniii "•*< Krsiiiinru- (idai«*el> ini lot* Sndia Urednik; Mirko la*oroik