Trdote uredb o draginjskih dokladah Z izpremembami uredb o draginjskih dokladah drž. uslužbencev \<n upokojencev ter z odločbami o prejemkiih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjcv in honorarnih uslužbencev, ki jih je izdal ministrski svet na osnovi posebnega pooblastila v § 64. finančnega zakona za leto 1934./1935., je moralno in materialno prizadeto vse državno in samoupravno uradništvo, zlasti pa so te uredbe zadele nameščence nižjih in najnižjih položajev. Znižanje prejemkov jc zadelo tem težje, ker so bile plače drž. uradnikov in upokojeincev v teku zadnjih let že ponovno reducirane m so bili posebno dohodki uradniških družin že pred uveljavljenjem fiornjih uredb in <xlločb dalee pod cksistcnčnim minimom. Z ozirom na to, da je uradništvo vso dobo doprinašalo od vseh stanov za državo tudi v materialnem pogledu največje žrtve. je bilo med njim utrjeno prepričanje, da ukrepi štednje v državnem proračunu ne bodo zadevali njcgovih prejemkov. Danes je poteklo od njihovega uveljavljenja skoraj že Ieto dni, zato lahko tem bolj pregledamo ojstrine in hibc, ki so sc pokazale v praksi. Predvsem posegajo urodbe le v družine, ki so temeljne družabne edinice in osnova vsakc države. Vsi samski uradniki so obdržali svoje prejemke neokrnjene in so se dohodki znižali le rodbinam. Pri aktivnih in upokojernih uradnicah so predmet zmanjšanja !e osebne drag. dioklade. Tako izgube uradT.ice in upokojenke, čijih možje so drž. uradniki I. do vštete VI. skupine vse draginjske doklade, za 75% se znižajo doklade, če prejema mož prejemke VII., VIII. ali IX. skupine, za 50% če je mož v X. skupini in za 30%, če je mož zvaničnik ali služitelj. Ker se z napredovanjem v višje položaje zvišujeta le plača in položajne doklade, dOčim se osebna drag. doklada znižuje, je urcdba zadela v prvi vrsti nižje uradn>ške kroac torej že itak šibko situirane sloje. Uradnice VI., V., IV/2. IV/1 skupine, čijih mož prejema dohodke VI. ali višje skupine, izgubijo v I. drag. razredu mesečno po 700 Din, 650 Dinr, 600 Din in 500 Din, tako da je razlika med višino odtegljaja uradnice VI. in IV/1 skupine 200 Din mesečno. Od plače btto 2500 Din prejme zato prva le btto 1800 Din, druga pa btto 3670 Din. Učiteljica VI. skupine ie izgubila tore.j 28% svojih prejemkov, profesorica IV/1 skupine pa le 12%. Še večja nastane ta diferenca, ako vzporedimo uradnici v IV/1 skupini uradnico IX. skupine. ki izgiibi v I. drag. razredu od btto 1650 Din draginjsko doklado v znesku 775 Din t. j. 47 % vseh svojih prejemkov. Dočim prejema prva mesečno še vedno btto 3670 Din, znaša meSečna plača druge le btto 875 Din. Tako sliko pokažejo vsi primeri, ker uredba dosledno izvaja načelo obrcmenitve gmotno šibkejših. Princip progresivnosti je izveden torej v obratnem redu od zgoraj navzdol. Cim nižjri je položaj državne uradnice in čim nižji so njeni prejemki, tem večja vsota se ji odte^ne. Jasno se vselej pokaže sorazmerje odtegljaja v poedinih skupinah, ako ga v odstotkih dzračunamo od celotnih prejemkov. Zaradi tega značaja uredb so znižani prejemki poroč. uradnicam nižjih položajcv daleč pod eksistenčni miinimum dočim ohranijo prejemki poročenih uradnic visokih skupin še vedno z>ffatne vsote. Pri polni redukciji drag. doklad prejemajo urndnice od IX. do lV/1 skupine mesečno te-le btto prejemke: 875 Din. 1130 Dim 1410 Din, 1800 Din, 2250 D,m. 2670 Din, 3670 Din ter ie plača uradnice IV/1 skupine več kot štirikTat večja od plačc uradnice IX. skupine, dočim je ob polnih prejenrkih le 2'5 krat tolikšma. Uredbe pa ne zadevajo uradniške družine in žene uradnice samo materialno. Mož in žena morata bi'ti v dlržavni službi polnopravna in enakovredna in to ne samo v dolžnostih dela marveč tudi v pravicah prejemkov. Uredbe o redukci.ji draginjskib doklad pa so poročenim ženam slednjo pravico kljub polnemu izvrševanju uradnih dolžnosti okrnile, radi česar se čutijo tudi moralno zapostavljene za moškimi kolegi. Res je, da živita uradnika zakonča v skupnem gospodinjstvu bolj ekonomično, kot če bi živela vsaik zase, vendar je okrnjerc ta boljši ekonomični položaj le dotlej. dokler nimata otrok. Uredba pa ne pozna nobene razlike med uradniškimi zakcmskimi pari brez in z otroki, marveč znižu.je draginjske doklade ženam brez ozira na število družinskih članov čisto linearno, upoštevaioč pri tem do neke mere edino prejemke moža. Zato posega tem globokeje v temelje uradniške družin-e. Kako globoko zadeva uredba družiao, kažejo zlasti odločbe o redukciji prejemkov, ki jah utrpijo oni nameščenci in nameščenke, ki žive v skupnem gospodinjstvu s starši. Predmed redukcije pri uradniških skupinah so zopet draginjske doklade, pri pripravnikih, pogcnlbenih uradnikih itd., ki nimajo teh doklad, pa njihova plača oziroraa nagrada. Ta se znižuje za 20% do 40%. Pripravnik IX. skupine ima v trctjem dragmj-skem razredu 970 Din btto mcscčne nagrade. Ako jc njegov oče, pri katerem živi, uradnik VI. skupine, se mu zmamjšajo prejemki za 40%. Od celotne nagrade izgubi torcj 388 Din in znašajo njegovi btto prejemki le 582 Din mesečno. Iz te vsote bi moral povrniti očetu stroške za hrano, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo ter skrbeti za svojo obleko in obutev. Jasno je, da to ni mogoče in mora oče svojega otroka, ki ga je z velikimi žrtvami in stroški ter magoče celo z zadolževanjem izštudiral, vzdrževati in podpirati celo po vstopu v službo in po dosegi polnoletnosti. Tako so z redukcijo prejcmkov otrok indirektno reducirani tudi prejemki očeta. Znižanje prejemkov zadene najtežje vselej baš najsiromašnejše sloje. Zlasti nazomo se *x>kažc to pri nameščencih, ki žive pri svojih staršib, ki nimajo tolikih dohodkov, da bi mogli preživljati sebe in družino. To so v prvi vrsti staršti z nizkimi pokojninami in mali obrtniki, četudi so navezani na podporo in pomoč otroka, ki so ga le z velikimi žrtvami usposohili za samostojno življenje in je otrok moralno dolžan pomagati staršem v stiski. a je ta pomoč zvezana z zmanjšanjem prejemkov. Uradnikova plača, ki jo more porabiti zase, je reducirana zato dvakrat; 6 tem dla porabi del za pomoč staršem in z uredbo. Četudi to ni namen uredbe, vendar izgleda v praksi, kot da je zmanjšana plača zato, ker živi otrok pri starših, da jim more nuditi po~ moč. Uredba torej favorizira tiste otroke, ki zanemarjajo svoje dolžnosti do staršev in se tem doltjnostim odtcgujejo. To je drugi škodljivi eftkt uredbe, ki vpliva po moralni strani na družino. Uredbe rahljajo in trgajo vezi med starši in otroki. One ustvarjajo priviligiran' položaj od staršev ločenim otrokom, favorizirajo pa tudi izvenzakonske vezi, med katcre bodo sedaj prisiljeni vstopati tudi mnogi mlajši uradniki, ki bisisiccr ustvarili rodbino. Urcdbe razbijajo rodbino v njenem bistvu in pomenu, rodbino kot osnovno celico družbe in naroda. Štednje v državnem proračunu, ki so imele za posledico znižanje uradniških prejemkov, v nobeni d'ržavi niso rodile pričakovanih uspehov, kjer pomeni vsako prekomerno zniževanje oškodovanje zasebnega in državnega gospodarstva. jNajmanj pa morejo zadovoljiti redukcije prejemkov tedaj, kadar zadevajo le posameznega nameščcnca in družino in segajo v njene ekonomske m moralnc temelje. Ob daljšcm trajanju takega stanja ne morejo izostati posledicc. ki bodo usodtie tako za rodbino kakor za narod. Nujno je, da se tc uredbe ukincjo čimprej. Ukinitev je potrebna tako zaradi cnakopravnosti med možem in ženo v javni službi radi pravičnega nalaganja gmotnih žrtev oorim, ki morajo te žrtve doprinašati, kar sc more izvesti edino z uveljavljenjem načela progresivnosti od nižjih proti višjim in zaradi zaščite rodbine in njenih matcrialnih in moralnih osnov. Na rodbini in njcnih osnovah pa slonita narod in država. mk.