10. številka. %m n«d«lJo 28. JanavarJa 1898 (t Tratm, t Nk«H irefer ime M. jaiiiTarja 1898) Tečaj XXIII. m13ĐI] Vrtaja po trikrat na tedea * hitih ia-dnajit ob tovtelh, 6«tvtklll 1* «obot>ah > Z jutranja ladanja likaj* H. nri zjntraj, Te&arno pa ob 7. ur< »«*«. — obojno ladanja stena: jeUtitBuaea . t. 1.—, Uvan Avftrlj« I. 1.50 «a trt mtmt, . . s.— ... «.fi0 «» pol lota ... S.— . * . ».— 7M lat« . . . 13.— . > .18.— Viuratalia le plaftcvati »prij aa aaraite kmi prilazeaa larafola« M sprava M •lira. f jMUMČcie iterilko ae dobivajo ▼ pro- d*Jft!aifi-.N tcb«\'.-s v Imtu po S Drt, iaron Trita pa 41 n*i. EDINOST Oflaal M raAana pa t».riU t p^ :. ■:«•-k " 1 o ▼•i doplat aaj aa poiil>ajo uredairtr aliea Caaaraa M. 18. Tanko piarao ■•:> biti frankorano, kar aefreakoviina m •prejemajo. Bokopiat aa ar NafoSniro, reklama«!)« i" ?»<« jema upravniitvo aUca Mol.no naio kit. 3, II. nadat. Varatain" in ogl«.*. je plada-rati loco Trat. Odprt* rek'*:™, oija ao proata Olanilo sEovtnaktia politidntga OhIIvi «■ P «-i m • rm k m. ■ r i««nm j* «••<•". Iz deželnega zbora tržaškega. Parlament male pekrajinice tržaške a« ja povspel ▼ svoji drafi seji ta sesije krepkim vala-tom na višino političke važnosti. Ne svetovne Tajnosti sicer, ali vsakako đo pofitiške važnosti osirom aa dogodke v tej pokrajini. Ako v kateri drafi, so dogodki v tej pokrajini aajadno avstrijski dogodki, kajti v takih, zemljepisno toli iapostavljenik in la pomembnost država v svetovnem prometa odločujočih deželah bila bi asodna zmota, ako bi aa dogodki presojali in ocenjevali le a lokalno-politiškega »tališča in ne zgodno se stalilča dri. koristij. V včerajinji seji je apravila italijanaka ve-Hna v razgovor dva dogodka, ki sta oba velike politiike važnosti za naa. Posl. B e n a s s i je in* ' terpeloval deželnega glavarja o izjavi, s katero so alovenski poslanci opravičili svoje ne^odelovanje na razpravah tega deželnega abora; posl. Vena-a i a n pa vladnega zastopnika e spremembi nanamestniitvu triaikem. O posl. Beaussijn moramo soditi, da pridno flta .Indipendente a*. Kakor je storil ta list, isto-tako trdi Bennusi, da ga ni malo ne briga ona izjava, a prihaja slednjič vendar srečno do tega, da povprainje zvedavo dež. glavarja: ali je res, da se ma je izročila kaka taka izjava in kaj se ja zgodilo žnjo? Ne da bi hoteli zavračati spoštovanega §, poslanca — nedostaje nam prostora v to —, ampak la navoaM mvČouio par izgledov, da a« a »'urijo čitatelji, kako traktira ta gospod zastopnike naših okoličanov. Gospod Bennssi, prvak stranke pro-gresaove, »trunke, kateri je najskrajneji narodni radikalizem začetak in konec vaega narodnega programa, očita stovenakim poslaucem, da aajejo razdor in narodno sovražtvo; očita jim, da se vedno le delajo tako, kakor da ao Bog ve kaki mučeniki. Izmišljajo da si vse možno, dobro ve-doči, da tudi take izmišljotine nikdar niso brez utiša na tisto neumne občinstvo, do katerega se obračajo. Sploh da imajo nađi poslauei jako čuden način postopanja; vsako neodobravanje smatnje že osobnim žaljenjem; sleherni Bznak nepotrpežljivosti" (kako nežno je povedano tol) PODLISTEK. 16 Prednja straža. nomn. > Polj »Vi gpi»al Bulealar Prns. Poslovenil P e dravski. Deklina, ihteča ie neprestano, je padla k no-• gam najprej atrijcn, potem pa gospodarju ter je u-bežala potem v vežo. Tam jo je ie jedenkrat stisnil jok za prsi, toda oči ao se Že posušile. Polagema se je pamirila in da bi opravičila svoj beg iz izbe, Jela je klieati svinje z aataglim ia žalostnim glasom. ,Mal... mal... maln! mala!... maluskel..." Toda svinje so ža apala. Namesto njih so se pririli k njej iz mraka pea Burek, a pozneje še Andrejček in Stanko. Andrajiek je hotel vreči deklico, toda dobivši s pestjo po očeb, prijel jo je aa roko, Stanko pa aa drugo in tako so zdirjali Vsi Iti rje na cesto. Bili so tako zapleteni skupaj, da v temi ne bi razločil nihče, kdo izmed njih je pea in kdo otrok, to tem manje, ker so vsi začeli tuliti in lajati, posnemajoči Burka. Naposled so zginili v megli, viseči nad livado. V sobi, sedć nasproti ogajišču, »ta se raago-varjala gespodaija. smatrajo že za atentat aa njih osebno varnost. Vse ukup vidi se mn torej le ne>laua burka. Vse leto prihajajo v mestni zbor in nadlegujejo in motijo vedno se svoj mi zahtevami po svetiljkah in cestah, čim pa s« je odprl deželni zbor, čutijo se kar hkratu v nevarnosti. Interpelant bi vendar hetel fedeti, kako stoje stvari; ne morda zato, ker jim morda pripisuje kakorsnje si bodi važnost — celo dobre da je, da Slovenci ne prihajajo v dež. zbor, in bilo bi ia bolje, ako ne bi prihajali tndi v mestni avet — ali priti bi jim morali vendar do dna. Na oni izjavi je podpisanih 6 svetovalcev-poalanoev slovenskih in neki — Ivan vitez Nabergoj. Govornik ne pozna nobenega svetovalcaposlanca tega imena, dotični Nabergoj ni imel torej nikaka pravice, da podpisuje take dokumente 11 Neki list (Pensier* Slavo) pripoveduje tndi — tako je pri« povedoval gosp. Benuasi — kako je gosp. deželni glavar v sprejel omenjeno izjavo. Govornik ai niti ne upa prečitati surovih izrazov, katere je napi* sal dotični list o deželnem glavarja. Prosi torej gosp. del glavarja, naj mu pove, da-li je res dobil kako izjavo in aj se je zgodilo z isto. Deželni glavar dr. D o m p i e r i je odgovoril po priliki: Pred vsem mu ni znan neben čin, ki bi bil nevaren osebni varnosti slovenskih deželnih poslancev. Ves strah v tem pogledu da je neopravičen. Kar se dostaje izjave, je pripovedoval gospod dr. Dompieri: Na večer o tvor jenja deželnega zbora — prav isti hip, ko je hottl oditi v zbornica — sta se mn predstavila posl. Vatovoc in Dollenz v svojem in v imenu svojih tovarišev z izjavo, da se ne udeleže razprav deželnega zbora. Izročila sta mu tndi pismeno Izjavo. Ko pa je videl, daje ista sestavljena v jeziku, katerega on na ume, ni hotel vnprejeti izjave. (Viharno odobravanje na galeriji.) Ničesar ni storil, kar bi značilo zaničeva-\ nje, nobene besede ni izrekel, ki bi bila neuljndna. Sploh ni storil ničesar, kar mu podtika omenjeni list. Omejil se je le na to, da je odklonil spis, katerega ni umel, in ki je bil pisan v jeziku, ki ni deželni jezik. Na to se je oglasil zopet posl. B e n u a a i, izrekši popolno priznanje deželnemu glavarju in „Kaj vam ja prišlo v glavo*, je vprašal gosta Poli, „da aa hočete isaebiti krave?« .Vidite, temn je tako", je odvrail Grohovaki, položivii roke na kolena. .Ta krava ni moja, marveč Magdalenina in žena mi zatrji^e ža dolgo, da noče rediti tuja krave, ker je že domačim pretesao v hlevu. Jaz se nisem mnogo zmenil za babje marnje, toda sedaj se je pripetil tak slučaj, da prodajajo possstve po Komarju, ki se je prenapil ter umrl. Komarjevo zemljišče sa dotika llagdale-ninega, torej sem pomislil: treba je prodati kravo ter kupiti ia deklino jeden eral zemlja. Zemlja ja le zemlja". „Oj reanica I* je vzdihuil Polž. •Kajpada. Ako napoči nova delitev, tudi deklina dobi več, nego bi dobila sedaj*. .Kako to?" je vprašal radovedno Poli. •Toliko dodajo vsakemu, koliker že kateri ima, Tako na primer imam jaz petindvajset oralev, torej dobim še petindvajset. Koliko jih imata vi?" „Deset". •Torej dobite deset. A Magdalena, ko bode imela sedaj dva in pol orala, dobi Še jsdeakrat toliko". (Pride še). obrni vsi »e potem do zastopnika vlade (Aha I). Ne pripisaje sicer nikaka vaimonti takim nepremišljenim činom (Aha!), vendar imajo isti svoj uamen. (Gotovo l Gotovo I Ured.) Priobčeni ljudem, ki ne pozuajo resnice, stegnejo razvnetiti še bolj narodno sovražtvo in kaxati v čudni luči meščanstvo tržaško ia njega zastopnike 11 (Glejte! Glejte 1 Kaj se godijo čadeii na nebni Od kodi ta rahločutnost, od kodi ta nova sapa?! Uredn.) Ker pa se je prepia ona izjave poalal tudi namestnika, obrnil se je govornik tadi do zastopnika vlade a vprašanjem, kaj nameruje poslednja v očigled tem zatožbam ? Zaatopnlk vlade baron C o n r a d je izjavil, da ozirom na ta čin nima vlada nikake ingarence. Govornik meni, da neudeleievanje slovenskih po-slaucev ni opravičeno. Dejstva da kažejo, da slovenski poslanci so vsrkdar lahko prihajali na seja, ne da bi jim pretila kaka nevarnost. In gospod dež. glavar ja vsikdar anal čuvati svobode govora. V tem smislu je lokalna vlada sporočila osrednji. Tem izjavam je sledila interpelacija V e n e-z i a n o v a. Interpelant bi želel izvedeti kaj je dovelo do spremembe na namestništva tržaškem? Ne vodijo ga o tem oaebn* simpatije ali antipatije. V uniformi državnega uradnika zginja človek. On in njegovi se tudi ne brigajo za birokratiške stvari. Toda trdilo se je —. in celo od novin, ki so na glasu kakor oflcijozne —, ne da bi se bilo prigovarjalo temu, da prajinji namestnik ni bil po godu Slovanom. Venezian na more umeti tega. Saj v6, da je prejšnji namestnik kumoval tolikim navalom Slovaaov na vsa polja javne uprave, saj je molčal k tolikim napadom na slavno kalturo teh pokrajia! Vsega tega ae bi mogel nmoti, ake bi ae ne apomiajal reka e volka, ki ja po krmljenju bolj lačen, nego poprej. (Lepa prispodoba t Čestitam«, gospod Veaezianl Ured.) Ali to ve govornik, da se je govorilo povsodi, da se je namestnik Rinaldini žrtvoval agitatorjem na ljubo, kale-čim mir mad prebivalstvom. Zato bi ga zanimalo neizrečeno, da čuje jasno in odkrito besedo vlade. Od te besede bode odvisno nadaljnje postopauje Lahov. Italijani govore a vlado tako, kakor mora govoriti oni, ki se zaveda svoje dobre pravice in svoje narodne v ednosti, ki more torej čakati. Toda čini vlade, ki zvene žaljivo za naredno vest — pritiskajo. Ake ta sprememba znači, da pride ie alab&e v naši javni upravi, nego je bilo do aedaj, potem preti nova aavaraost, ne preti sicer indi-viduvalnemu narodnemu obstankn Italijanov (To priznanje Vaše si dobro zabeležimo, da veste, g. Venezian t Uredn.), ampak narodnemu značaju pokrajine. Slabejega trenetka ni mogla izbrati vlada aa tak korak, nasproten narodni nedotakljivosti Italijanov. Administrativna odradbe ne morejo zbrisati dejstev, da je Dante pisal svojo nebeško komedijo — je vskliknil govornik — tudi aa nas 1 Noben vladni dekret ne mere odpraviti dejstva, da so bili Prati, Aleardi itd. pesniki in filozofi vae Italije/ Italijani čutijo, da ao sinovi naroda 80 milijonov 1 In kakor da so v svoji hiši, čutijo oni vsako veselje in vsako žalost s tem slavnim narodom. Tem čudneje je, jaks čudno, da ravno sedaj, ko drugi Italijani alave petdesetletnice vzbnjenja narodne zavesti, morajo avstrijski Italijani v skrbi gledati tjakaj, kjer stoji vlada, ki se ne speminja, da vsako primerjanje odnošajev drnzih Italijanov z ednošaji avstrijskih vzbuja zopet želje, o katerih ae mora reži, BHiedu*,«rk«ero «»uf«de apfeini nedeljni pačitek. T* deželni »bor je sklenil ta(!i a^tauoTiti deželno V deželnem sbor« Štajerskem je utemeljeval poti. Kottulinsky svoj predle* s« odpravo jezikovnih aaredeb in je izrazil željo, da ki se da bi bilo v interesu države, ako b% ostal? uU*tit*4 t L Ali je mogla vlada izbrati slabeji trenotek, lege i« sedanji — zopet besede Veneaianove — da aavarovalnico na življenje. innnltirala nas (Italijane), da ogodi požreinoati na-»lh naspntnikov P! Ali tudi potrpežljivost — je menil nadalje — ina svoje meje. Got«v je, da pra? tolmači čut-►tvovn.nje naroda, ako rere, da utegne priti dan, tndi iti druzega, nego čin volje vladarjeve, kajti namestnik je zastopnik eenarjev. Ta čio torej ne more biti predmetom kritiki. To pa je izključeno, du bi to umovanje imelo značaj, sovražen kateri imrodnosti v Avstriji, in ugoden kaki drugi na« r' duoati. Kajti skrb vladarjeva je, da bode v jednaki meri zadoščeno potrebam vseh narodov ! 1 Posl. Venezian se je zahvalil zastopnik« vlade, da je bil toli uljuđen in je odgovoril for-nalno. Toda v stvari sami da ni bil to nikak od-ipvor. Govornik je menil, da se obrača do zastopnika konstitncijonelne vlade, in čudno se mu ♦ idi, da se tu vleče krona vmes, kjer imamo odgovornih ministrov. On (govornik) je napal vlado in v luda je morala opravičiti čin, za kateri je odgovorna. Ker pa ni možno dobiti točnejega odgovora, hoče votrpeti, dali bodo besedam odgovarjala tudi uejaoja. posrečilo vladi aatanaviti zopet mir aa Češkem ia mogoča brez davkov. Zato imamo državnih, de- • • Koliko gradiva sta nam poskrbela gospoda Benusai in Venezian se svojima interpelacijama 11 \li smo jima odkritosrčno hvaležni, da sta ae svojo .;ostobesednoatjo privzdignila vsaj jeden ogel za« •tora, pod katerim skrivajo svoja nazore, svoje na-mene, svoje cilje in — svojo ni av! Vse to bodemo morali položiti na rešeto stvarne polemike. PolltiAke vesti. T TRSTU, dnt 22 januvarja 1898. Razširjenje volilne pravice y Trsta. Za- lečniki istega „Indipendanta", ki je zatrdil ie *»red par dnevi, da bi bili progreasovci pravi tepci, *ko bi privolili v kako razširjauje volilne pravice, predlagajo sedaj v deželnem zboru, naj se vendar razširi volilno pravo. Jutri bode menda tudi javen shod v ta namen. Ali so goipodje res pržili de oijega spoznanja, ali so res postali — liberalni ? I Pojte no 1 Malo maskarade, nič dražega. Predpust progresovaki volkovi so si nadeli volčjo kežo. Da, splošno volilno pravo naj se uvede, ali po receptu — Venesianovem: a.) glasovati naj bi sneli le oni, ki so ožili elementarno iolsko naobrazbo, in b.) volili naj bi vsi ukup v enem razredu okoličani in meičanll! Torej vii oni, ki se niso — po krivdi občinske oblasti — pridoili šolske naobrazbe, bodo izključeni od političnih pravic — to naj bi bilo liberalno?!! A kaj naj rečemo o zuhttvi, da bi meščani in okolifiani volili v enem razredu ? ! Ne, to ni liberalno, ampak to zahtevo nareka najhnji narodni laiki fanatizem ! Slovanci naj bi ne imeli nikdar več tvojega zastopnika v mestnem zboru, mesto naj bi majorizovalo okolicot To je jedini namen predlagateljem. Ali abstrahujmo od narodnih ozirov in vprašujmo : ali bi bilo to pravično in liberalno, ako bi ustvarili le jeden razred in s te« tudi možaost, da 51 odstotkov prebivalstva tržaškega dobi vse zastopnike, 49 odstotkov pa nobenega ?! Ne, Uko se ne širi volilna pravica. To ne le da ue bi bilo liberalno, ampak fel bilo — brntalno. Volilni red mora etremiti za t:a, da se povsodi tudi manjšinam zagotovi primerno zastopstvo!! Res radovedni smo, da-li socijalisti res podajo svojo roko za tako brutalno nasilje ?1 Sosebno smo radovedni, kaj poreče k temu socijalističko glasilo slovensko? Ali bode res pomagalo plesti vrv, ki naj bi zadrgnila vrat naši okolici ? I Deželni zbor goriški. Zadnja .Soča" piše: .Čujemo glasove z laikejrtrani, da bo ta zopet zboroval že prihodnji teden. Odločiti se ima danes in jutri. Vsekakor moramo zopet naglasiti, da izjave furlanskih občin so otežkočile skupno delovanje Slovencev in lahov v deželni hiii". Deželni zbori. V deželnem zbsra N i ž e-Avatrijskem je interpelovat poal. Schneidsr, zakaj imajo Židje prednost v policijski službi ? Poal. Kronavretter pa je vprašal, kedaj se izda uvesti zopet parlameatarno delovanje. Nemcem aa Češkem je svetoval govornik, naj le branijo koristi svoje, *li z odločnostjo naj spajajo tudi modrost, kater* jedina mor* zajamčiti trajn a političnih vppebov. Položi^ na Češkem. Slednjič se je vendar odločil« policijska oblast v Pragi, da je propeve-dala vsako demonstrativno nošenje društvenih znakov. Le v posebnih slučajih se bode podeljevalo dovoljenje. Vsaki prestopek se bode kaznoval s 100 gld. ali 14 dnevi zapora. To je bilo res potrebno, kajti tisto demonstrativno sprehajanje nemških dijakov po ulicah z čepicami, organizovano po znanem poslanca Wolfu, ni imelo druzega namena, nego izzivati mirno občinstvo. Neaci so seveda zrohneli proti tej odredbi, o kateri trde, da je nasprotna osebni svobodi. Tudi interpelovali so v včerajšnji seji deželnega zbora in strašno za-sramovali ces. namestnika. Ko je izjavil namestnik, da odgovori v jedni prihodnjih sej, nastalo je uprav hnronsko kričanje med Nemci, ki so zahtevali, da mora namestnik odgovoriti takoj. Čehe je zmerjal { Wolf z .ogleduhi policije". Seveda ogleduhi, ako ( zahtevajo varstva tndi češkemu meščanu proti pro-, staščinam in — pred revolverji surevih dijakov!! Izborno je zavrnil Nemce že v prejšnji seji j žnpan praški dr. Podli pny. Ako se gospodje . sklicujejo na avebodo dijakov, kje je pa bila j svoboda obrtnikov praških, ko jih je policijska oblast < — zlasti gostilničarje in kavarnarje — povodom j izgredov omejila v izvrševanju njih obrti!! In si-j romašni obrtnik mora plačevati davke! Če so me-' nili, da se a ozirom na javni mir mora omejiti ' siromašnega obrtnika, pa ne bi se smelo nemškega i bnrša v demonstrativnih nastopih in provokacijah ?1 ) Vse to je povedal dr. Podlipny in branil čast na-j roda češkega v uprav divnem govoru. Kolik utia i je napravil ta govor, priča dejstvo, da je nekoliko dam — ki so bile v zbornici med govorom dr.a t Podlipnega — kar iz zbornice telefonično naročilo j lovorov veneo, katerega so mu izročile takoj potem. Med izročanjem so bile dame tako ginjene, | da so jokale. ; V včerajlnji seji, in sicer že početkom, je posl. ; p. Eppinger utemeljeval predlog, da se odpravijo jez. j naredbe. Govornik je predlagal, naj se izvoli ko-: misija 24 členov. Odgovarjala ata mu poil. K a i s 1 j in prine Schwarzenberg v zmisla, da se j tudi Schlesingerjev predlog izroči onemu odseka, ; ki je izvoljen za predlog grofa Buqnoi za urav-j navo jezikovnega vprašanja. Princ Schvrarzenberg ; je očital Nemcem, da ao oni onemogočili spravo, j Razprava se je pretrgala. Volitve v občinski zastop v Budijejo-vicah na Češkem. V petek so se izvršile občinske volitve v Budijejevicah za tretji razred, i Zmagali so Nemci samo za 12 glasov. Ali kaka ! večina je to za mesto, ki štcge okolu 90.000 pre-| bivalcev, in še to večino so dosegli najhujšimi ; volilnimi sleparijami. Valed tacih sleparij razjarjeni ! Čehi so priredili veliko demonstracijo. Pobili so | okna, kjer stanujejo Nemci, nadalje okna nemškega • gledališča, kavarn, šol itd. Ranjenih je bilo tudi več žandarjev in stražarjev. Aretiranih je bilo 13 oseb, Poklicano vojaštvo je zaprlo glavne ulice in trge. Povsod se nam godi enako. — Vse nas tlači, bodisi Nemec, Italijan ali Madjar! Vsi, vsi so enaki. Le naprej tako. Bolj ko nas tlačite, tem bolj se vzbujamo in dvigamo I Posvetovanja med avstrijskimi in oger-skimi (ministri glertš nagodbenega provizorija, niso imela nikakega vspeha. Avstrijski ministri so se že povrnili na Dunaj. Posvetovanja se bodo J nadaljevala na Dnnaju. Največa ovira je bila ta, Iker avstrijska vlada ni mogla zagotoviti, da državni zbor potrdi provizorij, j - italijanska večina deželnega zbora istrskega, koje sklenila dotični zakon. Mi nismo bili nikdar med onimi, ki toli radi hnjakajo kmeta proti datkoa ia ma slikajo bodočnost v blestečih bojah, ako bi na kilo davkov. Mi vemo, da davki morajo biti, ker so potrebni. Nobena človeška ukapnost ne bi bila Raslidne vesti« Šolske takss v Istri so torej obustavljene za \ letos, kakor smo že javili v današnjem zjutraajem izdanju. Žalosten spomenik si je postavila zares lelaih, občinskih, lolskih in — narodnih davkov. Ako javna uprava porablja davke pametne, potem naj aam verjame ljudstvo, da je ta denar naložen najkoristonosneje in da se po drugi poti zopet vrače istemu davkoplačevalcu z velikimi obrestmi. Z istim denarjem je preskrbljeno za varnost domovine, za njegovo osebno varnost, za varnost njegovega imetja, za povzdigo gospodarstva, sa dobro šolo, za vzgojo njegovih otrok itd. Brez-vestnež je torej oni, ki hujska ljudstvo proti vsakemu davku. Zlasti za iolo ne bi se smeli plašiti nobenih žrtev. Drngače pa je s šolskimi taksami, ki se hočejo uvesti v »Istri. itaHjtsaka 'večina, sklepajoča ta zakon, ni mislila na povspeševanjft ielstva, ampak na oviranje. Naložilo naj bi m ljudstvu novo trdo materijalno breme v ta namta; da bi isto ljuditvo trpelo na drugi strani moralno ikodo. Pot v Šolo bi postala strmeja in za mnoge, siromašneje, celo nepristopna. In dušila naj bi se ljubezen do solejv ljudstvu. Takega zakooa ljudstvo ne more biti veselo in mi smo dobro umeli vihar ne« volje, ko je bil vaprejet zakon o Šolskih taksah. Daleč proč od nas je misel, da bi hoteli hujskati proti zakonu. Saj vemo, da se ne sme. To pt smemo, da izrazimo svoje veselje na obnstavljenjfl, v prvo zato, ker je ljudstvo za letos rešeno te^a bremena, v drago in ie posebno zato, ker je pridobljeno časa sa delo v ta namen, da se pot do zakona zopet in definitivne odpravijo te nesrečne takse. Bog daj, da se zgodi tako. In ako se zgodi tako, bode to zaslnga izključljivo le naših poslaa« cev, ki so pravi prijatelji in zagovorniki moralnih in gmotnih koristi j Ijndstva I! Za spravo! V četrtek je imelo politične društvo „Sloga" v Gorici svoj občni zbor. Radi nedestajanja prostora spregovorimo prihodnjič ne* koliko o tem občnem sboru. Danea hočemo žabe* letiti le one izjave na tem shodu, ki se nanaisje na naše medsebojno rasmerje. Predsednik dr. Gregorčič je rekel: „PUb gabimo, kar se je godilo popred in zložimo ae f delu na korist naroda slovenskega !* Župnik Anton Bertotje prečital dalji« izjavo v imenu konsorcija „Primorskega lista" za — spravo! V tej izjavi je rečeno med drugim : „Ake bo nai narod edin, bo imponovai, ako* ravno je majhen, ako bo pa razdvojen, si podpiia sam smrtno obsodbo. Ne vemo, kaj nam prinese to leto, a če se zjedinimo, bo letošnje leto zapisano v zlato knjigo v slovenski zgodovini. Nt Kranjskem se dražijo, zakaj bi ostal pri nas at Goriškem klic po skapnem delovanju glas upijo> Čega v puščavi ? In koliko Široko je polje, na katerem labko skupaj delamo ?! Imamo versko, nap rodno, gospodarsko, socijalno polje. Ali je potreba, da dela vsak na svojo roko ? Kako močni bodemo, Če bodemo edini! Kakor Špartanci pri Trmoflilah odbijemo tndi mi vsaki naval naših sovražnikov. Zato ponuja konaorcij ,Pr. L." lojalno, brei skritih namenov,, pepolnoaaodkritosrčno, kakor si drugače misliti ni mogoče, svojo roko ? skupno delo. Če roko sprejmete, vedite, da jo jeklena, nenavajesa odnehati v zapričetem delit osobite, ko se gre za blagor ljubljenega slovenskega naroda". Odvetnik g. dr. Alojzij F v a n k o je govoril o spravni akciji na Kranjskem. Omenjal je, da sprava na K. bi zelo uplivala na blagodejni razvoj razmer tudi na Goriško®. Z ozirom na to dejstvo moramo le pozdravljati poskuse za spravo in v ta namen predlaga resolucijo : „Občni zbor narodno - politiškega društva „S 1 o g aw je prepričan, da bi b la sprava kranjskih Slovencev v največjo korist. Zategadelj pozdravlja spravno akcijo in delovanje onih rodolji-hov, ki merijo na to, da se sprava na Kranjak^pi doseže ali da se vsaj poskusi v njeno dosego ne vdnše v kalu". Resolucija je bila oduševljeno sprejeta. Konečno se je oglasil še preč. g. J. G o ] o b iz Podpore iu je predlagal to resolucijo: „Na občnem zboru pol. društva .Sloga", SO. januvarja 1898. slovesno izjavljamo, da odslej v alov. politiki nočemo več imeti ne Kranjcev, ne Primorcev, ne Štajercev ali Korošcev, ampak le 8Iovencevu. Tudi ta resolucija je kiia apnejeta iivakaim odobravanjem. Sedaj potihnejo menda tista očitanja, češ, da ae „ujedamo" le mi Triačani. Odbor županstva v Trnovem, v katerem sti sast< pani ob strnnki, je sklenil soglasno izjavo s kate i o se odobrujejo prizadevanja za spravo. Boj za pravico? Sentinella z vso resnostjo pra^i, da IU1 jaai ne bodo več preaaš.Ji, kakor potrpr-žlj vi oslički, da bi kdo branil komu, da se oprime sladke govorice „del si', in si b;do preskrbeli spoštovanja v „lastni kili" IP — Da, to je na*a pravda! Le ohranite si svoj sladki „si", ker je nam sUdkejši naš jezik, katerega smo se naučili z materinim mlekom. Tega hočemo si ohraniti do zadnjega zdihljeja pribeglim nasilnikom, kateri nam vsiljujejo s svojim „si* proti narodne, protiverske in protidoraovinske nauke. „Prim. L." Po neljubi pomoti. V članku pod noslovom: »Tržaško italijanstvo — rešeno, uriniio se je par snatnih pomot. Dostaviti nam je da na „Veliki ples- .Delalskega podpornega društva' pride po. leg že omenjenih tudi nekaj bratov Štajarcev, o čemer so nas že obvestili fi&neno. Ostale tiskcfcne pomote so Bi častiti 'AtfcfeJji %«tbvo ife izprAVlli sami. Oddelek vojaškega veteranskega druitva v Rabrežini vabi na vesliki ples, katerega priredi dne 30. januvarja 1898 v dvttfeni gosp. Ignac-a Tance. Vstopnina za gospode s jedno drolico 1 gld. Vse druge plesalke plačajo 80 nvč. Svirala bode domača godba. Začetek točno ob 5. uri po-poludne. K obilni udeldKbe tfljfedno vabi. Odbor t .Vipavsko pevsko draltvo" vabi na veselico, ki jo priredi dne 23. januvarija 1898 v prostorih gospe Vikt. Dršičeve v Vipavi. Vspored: 1. Vo-larič: „Prisega", moški zbor. 2. Ipavec: „Večerna", ■oški zbor. 3. Mašek: „Pri zibeli", čveterospev. 4. Vilbar: .Narava vsa se zdaj bndi", moški zbor. 6. Medved: „bolečemu 'dekletu", 6. Javoršek: •Izgubljeni cvet", samospeva s spremljevanjem harmonija. 7. Hudovernik; „Naša zvezda', moeki tbor. 8. Hajdrih: „Jadransko morje', moški zbor. 9. „Ples". K plesn in med pevskim vsporedom »bode igral oddelek vojaške godbe č. 'kr. pešpolka ♦it. 47 iz Gorice. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina : Stojišče 30 *r., sedež 50 kr., vstopnina k plesn i *1<\ : dom«« ne plačajo. Na obilno udeležbo purino rabi Odbor. ,8lovenskega čebelarskega druitva' pravila je visok« c. kr. deželna vlada potrdila z odlokom i 18 dne decembra 1897. L, it. 6»86.|Pr., zato raz-fcisuje c. kr. kmetijska dražba, kot osnovateljica lega društva, prvi redni občni aa 84. dan janu« varja t. 1. v Ljubljano. Občni zbor se bo vrlil ■dopoludne ob 11. nri v družbini pisarni v Salen-drovih ulicah ter bo volil predsednika in odbor, Ukrepal o izdaji društvenega glasila ter se bo sploh posvetoval o načinu društvenega delovanja. Občnega zbora se bodo smeli udeležiti le oni Zgls^eni udje, ki do ted^' plačajo društvenino (i ^d.). Opozarjamo, daje 24. dne januvarja pričetek velikega letnega semja v Ljubljani. Glavni občni zbor „Kmetijske in vrtnarske podružnice v Lonjerjn'. Ob jaito lepi udeležbi členov in prijateljev kmetijstva sc ju vršil ninolo nedeljo (dne 16. t m.) prvi glavni in redni občni zbor kmetijske podružnico v našem prijaznem Lonjerju. Kmalo po blag oslova jo privrelo obilo kmetovalcev in napolnilo dvorano v prvem nadstropju gostilne Andreja Coka .pri županu". Zborovauje je otvoril marljivi podružnični predsednik, g. Martin Pečar naznanivši navzočim posamične točke dnevnega reda ie razloživši glavni namen razprave na tem zboru. Zajedno navzoči predsednik osrednje .kmetijske in vrtnarske družbe za Trst ia okolico", gospod deželni poslanec Ivan Goriup; je v markantnih potezah obrazložil navzočim pomen in namen združevanja kmetovalcev v tržaški okolici in je kazal na koristi kakoršnih mora donesti tako združevanje km<-.tij.tfu mestne okolico tržaške. Naša družba ni .'politična, marveč je gospodarska in njeno delovanje se nanaša jedino na zboljšanje gmotnega stanja naSega slovenskega okoličana V našem delovanja se ae nahaja niti jedna točka, katera bi mogla zbuditi nevoljo tadi pri politično drugače mislečih, ako je istim istotako na srca blagor kmetovalca brez osira aa njegovo svojaga alovauH'gga1 Tflrel¥,TUfdr aoiemnisnišlga ftinfelja .a olUtjtij4atrari*a (M^fctta na fržaskem ozemlji, da M samrt ped'rtzličnimf ki dimi razmerami, kaketine prt#ik*jo nanj od. V zapor ae bili otfverieni (v petek): "Ifoifc Josip iz Gorice, ker ** je povrnil v Trst. čeravoo je bil t* Izgnan od tukaj. Istotako Ivan 55'-?ler iz Podgrada. — Kar »lin B. z Sežane so zaprli radi bre^nosHoega ponosnega khteoja; K. in Marijo B. iz Trst* pa zatker nisti bili d-n stojno oblini. Izgredi v Italiji - radi podraJenJa kruha. MajhujSe bilo je v Anconi. Iagiedmki niso piisa-nesli niti šolam, tudi te s > razbijali. Pred zapori oo kričali: „Ven z letniki, živela revolucija!" Vilo nekega Gagliardija (»nšefarja žitom) so napah ter pobili vse, kar jim je prišlo pod roKo. Slednjič so zažgali vilo. Potrgali so tudi telefo-ničue žice. Že so hoteli »až«ati tudi neko drugo Nrilo, Sjer so mislili, da je zaloga žita, ali pr hiteli ao vojaki, ki so izgrednike razguali. Vojuki ho ga-Uli ogenj potem. Grozen jo bil pogled v vili. V«a Jeo razdajali, nie«*«ar r.) t.ilo spoznati več. Gospodu Franu Govekarju v odgovor. V ladanju „Ed nost * «h t .rek 18. jam a.ja piše Govekar v svojem članku : .Stritar in no^a literarna struja* med drugim o meni: „Šla ** jo jokat k preblagemu profesorju Stritarju itd.", m to da sem storila s tem namenom, da bi mu pesnik branil napadov mojih i.aspn tuikov. Na to izjavljam, da jaz g. profesorja Stritarja niti videla nisffm že leto dnij. niti ga nisem ni ustno, niti pism«u<> kedaj prosil*, da bi me branil. Povsem nepričakovano doilo mi je njegovo od oi^ne v .Slovenskem lutu" čbjavljeno pismo, kateremu je bil priložen I s-ek sledečega sodržaja : „P. S. — Ko bi Vam uzvidelo, ta list kako objaviti, prosto Vam ; k,da vsega, ali pa bolje nič. Le v celoti ima vsaka Deseda svoj pravi pi>m«nw | J. Stritar. Nadalje ni^em mislila, da se gosp. Govekar drzne nasproti g. pesniku zastavljati svojo .nioftko besedo", češ, da on ui eden tistih, ki bi se bili tako nedostojno zaganjali v mene. Znano je, da skoro vsi napadi v .SloV. Narodu" zadnjih mesecev prihajajo iz njegovega j peresa, ali pa so pis*ui pod njegovim uredništvom, J kajti znano je tudi, da je oa urednik leposlov-j nega dela v iaUm listo. Ia ko b^ ue bil a u^pi. j sal ničesar druz-ga proti meni, nego ono zloglasno » poslano v .Slov. Nat o tu* štev. 281. miuolega leta, j kjer se je podpiral s polnim imenom, bila bi že fl , tem postavljena na laž njegova .možka beseda*. PavlinaPajkova. Na Dunaju, dne 20. januvarja 1898. Najnovejše vesti* Pulj 22. V dauađnji seji so protestovali italijanski poslanci [»roti pre.hf-č^nju deželne a /.'uora • v Pulj. Prečitala hh je prošnja, oziroma protest , italijanskega političit-g« društva radi iste atvari. Bilo je vse polno napad -v m žaljenj na adreso vlade, Hrvatov in Slovencev. Čitala s:a se v prevodu predloga Hrvatov m Slovencev aa zaustavljanje šolskih taks in za čHstitanje p«peiu. Italijanski poslanci so Dili v v<*]«bi z*i?!. OdtclHoj.ili so nUjnost g ' raznimi vskliki, g'SIMik je hučala silno radi par hrvatskih besed. Izvolili >-o lajaike, revizorje, ia*n* i odseke. Hrvotrtito-slovenskiii poslancev niso volili v noben od-ek. Pr d'->j m^^jvne » Inoro stradajoč.a vsled slabih letin, se ni prečital. Pif hodnje seje ne bode pred torkom. slovimo mm ml^tvo v TRSTU. P dpisano vabi vse ča-tite člene „Slovan, skega pevskega društva' na občni zbor, ki se b de vršil v ned-ljo dne 6. febVUvarjfc 1.894, ob 2 uri pop. v prostorih .DulaUliega podp. arultva', ulica Molin pccdo š>. 1. Trst, 22. i»nn •: ja 1898 Prefaedništvo. Ženini in cenjene družine, ki rabijo trdno pohištvo in tapecarije, naj ne zamudijo ob* iikati ial»|ro . VllJfeiiiiH D^lltt tbfre v ulici Cordaiuoli (bliio trga S. Giovanni), kjer najdejo dobiček na viern. Via Cordaiuoli 2. MOJE POHIŠTVO ODNESE SREČO Via Cordaiuoli L ViljelmoT čaj od Frana Wilhelm-a lekarnarja v FUnfklrcIten (apadnja ATBtnjaao). dobiva se ? mi lekarnah. Pakti stana I gld a. v. 1 OitPB dobijo komada za citre grati? mm in katalog pri I. Neublrchner-Ju, Gorkau (Ceika.) Aite & Zadnik TRST Vi« Neeva »a vogala »ia S. Lazzare TRST jirip^rnCata slavnemu Nlovenskemu občinstvo v »nestu. okoliei in na ti«želi bogato aalogo ma nifa k turnega blaga Dobiva se najnovejSe Mago za jeseHsko-zimsko sezono, za moške, ženake in deco Bogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanja, fanele, volnenih in svilnatih rut najnovejSe mode. Razne drobnarije č'pke in vezanja v ubilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše stott za moške obleke, haveloki, ovratniki iu ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi iti stofe za zastave. Sprejemajo Re naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zahtevanje takoj. Poli-Ijatev poštnine prosto. Držeč se narodnega g«ala: Svoji k avajlm I ostajeva udana Aite Zadnik Filjjalka v*aj«no mvanovalne banke „S l a-? ▼ i j au v Trsta liče agentov *a Tast, okolico, Goriško in Istro. Ponudbe na gorenjo s referencami, ulica Stadion Štev. I nadstropje. UNEMENT. capsici comp. ia Riehtc^sv« lekarne v Pragi, Cfr^in Isi i stas, IsIsIIhs ItlilllUlIll, fctoa ao po m n«, W n«.' ia 1 gld. p« vsak ia--aak. Zahteva aaj ae »o aplelne priljubljene domafte sredstva vedno ie v originalnih ateklanicah a varstveno znamko m*dr*« ia RMitsrJsve lekarn« tor name pravidaaetaa aamo atakleafc« a la vantvano v S Sf&02i 2 fl^ Ulica Do nota Ste v. 9. Bplritua alnnpla oompoaitua ALGOFON jedino sredstvo proti zobobolu, revmatift. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nč. ter ae dobiva jedino le v lekurni PRmaMARER (Ai dne Kun) Piazza grandc TRST. Paziti na ponarejanje OOĆOCCCOOOOO Tiskarna Gutenberg lUjalkn cea. kralj. univerMttotnc t i k- S- »rne „Sltypl'." 13 Sack8tras8e ~~ Gi ADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE T\ CO \ TO-KNJIGE zistem .Patent Workntanu Chicago" Raatrirnl zavod — Knjigov eiBtvo. priporoćuje se r.a prijazne naroSbe »e zatrdilom primernih cen in točne postrežbo. Izdelovanje vaakovrstnili tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, pla-katfv cenikov, računov, memorandov. okrožnic, papirja za liste in zavitkev z nnpisom, naslovnih listkov Jedilnih llet, pavabil itd. itd. — Bogata zalogu glavnih-, Conto-Corrent-knJig, Saldl-Ceatl, Fakture Debitoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memorlale. Journalov, Prima-note, odpravnih, menjl6nib časo-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrlrnega (Črtauogk papirje, Conto-Corrent, svilenega papirja xa kopiranje, listov Iz kavieka 7a kopiranje skledio I7 cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glHvne#& zastopnika Trst, Via delle Acque 5 ARNOLDO COEN — Trst, Via delle Acqne 5 coo^oboococccoocoooooooooocooooooooooooooo 'i>ttft<$* **^<1V^<$$><$1' oooooo6booooooocoooooooooooooooooooooooooo