LETO Lil, št. 44 PTUJ, 4. NOVEMBER 1999 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Vzemite si ias za Uvljenje! Dan mrtvih je priložnost, ko se v mislih povežemo z umrlimi. S starši, otroki, prijatelji, učitelji ali le naključnimi znanci. Ste že kdaj razmišljali o tem, da se pri obujanju spominov vedno spomni- mo osebe le po dogodkih ali njenih dejanjih? Mogoče še živo slišimo njene nasvete, šale ali pesem ...Ne moremo ubežati spo- minom, ki nam govorijo o prijetnih dogodkih. Zelo malokrat se spomnimo, kaj nam je ta oseba materialnega dala. Mnogi izmed njih so odšli zelo na hitro, brez slovesa, sredi pomembnih obveznos- tih ... Mogoče bi potrebovali tudi njihovo tovrstno izkušnjo, saj večina izmed nas živi tako, kot da je skrivni namen življenja to, da je vedno vse postorjeno. Budni ostajamo dolgo v noč, vstajamo zgodaj, izogibamo se zabavam ter puščamo svoje drage, da čakajo na nas. Mnogi so prav zato kupili sebi in svojim otrokom mobilne telefone, da jim lahko sporočijo, da za njih nimajo časa. Veliko- krat se prepričujemo, da je naša obsedenost z dehm le začasna ter da bo prišel dan, ko bomo postorili vse, kar nameravamo, se potem sprostili, umirili in živeli srečno. V resnici se to nikoli ne zgodi. Ko dokočamo eno stvar, preprosto najdemo neko drugo delo. Če ste obsedeni s svojimi obveznostmi, ne boste nikoli resnično srečni, pa tudi vaši najdražji ne! Kajti v resnici lahko veliko dela počaka. V življenju je zelo malo stvari takšnih, ki morajo biti res- nično takoj postorjene. Dostikrat bi morali sami sebe zaustaviti, si povedati, da ne živimo le za to, da bi opravljali neke obveznosti, temveč da uživamo sleherni korak na svoji poti in živimo polno življenje. Zapomnite si: tudi ko boste umrli, boste zapustili precej nedokončanih obveznosti. In veste kaj? Mogoče jih bo nekdo drugi dokončal namesto vas ali pa bodo ugotovili, da gre tudi brez njih. Ne zapravljate več dragocenih trenutkov življenja, žalujoč za tis- tim, česar niste postorili ali kupili. Mislite na kakovostno življenje. Tako da se vas bodo vaši najdražji spominjali, kako ^ «v Cl ^ srčni, sproščeni in razume- l./^O-L* ^ vajoči ste bili. U » PTUJ / PTUJSKA PORODNIŠNICA MED PRESTIŽNIMI /Voiforo/eitcem pniazna porodnišniia Po mariborski porodnišnici, ki je prestižni mednarodni naziv "novorojencem prijazna porodnišnica" dobila kot tretja po- rodnišnica v državi, ga bo od jutri naprej kot četrta nosila tudi ptujska porodnišnice, ki v tem letu ponovno računa na povečano število porodov. Uradno že od leta 1991 poteka po svetu akcija "novorojencu pri- jazna porodnišnica", katere cilj je omogočiti materam prostovoljno izbiro najboljšega naravnega načina hranjenja svojih novoro- jencev, to je dojenje. S to medna- rodno plaketo se v svetu ponaša že več kot 8000 porodnišnic. Prvi po- rodnišnici v Sloveniji, ki sta jo do- bili, sta bili ljubljanska in celjska. Ostaja dejstvo, da je lahko projekt doječe matere uspešen le, če je podprt v celotni družbi. Po- rodnišnica pa, ki želi postati no- vorojencu prijazna, mora zadostiti vsem zahtevam, ki izhajajo iz de- setih korakov k uspešnemu dojen- ju. Svečana podelitev naziva bo po- tekala pred glavnim vhodom v po- rodnišnico, pričela pa se bo ob 11. uri. Slavnostni govornik bo državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo prim. dr. Janez Zajec, v imenu Unicefa bo govoril asistent mag. Borut Bratnič, v imenu mestne občine Ptuj Miroslav Luci, v imenu bolnišnice direktor Lojze Arko in v imenu gineko- loško-porodnega oddelka Tončka Neubauer Potočnik, dr. med. Uradno bo naziv "novorojencem prijazna porodnišnica" podelil na- cionalni ambasador Unicef Lado Leskovar in tudi svečano odkril ploščo na ptujski porodnišnici. Ta za ptujsko zdravstvo in širše pomemben dogodek bodo s svoji- mi nastopi olepšali dekliški pevski zbor Caballeta iz Ormoža, otroška folklorna skupina Klopo- tec iz bolnišnice, ki deluje pod ok- riljem DPD Svoboda Ptuj, in Ptujski kvartet. Predsednik Nacionalnega odbo- ra za spodbujanje dojenja as. mag. Borut Bratanič, dr. med., bo na jutrišnji slovesnosti širše predsta- vil projekt ter kriterije in delo, ki je ptujsko porodnišnico pripeljalo do mednarodnega naziva. S spodbujanjem dojenja si v bistvu prizadevamo za zdravje otrok. Prednosti dojenja so številne, na- jpomembnejši pa je zdravstveni vidik. Otroci, ki so hranjeni z ma- terinim mlekom, so bolj zdravi, to je dokazala že vrsta raziskovalcev. Dojenje je pomembno tudi s psi- hosocialnega vidika, ker vzpos- tavlja stalno povezavo med mater- jo in otrokom. Svetovna zdravstvena organizacija in Uni- cef spodbujata mnoge dejavnosti za vrnitev k dojenju. Za prve štiri do šest mesecev otrokovega življenja priporočata izključno dojenje, kar pomeni, da otrok v tem obdobju ne dobi poleg mate- rinega mleka nobene druge hrane ali pijače, nobenih dud ali cucljev. MG PTUJ / NOVO PRIZNANJE ZA TINČKA IVANUŠO Nagrada za Kmeiko gostuvaje Znani ptujski videoproducent in filmski entuziast Tinček Ivanuša je tudi letos sodeloval na že tradicionalnem, 29. mednarodnem filmskem in videdofestivalu avtorskih fil- mov, ki je bil v Omoljici. V filmu Kmečko gostuvanje v Gorišnici, s katerim predstavlja življenje na deželi, je v konkurenci 28 filmov osvojil zlato sončnico. Pred tem je na tem festivalu že dobil enako visoko priznanje za film Po stopinjah poguma. Novi Tinčkov film je nostalgičen prikaz šeg in navad, povezanih s kmečko poroko. Na njej sta se resnično poročila Irena in Miran Forštnarič, scenarij za to zanimivo zgodbo je prišel izpod peresa Lojzeta Matjašiča, idejni vodja projekta pa je bil Boštjan Rihtar. Tinček Ivanuša pravi, da Zlata sončnica pripada vsem njim. Sončnica je obenem sedemnajsto mednarodno priznanje za njego- ve filmske stvaritve. V kratkem bo Tinček Ivanuša zaključil delo na zgodovinskem filmu z naslovom Ptuj - biser preteklosti, s katerim bo Ptuj med dru- gim obeležil 1930-letnico prve pisne omembe mesta. Sledil mu bo film Poslednja vetrnica z glavnim junakom - mlinom na veter. MG 2 ... Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK PTUJ / Z 10. SEJE MESTNEGA SVETA Še vedno na/Ver iasa za vprašanja in pobude Predlog sprememb odloka o proračunu mestne občine Ptuj za letos so ptujski mestni svetniki na 10. seji, kije bila 28. okto- bra, obravnavali in sprejeli po hitrem postopku z nekaterimi amandmaji, ki pa ne prinašajo bistvenih sprememb, zgolj no- tranjo prerazporeditev. Odbor za finance in gospodar- jenje z nepremičninami je predla- gal, da se glede na pisno pobudo svetnika Emila Mesarica v pro- računu za letos zagotovijo tudi sredstva za silvestrovanje na prostem. S programom za letošnje silvestrovanje se bodo ptujski svetniki seznanili na no- vembrski seji. Iz liste KS mesta Ptuja je prišel amandma, da se proračunska sredstva, ki so na- menjena za izvedbo programa za starejše, povečajo, saj je zdajšnjih 660 tolarjev po občanu občutno premalo,ampak bi moralo znašati vsaj tisoč tolarjev. Prihodki letošnjega proračuna mestne občine Ptuj znašajo dve milijardi 757 milijonov tolarjev in so zaradi prenosa presežka nižji za 251 milijonov. Odhodki znašajo dve milijardi 957 milijo- nov tolarjev. Jurij Šarman, svetnik LDS, je ob razpravi sprememb letošnjega proračuna kritično ugotovil, da vsi v tej občini pridejo do svojih prostorov, le za mlade ni posluha; naj se jim povrne tisto, kar jim je bilo odvzeto pred devetimi leti, in naj se ne politizira v tej smeri. Takšni ugotovitvi je oporekal ptujski župan. Iz proračuna za letos je izpadla tudi investicija v novo reševalno postajo. Osrednji razlog naj bi bil v tem, da za to investicijo nimajo posluha v drugih občinah na Ptujskem, ki so mnogo večji upo- rabniki te službe kot v mestni občini Ptuj. Ko bo soglasje med občinami doseženo, bodo izpelja- li tudi to investicijo. Sedaj se celo ponujajo neke nove rešitve v po- vezavi s KK in njegovimi prosto- ri na Ormoški cesti. Naknadno so na deseto sejo sve- ta mestne občine uvrstili točko z ugotovitvenim sklepom o prene- hanju mandata člana mestnega sveta Tomažu Neudauerju zara- di nezdružljivosti funkcije člana sveta s sodniško funkcijo. Man- dat mu je prenehal 13. oktobra. Na podlagi veljavnih predpisov bo mandat prešel za preostanek mandatne dobe naslednjemu kandidatu na listi kandidatov So- cialdemokratske stranke Sloveni- je iz mestne četrti Breg in Center - samostojnemu podjetniku Sta- nislavu Jurencu. Pri obravnavi pravilnika o za- gotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin je bilo največ predlogov v zvezi s tem, da se poskušajo najti rešitve glede ustanovitve kluba svetnikov oziroma da svetniki za svoje delovanje dobijo poslovni prostor in delavca, ki bo delal zanje. Kot kaže, bodo dobili pros- tor, ne pa tudi delavca. Med informacijami so se svetni- ki v okviru 10. seje seznanili z dvema variantama ureditve sejne sobe, pri kateri je sodeloval tudi mestni arhitekt. Sestavljena je tudi delovna skupina za proučitev delovanja KTV sistema v Ptuju. Ima enajst članov^ vodil pa jo bo podžupan Milan Cucek. Že po tradiciji so imeli svetniki in svetnice tudi na tokratni seji vrsto pobud, predlogov in vprašanj. Anka Ostrman (ZLSD) je dopolnila svojo pobudo o usta- novitvi službe brezplačne pravne pomoči občanom v mestni občini Ptuj, ker z odgovorom ni bila za- dovoljna. Prepričana je, da sklice- vanje na sprejem zakona, ki bo urejal to vprašanje, pomeni odlašanje občine, da svojim občanom omogoči enake možnosti za uresničevanje pravic. Nekatere druge slovenske občine so to že uredile s sprejemom ustreznega pravilnika. Pobudo za ustanovitev službe brezplačne pomoči občanom v mestni občini Ptuj je Anka Ostrman zato dopol- nila s predlogom možnega bese- dila pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči social- no ogroženim. Anka Ostrman je v imenu vseh treh svetnic ptuj- skega mestnega sveta dala tudi pobudo, da bi na novembrski seji v eni od točk dnevnega reda raz- pravljali o nasilju nad ženskami, saj tega ni tako malo, kot se na prvi pogled zdi. Slavka Brgleza (SLS) je zanimalo, koliko celu- loznih cevi imamo še v ptujskem vodovodu. Herbert Glavič iz občinske uprave mu je odgovoril, da še 107 km premera med 40 in 80 cm, in če bi jih želeli nadomes- titi, bi potrebovali deset pro- računov mestne občine Ptuj ali trideset milijard tolarjev. Zagoto- vil pa je, da je na osnovi analize vode na 30 odvzemnih mestih mogoče trditi, da je ptujska voda neoporečna. Odgovor je z nekate- ri podatki podkrepil še župan, ki je dejal, da Ptujčani pijemo ne- klorirano, bakteriološko in kemično neoporečno vodo. Maks Ferk (LDS) pa je v imenu občanov vprašal, kaj je z grajsko restavracijo, da ne služi svojemu namenu. Precej vprašanj jer bilo tudi v zvezi s ptujsko obvoznico (Janez Rožmarin in Marija Stre- lec /SKD/ ter Lidija Majnik /LDS/). Ker je to problem celega Ptuja, naj bi se tako tudi obravna- val, ne pa da se sedaj vse osredo- toča na mestno četrt Jezero. Mi- roslava Letonjo (SNS) je zani- malo, zakaj zadeve v Ptuju pada- jo, nekdo bi že moral nositi tudi politične posledice za to. Kot že večkrat doslej pri podobnih trdit- vah je ptujski župan Miroslav Luci zatrdil, da v Ptuju stvari po- tekajo normalno kot le v maloka- teri občini. Jurij Šarman iz LDS je v interesu zaščite bodočega občinskega premoženja dal pobu- do, da ustrezne občinske strokov- ne službe preverijo, ali je podjetje IBLO, ki je lastnik parkirnega prostora ob požarnem izhodu iz kletnih prostorov poslovnega centra Drava, ustrezno uredilo odvodnjavanje na svojem parki- rišču. Prosil je, da se preveri, ali ima podjetje pridobljeno uporab- no dovoljenje za parkirni prostor. Marija Strelec (SKD) ni bila zadovoljna z odgovorom, da bo komisija za izdajanje dovoljenj za postavitev reklamnih tabel na podlagi odloka o izveskih v Ptuju poročala o svojem delu na nas- lednji seji. To poročilo naj bi mestni svet dobil že za novembrs- ko sejo, je bila odločna. Franc Štrucl (Lista KS mesta Ptuja) želi več podatkov o problematiki ptujske godbe na pihala, ki naj bi po nekaterih govoricah razpadla, prav tako bi se rad seznanil § poročilom o dosedanjem izvajan- ju načrtov pri oskrbi s plinom, zelo rad pa bi se seznanil z argu, menti za ureditev prehoda 400 metrov od avtobusne postaje, kot se je to zgodilo v MČ Breg, kar je po njegovem skregano z vso logi- ko in predvsem s prizadevanji za varnost na cesti. Milan Križe (ZLSD) je znova vprašal, kdaj se bo pričelo delati na odvodnjavan- ju hudoiu-nika v Štukih, ker ga pisni odgovor, ki ga je dobil, ni zadovoljil, nezadovoljen pa je tudi zato, ker je pri sprejemanju proračuna za letos bilo zagotovi- jeno, da se bo ta problem rešil, se- daj pa gre za investicijo, za katero primanjkuje denarja. Lidija Maj- nik je opozorila na problem za- pornic na parkirišču pri Šolskem centru, ki so onemogočile, da bi ga uporabljali tudi drugi obisko- valci šole, učenci in starši. To de- janje s strani šole po njenem pre- pričanju ni bilo korektno, saj smo vsi občani oziroma s samopris- pevkom zagotovili pridobitev prostora za Šolski center in zato ni nobene osnove, da bi učencem in staršem, ki pridejo na govoril- ne ure, preprečili uporabo tega parkirišča. Zaradi te poteze bo v bodoče zelo razmislila, ali bo gla- sovala za oblike finančne pomoči, ki jih center išče v mestnem sve- tu. Tudi na 10. seji sveta mestne občine Ptuj se je pokazalo, da os- tajajo vprašanja, pobude in pred- logi osrednja točka dnevnega reda zasedanj ptujskih svetnikov. Eden od vzrokov za to so tudi od- govori na njihova vprašanj^ saj jih, ko dobijo, pogosto ne zado- voljijo. Župan Luci pa pogosto "nima srca", da bi jih prekinil, ker gre pač za problematiko, ki ljudi žuli, kot pravi. Da pa bo manj žuljev, bo potrebno delo na vseh nivojih v mestni občini opravljati bolje in z večjo mero odgovornos- ti. MG Ste že kdaj bili na seji mestnega sveta ali njegovo delo poznate le po bolj ali manj obsežnih časopisnih in radijskih poročilih? Kako se med svetniki počuti človek, ki ni obremenjen s strankarskimi igricami, kije po naključju zašel mednje? Z našo novinarko Majdo Goznikje bila na zadnji seji mestnega sveta dijakinja Ekonomske šole Ptuj (ki je na Tedniku opravljala prakso in je želela malo več izvedeti o novinarskem delu) in v naslednjih vrsticah si lahko preberete, kako je ona doživljala sejo. NEDISCIPLINA MESTNEGA SVETA 10. seja Mestnega sveta občine Ptuj v četrtek, 28. oktobra, se je začela s polurno zamudo. Vsesplošen nemir svetnikov, ki so med seboj razpravljali tudi o svojih osebnih zadevah, je pripeljal do močne prekoračitve dovoljenega časa za obravnavo posameznih točk dnevnega reda. Kljub pogostim poskusom župana Mirosla- va Lucija, da bi množico vsaj delno umiril, so neumestne pri- pombe in replike bile dokaj pogoste. Mestni svet se je največ ubadal s težavami v zvezi z novo obvoz- nico in mostom, vendar so mnenja in predlogi različni, nezado- voljive pa so po mnenju svetnikov tudi razpoložljive informacije, zato do rešitve nikakor ne pridejo. Ukvarjali so se tudi z manjšimi stvarmi, kot so: sajenje rož na pokopališču sredi naj- večjega mraza, postavitev novih cestnih ogledal, na napačnih mestih narisani prehodi za pešce, neurejena avtobusna postaja- lišča ... Za mlade na Ptuju svetniki tokrat niso k^li prevelikega inter- esa, edini, ki je nekaj poskušal, je bil Jurij Šarman, ki si prizadeva za ustanovitev mladinskega centra, vendar je bil kar prehitro utišan in obravnavan povsem neresno. Za izboljšanje razmer se je trudila tudi svetnica LDS Lidija Majnik, ki se je pritožila nad nepotrebno porabo denarja Šolskega centra Ptuj za zapornice, s katerimi so onemogočili dostop do parkirnih prostorov v bližnji okolici Šolskega centra. Tako so dijakom, njihovim staršem, pa tudi obiskovalcem pokopališča onemogočili prosto parkiranje v bližini centra, vedno zagotovljen prostor pa imajo učitelji. Ena- kovrednost in pravice vseh voznikov (tako starejših kot mlajših) izginejo neznano kam. Po 4. točki dnevnega reda je svetnikom koncentracija padla in skupno so se odločili za odmor, v katerem so se okrepčali in si privoščili cigareto ali dve (tisti, ki tega niso opravili že med sejo). Po odmoru je vsa zainteresiranost in volja do reševanja težav padla, zato se je seja zavlekla do večera, rezultati pa niso bili bist- veno drugačni, kot če bi se seja z odmorom končala. Eva Vičar PTUJ / INFO-FORUM ZA MALO GOSPODARSTVO V Evropi do odprtia firme v eni uri v Narodnem domu v Ptuju je 20. oktobra potekal informacijski forum za malo gospodarstva, ki ga je organiziralo Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj v sodelovanju z Uradom za informiranje Vlade Republike Slovenije. Cilj foruma je po besedah direktorja Bistre dr. Štefa- na Čelan dvoj: da bi izvajalske organizacije, ki so na forumu predstavile svojo ponudbo za malo gospodarstvo v številnih referatih in tudi na stojnicah, le-to združile in da bi malo gospo- darstvo v resnici postalo najbolj dinamična razvojna panoga. V imenu delegacije Evropske komisije v Republiki Sloveniji je Gianluca Grippa predstavil obli- ke pomoči mdemu gospodarstvu s strani Evropske unije, Božo Marot, direktor pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, pa je predstavil dejavnosti centra in podporo malemu in srednjemu gospodarstvu. Pri tem je posebej predstavil prizadevanja, da bi združili denar in programe za malo gospodarstvo, saj je trenut- no v Sloveniji okrog 40 virov za pospeševanje razvoja malega go- spodarstva. Pospeševalni center je doslej ustanovil pet regional- nih centrov za pospeševanje ma- lega gospodarstva, v načrtu pa jih imajo ustanoviti še pet do sedem, ki bodo nudili tudi podporo za uresničevanje zakona o sklad- nejšem regionalnem razvoju. Po- leg tega bo pospeševalni center za malo gospodarstvo nudil strokov- no pomoč za usposobitev kadrov za pripravo regionalnih progra- mov razvoja, ki bodo osnova za koriščenje sredstev strokovnih fondov Evropske unije. Kot je povedal mag. Andrej Korošec, raziskovalec in regio- nalni koordinator za programe Phare v Bistri, so svetovalne or- ganizacije oziroma vsi, ki naj bi nudili podporo razvoju malemu gospodarstva, forum vzeli resno. Odziv pri podjetnikih pa je bil zelo skromen - od okrog 300 vabljenih se jih je odzvalo manj kot 20. To je dokaz več, da se ne zavedajo, koliko znanja potrebu- jejo v procesu prilagajanja EU in tudi niso pripravljeni vložiti časa za iskanje informacij in pri- ložnosti. V razvitem podjetništvu pa je tako, da se med 15 in 20 od- stotki delovnega čas porabi za zbiranje novih informacij in pri- ložnosti. Dejstvo je, da je na Ptuj- skem in širše že veliko svetoval- nih organizacij, ki pa se ne poz- najo med seboj, zato je bil forum tudi priložnost zanje, da se bodo povezale v neko mrežo. Forum je privabil tudi predstavnike neka- terih občin, saj tudi občine v pro- cesu prilaganja malega gospo- darstva Evropski uniji čaka veli- ko dela. Slovenija pri razvoju podjetništva za Evropo še zelo za- ostaja, koliko dela nas še čaka na tem področju, lahko izluščimo že iz podatka, da v Evropi lahko fir- mo odpreš v eni uri, pa tudi pros- tore ponudijo. Kljub temu da za prvi forum podjetniki niso pokazali pravega zanimanja, so v Bistri odločeni, da jih bodo nadaljevali z bolj spe- cializirano ponudbo. Čaka pa jih tudi delo na animaciji, da bo ude- ležba boljša. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, ■a 041-669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; Tr (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 to- larjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na do- dano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vtww.radio-tednik.si. E-pošta: nabirainikiSiradio-tednik.si tednik&amis.net TEDENSbCI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS- REDNISKE HISE Indeksi padajo Nov trgovalni sistem, preko katerega se skle- pajo posli z delnicami, ni prinesel na trg ni- kakršnih bistvenih sprememb. Še vedno kralju- je trgu pesimistično razpoloženje, indeksa, ki merita impulze trga, pa sta teden zopet končala v rdečih številkah. Slovenski borzni indeks, ki spremlja gibanje delnic pomembnejših sloven- skih podjetij, je pretekli teden izgubil 0,6 odstot- ka. Najbolj sta k temu padcu zopet pripomogli delnici farmacevtskih podjetij. Krki se je vred- nost znižala za 1,1 odstotka, na 26.083 tolarjev, kolikor je enotni tečaj znašal v petek. Prav tako je Lek izgubil 0,9 odstotka. Vrednost je zopet pokleknila pod 35.0CX) tolarjev, posli z delnico so se sklepali že 100 tolarjev nižje. Negativno je končala pretekli teden tudi delnica primorskega velikana. Luka Koper se je zopet spustila pod 3.150 tolarjev, čeprav so se posli pretekli teden odvijali tudi že pri 3.200 tolarjih. Takšnih večjih sprememb tečaja pa ni opaziti pri delnici Inter- europe. Njena vrednost se trdno oklepa nivoja 2.500 tolarjev in se že nekaj časa giblje tolar ali dva pod to vrednostjo. Vsi večji prodajalci so pripravljeni zamenjati delnico po 2500 tolarjev, zato je preskok te meje trenutno nemogoč. V vrtinec padcev se je ujela tudi delnica Istraben- za. Njena vrednost se je znižala pod 2.900 tolar- jev, tedenski padec pa je znašal 0,17 odstotka. Ravno nasproten predznak je imela delnica drugega naftnega podjetja: Petrolu se je vred- nost zvišala na 26.556 tolarjev, kar je 50 tolarjev več kot teden poprej. Prav tako je trgu kljubova- la delnica Mercatorja. Malenkostni dvig tečaja delnice je ponesel njeno vrednost na 13.956 to- larjev, n^višji posli pa so se med tednom že dvignili prek 14.000 tolarjev. Podobno kot uradna borzna kotacija se je gi- bal tudi trg pooblaščenih investicijskih družb. PIX je padel za 2,7 odstotka na 1543 indeksnih točk, prognoza za prihodnost pa ni nič kaj ugodna. Vse polne pooblaščene investicijske družbe so pretekli teden izgubile na svojih vrednostih. Najbolj se je negativni trend poka- zal pri Triglavu stebru I: 5-odstotni padec je znižal vrednost delnici na 94,66 tolarja. Odsto- tek in pol manj se je vrednost znižala Zlati mo- neti I in Nacionalni finančni družbi I. Zlata mo- neta I je pristala konec tedna pri 74,3 tolarjih, za Nacionalno finančno družbo pa so investitorji plačevali le še 84 tolarjev in pol. Najmanj izmed polnih pidov sta pretekli teden izgubili Pomur- ska investicijska družba I in Zvon I: obema del- nicama se je vrednost znižala za 1,3 odstotka. Pomurski investicijski sklad je končal pri 91,48 tolarjev. Zvon pa je bil v petek vreden 78 tolar- jev. Splošno negativno stanje je potegnilo za seboj tudi delnice polpraznih in praznih investi- cijskih družb. Vrednosti praznih pidov so se us- talile okoli 34 tolarjev, padci polpraznih pa so bili nekoliko manjši. Kmečki sklad je izgubil 2,5 odstotka, njegova vrednost se je uspela obdržati nad 50 tolarji. Infond zlat je izgubil še dodatnih 0,8 odstotka. Njegova vrednost, ki se je še nedolgo gibala pri 60 tolarjih, se je znižala na 54,3 tolarja. Trenutno stanje in razvoj na trgu vrednostnih papirjev nista prav nič razveseljiva. Vrednosti delnic močno padajo. Slovenski borzni indeks izgublja že kar precej časa, v zadnjem obdobju pa mu sledi tudi indeks pooblaščenih investicij- skih družb. V prihodnje ni pričakovati kakšnih bistvenih pozitivnih sprememb, zato je potreb- no biti pri nakupih delnic zelo pozoren. Matjaž Bernik, Uirika BPH TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 3 poročamo, mmehtimmmo ZA NACrONAlHO ZPRUZENJE STARIH MEST Tudi stara slovenska mesta se želijo vključiti v Evropsko združenje zgodovinskih mest in tako vzpostaviti mednarodno sodelovanje na področju ohranitve mest in varovanja kulturne dediščine. Da bi tudi v Sloveniji ustanovili nacionalno združenje starih mest, so se zavzeli tudi župani treh najstarejših slovenskih mest, Pirana, Ptuja in Škofje Loke, ki so pred tem že postali člani Skupnosti starih mest. O tem so se pogovarjali na sestanku v sre- do v Škofji Loki, ko so določili plan dela, k sodelovanju pa pova- bili vsa slovenska mesta, ki so uspela ohraniti stara mestne jedra. OB 25-lETWICI DRUŠTVA DIABETIKOV PTUJ Ob 25-letnici Društva diabetikov Ptuj bo 6. novembra v Na- rodnem domu v Ptuju priložnostno srečanje, na katerega va- bijo člane in njihove svojce. Slavnostni govornik bo župan mestne občine Ptuj in podpredsednik državnega zbora Miroslav Luci, 25 let dela društva bo predstavila predsednica Marija Velikonja, v kulturnem programu pa bodo nastopili folkloristi iz Cirkovc in moški pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj. Zdravstveno pre- davanje bo imela Marta Simonič, dr. med., specialistka diabeto- loginja^ podelili pa bodo tudi priznanja zaslužnim članom društva. VNOVIČ ŠOU ZA PTUJSKE DIABETIKE Od 21. do 28. novembra bo v Dolenjskih Toplicah že drugič organizirana šola za ptujske diabetike. Enotedenski program zdravstvene vzgoje za sladkorne bolnike pripravljajo v zdravilišču Krka. KONEC TEDNA HA PTUJSKI TV Na programu je glasbena odaja "Naj spot" s slovenskimi glas- benimi skupinami in Andrejem Šifrerjem ter poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". Pripravila: MG PTUJ / ZUPANI O LOKALNI TURISTIČNI ORGANIZACIJI Še v tem meseiu sfcufMif v Hšnimu? župani s Ptujskega so letos že večkrat za skupno mizo razp- ravljali o ustanovitvi lokalne turistične organizacije. Pismo o nameri za njeno ustanovitev je bilo predmet razprave tudi na letošnjo pustno soboto, sicer ob skromni udeležbi županov. Na zadnjem tovrstnem srečanju je bilo devet od 15 županov iz občin na Ptujskem. Dogovorili so se za ustanovitev lokalne turistične organizacije oziroma preoblikovanje GIZ Poetovio vivat; to naj bi se zgodilo še do konca leta. Lokalno turistično organizacijo naj bi ustanovilo čim več občin in si s tem pridobilo status turis- tičnega območja, ki ga podeljuje ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Turistična organizaci- ja in z njo povezan status turis- tičnega območja prinašata več možnosti za pridobitev državnih virov za pospeševanje razvoja tu- rizma na nekem območju. Lokal- na turistična organizacija naj bi bila organizacijsko razdeljena na več enot: Haloze, Slovenske gori- ce, Ptujsko in Dravsko polje. Za lažje odločanje na svetih posamez- nih občin, ki bodo v večini o usta- novitvi lokalne turistične organi- zacije razpravljali na no- vembrskih sejah, bo potrebno iz- delati finančni načrt, prav tako se bo potrebno dogovoriti o številu zaposlenih in delitvi sredstev za konkretne turistične programe. Lokalna turistična organizacija bo omogočila celovitejšo turis- tično ponudbo, večjo ekono- mičnost, boljšo koordinacijo med posameznimi organizatorji prire- ditev oziroma prireditvami sami- mi in tudi kvalitetnejše informi- ranje turistov. Glede na to, da na Ptujskem sko- raj večina občin vidi razvojne pri- ložnosti v turizmu, posebnih problemih pri ustanovitvi lokalne turistične organizacije ne bi smelo biti, čeprav je resnica tudi to, da o njej nekateri razmišljajo zelo skeptično, celo kot o političnem produktu, s katerim turizem naj ne bi imel opravka. Res pa je tudi, da nezainteresiranost nekaterih občin za njeno ustanovitev ne bi smela ovirati večinske odločitve. Organizacija lahko deluje tudi za samo mestno občino Ptuj, ki ima vse pogoje za pridobitev statusa turističnega območja. MG RADGONA / 3. MEDNARODNI SEJEM SEMEN, SADIK, SADJA, VRTNIN, ČEBELARSTVA IN OPREME Sejem Sadje '99 Na prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni bo od 10. do 14. novembra potekal tretji mednarodni sejem se- men, sadik, sadja, vrtnin, čebelarstva in opreme SADJE '99. Program in dogajanje na sejmu so na tiskovni konfe- renci predstavili direktor Pomurskega sejma Janez Erja- vec, projektni vodja Mateja Jakič in član programskega sveta sejma Sadje '99 MUko Krajnc. Priprave na sejem so zajemala strokovna ocenjevanja sadnih des- tilatov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, medu in drevesnic. Skupno so strokovne komisije pod vodstvom strokovnjakov bio- tehniške fakultete iz Ljubljane ocenili 200 vzorcev, od tega 14 sadnih destilatov, 79 sadnih sokov in brezalkoholnih pijač in 105 vzorcev medu. Posebna komisija si je ogledala in ocenila nekaj pri- javljenih drevesnic. Medalje in priznanja bodo podelili po otvorit- vi sejma, Program sejma oblikujejo strokovne razstave integrirane pride- lave zelenjave, zdravilnih in aromatičnih rastlin, hmeljarstva, čebelarska razstava, razstava gojenih gob, okoljevarstvena razstava in razstava oljkarstva. Sejem bo spremljal tudi bogat in tematsko zaokrožen strokovni program predavanj in posvetovanj. Izstopajo posveti za sadjarje, drevesničarje in trsničarje, ki se jih bodo ude- ležili strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije in Nizozemske. Na sejmišču se bo na 4000 ml predstavilo 150 razstavljavcev iz osmih držav. Razstavljene eksponate, sadike, semena, strojno me- hanizacijo in opremo za sadjarstvo, vinarstvo vinogradništvo, kle- tarstvo in drugo bo mogoče tudi kupiti, pripravljena bo tudi pro-- daja sadik jablan in hrušk. Ob nekaterih sortah bo pred nakupom mogoče sadež tudi pokušati. Na otvoritveni dan, to je 10. novembra, ob 12.00 bodo organiza- torji pripravili ognjemet slovenskih penečih vin, kjer bodo obisko- valci pokušali penine vseh slovenskih pridelovalcev. Drugi dan se- jma, na dan sv. Martina, bodo na posebni slovesnosti kronali slo- vensko vinsko kraljico za leto 1999/2000. Vstopnina za odrasle je 400, za skupine 300 in za mladino 200 to- larjev. Upokojenci imajo vstop prost. LttdhrilK Kjramberger SE... DA je noč čarovnic minila tOfazmemo dobro tudi zaradi te^, ker je bil ta dan državni praznik in parlament ni zase- dal. ... DA imata varčevanje in re- formacija nekaj skupnega. Vla- da je prav ta dan namignila, da bo reformirala cene bencina in prisilila ljudi k varčevanju. ... DA ptujska godba nekaj časa še bo. Vsaj do konca man- data sedanjemu županu. Ta je Agenta prosil, da naj ^-^^^kajo in prekinejo igranje, ko on ne bo več župan. ... DA ob tem ni znano, ali je župan (do nadaljnjega) kaj bolj razvezal občinski mošnjiček. ... DA so se v Juršincih tako vneto zahvaljevali jeseni, da ta nima srca, da bi postregla s hladnim vremenom. ... DA se je pristojni minister odločil za odstrel večjega števila zaščitenih medvedov. Sedaj mnogi v prestolnici upajo, da lo- vci ne bodo prišli tudi tja. ... DA je Evropa našim me- sarjem in veterinarjem navila ušesa in posolila pamet, kupcem mesa pa odprla oči. ... DA je na srečo trgovcev ta- koj za dnevom varčevanja dan velikega zapravljanja. ... DA so bile gospe in gospo- dične 1. novembra jezne na lepo vreme, saj ni bilo priložnosti za modno revijo pele in drugih pri- dobitev garderobe. PTUJ / ODPRTJE PROSTOI^OV ZA BOLNIKE Z ANKILOZIRAJOCIM SPONDILITISOM Za povrnitev brezplainega zdravi" liškega zdravljenia Odprtja pisarne ptujske podružnice Društva bolnikov z anki- lozirajočim spondilitisom Slovenije v Dravski ulici 18 se je 27. oktobra udeležil tudi njegov predsednik Maijan Hudo- malj. Skupaj s člani se je veselil težko pričakovane pridobit- ve, ki bo po štirih letih prizadevanj brez dvoma pomembno prispevala k še kvalitetnejšemu delovanju. Člani se bodo pos- lej srečevali dvakrat tedensko: ob sredah od 16. do 18. ure in ob petkih od 13. do 15. ure. Marjan Hudomalj je ob tej pri- ložnosti zaželel ptujski podružnici in njenim članom uspešno delo, predvsem pa, da bi čim več uspeli narediti zase, na programih fizioterapije in drugje, obenem pa jih je seznanil z neka- terimi najpomembnješimi ak- tivnostmi slovenskega društva, ki imajo za cilj, da bi bolniki z anki- lozirajočim spondilitisom dobili nazaj nekatere pravice, ki so jih nekoč že imeli. To je v prvi vrsti brezplačno zdraviliško zdravljen- je enkrat na leto. Pozval je tudi h koriščenju sklada socialne pomoči. Vseh revmatskih bolnikov je v Sloveniji 23 tisoč, bolnikov s spondilitisom, ki je oblika artriti- sa in napada številne sklepe in hrbtenico, pa 1100. Društvo bol- nikov z ankilozirajočim spondili- tisom je priznano kot invalidska organizacija in je zelo dejavno tudi v mednarodnem merilu. Od srede letošnje leta je tudi član Ev- ropske lige za boj proti revmatiz- mu. Dejstvo pa je, da je Slovenija v primeru zaščite revmatika na delovnem mestu še v velikem za- ostanku za razvito Evropo. V letu 2000 se pričenja desetletje revma- tikov, oznanila ga bo Organizacija združenih narodov, kar pomeni, da se bo temu vprašanje v celem svetu v bodoče namenjala še večja pozornost. Ob ustanovitvi je imela ptujska podružnica Društva bolnikov s spondilitisom 27 članov, danes jih je 48. Njihova želja je, da bi za svoje aktivnosti pridobili čim več bolnikov. V ta namen bodo podat- ke skušali dobiti od splošnih zdravnikov. Ptujsko podružnico uspešno vodi Branko Gojkovič. V imenu mestne občine Ptuj je na odprtju prostorov podružnice govoril podžupan Mitja Mrgole in zaželel, da bi v teh prostorih delali in skrbeli zase ob pomoči, ki je s strani mestne občine Ptuj sicer bolj skromna. Pri financi- ranju njihovega letošnjega progra- ma dela je sicer prišlo do majhne- ga nesporazuma, a ga bodo glede na razpis v prihodnjem letu pop- ravili. MG 4 ... Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK PTUJ / DOBRE IZKUŠNJE MLADINSKE DEJAVNOSTI KLUBA ROTARIJANCEV Rotarijanske poiitnke so nekaj izrednega Tudi letos je nekaj mladih s Ptujskega preži>elo prijetne počit- nice v mladinskih rotarijanskih taborih po svetu. Kot je povedal vodja mladinske dejavnosti Rotary kluba Ptuj Lojze Arko, se nji- hov klub že vrsto let uspešno vključuje v promocijo naše mlade države, predvsem pa v promocijo Ptuja. "Pogosto se postavlja vprašanje, na kakšen način nam uspeva iz leta v leto poslati v ro- tarijanske tabore takšno število mladih rotarijancev. Lahko po- vem, da predvsem zaradi dobrih stikov z Otom Langerjem iz KC KitzbuhI v Avstriji, ki nam dobrohotno odstopi nekaj prostih mest. V rotarijanstvu velja pravilo, da iz posamezne države v ta- boru sodeluje le en predstavnik. S tem nam je omogočeno, da sodelujeta dva predstavnika iz Slovenije," je povedal Lojze Arko. Letos je v rotarijanskih taborih v tujini sodelovalo pet mladih s Ptujskega: Aljaž Frajnkovič, Jan- ja Grdiša, Rok Grdiša, Maja Ferčič in Matej Zupanič. Del svojih lepih spominov na letošnje počitnice v tujini so strnili v krajše zapise, ki jih hranijo v Ro- tary klubu Ptuj, nekaj pa so jih zaupali tudi našemu časopisu. Janjo Grdiša so vedno zanimale skandinavske dežele, in ko se ji je ponudila možnost, da spozna vsaj eno, se je prijavila za Rotary Camp Linkoping na Švedskem, kjer so bile same punce. Švedsko ji je us- pelo spoznati v vseh pogledih, bilo je lepo in nepozabno. Švedska je lepa, urejena, a draga država, a ima nadvse prijazne lju- di. V rotarijanskem kampu v Tarsu- su v Turčiji je del letošnjega polet- ja preživel Rok Grdiša. Tabor je bil organiziran tako, da so bili prvi teden pri družinah, drugi te- den pa skupaj z drugimi mladimi udeleženci tabora. Imel je sicer nekaj težav s komuniciranjem, ko je bil pri družini, vendar so se kljub temu imeli dobro. V drugem tednu tabora so se ukvarjali z na- jrazličnejšimi aktivnostmi, tudi s potapljanjem. Kurdskega proble- ma, kot je predstavljen javnosti, ni zaznal, saj ljudje živijo v har- moniji kot mi. Tako prijaznih lju- di, kot so Turki, zlepa ne srečaš, je prepričan Rok. Aljaž Frajnkovič je bil v Bruslju v Belgiji, kjer se je udeležil tudi večdnevnega izleta po Belgiji s ko- lesom. Užival je ob druženju s svojimi novimi prijatelji iz različnih evropskih držav. Vse je bilo odlično organizirano, zato upa, da bo podobnega potovanja, sicer v katero od drugih dežel, še deležen. V Nemčiji, v kraju Dassel, je v okviru rotarijanske izmenjave del letošnjih počitnic preživel Matej Zupanič. V tem taboru se je zbra- lo 23 mladih iz 16 držav, ki so spoznavali značilnosti nemške dežele, njihovega življenja in dela, rotarijanstva, predvsem pa je bilo pomembno druženje med mladi- mi in izmenjava izkušenj. Tudi Matej je zelo hvaležen Rotary klubu Ptuj, da je lahko doživel tako čudovite trenutke, ki jih ne bo tako lahko pozabil. Pravljične trenutke svoje življenja pa je na Nizozemskem preživela Maja Ferčič. Srečala je ljudi, ki pravljico gradijo oziroma jo sestavljajo in se zanjo trudijo, so najbolj širokosrčni, prijazni, dobri, preprosti, a plemeniti ljud- je, kar jih je sploh kdaj srečala, je povedala ob vrnitvi. Pripravila: MG Na Nizozemskem je prečudovite dneve preživela IVlaja Ferčič PTUJ / PRIJETEN PEVSKI VEČER Z UPOKOJENSKIM ZBOROM v gosteh pevii iz Nove Gorke v dvorani Narodnega doma v Ptuju je bil v soboto, 23. oktobra, prijeten pevski večer. Na celovečernem koncertu sta pred polno dvorano ljubiteljev petja nastopila moški pevski zbor Franca Zgonika iz Branika pri Novi Gorici, ki ga vodi Maijan Pavlica, in mešani pevski zbor Društva upokojencev DPD Svoboda Ptuj, ki mu dirigira Jože Drnikovič. Program je v prijetno celoto za- okrožila povezovalka Nada Kotar. Prvi so se predstavili domačini in pod vodstvom neutrudnega Jožeta Drnikoviča zapeli enajst v glavnem slovenskih in ljudskih pesmi v priredbah različnih skla- dateljev. Nekateri smo prvič slišali pesem Luna, mila mi sose- da, ki jo je skomponiral Jože Drnikovič. Univerzitetni profesor maestro Jože Gregorc pa je bil ganjen, ko je svojo pesem Marko skače prvič slišal v priredbi za mešani zbor, zato je pevcem in di- rigentu posebej čestital. V drugem delu so se predstavili gostje iz Branika. Njihovo delo- vanje in petje je nekoliko hudo- mušno predstavil predsednik zbo- ra Ivan Birsa. Možje in fantje na- daljujejo bogato tradicijo slo- venskega petja na.Goriškem, ki se je pričela pred več kot 130 leti. Slovenska pesem ni zamrla tudi v najtežjem obdobju pred in med drugo svetovne vojne, ko je bila slovenska beseda strogo prepove- dana. Včasih je prepevalo v zboru tudi po 68 pevcev, trenutno pa jih je 30 in v glavnem gojijo sloven- ske narodne, partizanske in druge pesmi. Doslej so imeli že več kot 120 samostojnih koncertov na domačih in tujih odrih. Redno se udeležujejo večjih pevskih tekmo- vanj, ponosni pa so tudi na pet bronastih odličij na slovenskem tekmovanju Naša pesem v Mari- boru. Njihov dolgoletni dirigent je bil Miro Filipčič, zadnja leta pa jih vodi Mario Pavlica. Ptujskemu občinstvu so zapeli enajst pesmi in poželi gromek aplavz. Lepo je bilo, kot je vedno, kadar je med nami pevsko prijateljstvo. M. Ozmec Jože Drnikovič z mešanim pevskim zborom DU DPD Svoboda Ptuj. Foto: IVI. Ozmec Moški pevski zbor Franca Zgonika iz Branika pri Novi Gorici VIDEM, GORISNIGA / KONCERT HARMONIKARSKE SKUPINE HOLERMUS Glasba ne pozna meja Harmonikarska skupina Holermus? To je gotovo povezano z domačo zabavno glasbo, boste rekli. No, ja. Po svoje imate prav. Toda če boste o skupini povprašali prebivalce Ormoža in oko- liških krajev, kjer se je doslej večkrat predstavila, vam bodo po- vedali, da je to skupina devetih harmonikarjev, klaviaturista in tolkalca. Pravzaprav so člani učitelji glasbe ter nekdanji učenci ormoške glasbe- ne šole, ki se po končanem glasbenem izobraževanju niso želeli odreči veselju do igranja. Začetki skupine segajo v april 1997. Do danes so ubrani zvoki iz njihovih glasbil zazveneli v Ormožu in še v marsikate- rem okoliškem kraju. Letos, po krajših poletnih počitnicah, pa so se člani skupine odločili, da svoje veselje do glasbe ponesejo tudi v kraje izven bivše občine Ormož. Tako se o pestrosti njihovega programa, ki obsega dela W.A. Mozarta, L. van Beethovna, pa vse do valčkov, zimze- lenih melodij, Avsenikove skladbe Na avtocesti in ljudske Marko skače, prepričate že ta konec tedna. V petek, 5. novembra, ob 19. uri bodo sku- paj z vokalnim kvintetom Pevci vasi nastopili v dvorani v Gorišnici. V soboto, 6. novembra, prav tako ob 19. uri pa pripravljajo svoj koncert skupaj z mladinskim zborom Fortemimo v dvorani v Vidmu. Vabljeni vsi ljubitelji dobre glasbe! Z.H. Dobre ilustraiije - dobra knjiga Ilustracije so odločilnega po- mena za kvaliteto otroške knji- ge. Dobre ilustracije dvignejo in oplemenitijo besedilo in običajno močno vplivajo na iz- biro knjig, ki jih kupujemo, po- darjamo ali si jih izposojamo. Ilustriranje je priznano umet- niško izražanje, ki ga je moč občudovati ne le v knjižnih iz- dajah, temveč je pravi estetski užitek ogledovanje originalnih ilustracij v razstavnih galerijah. Največja svetovna razstava ilustracij poteka bienalno, to- rej vsako drugo leto, v glavnem mestu Slovaške Bra- tislavi, zato nosi naslov BIB (Bienalle of lllustrations Bratis- lava) in traja ves september in oktober. Letošnja razstava, ki smo jo obiskali tudi ptujski knjižničarji v organizaciji Društva bibliotekarjev Mari- bor, je bila sedemnajsta in je predstavila 290 ilustratorjev iz sedeminštiridesetih držav. Ilustratorji so bili razvrščeni po abecedi držav, od koder so doma; tako sta bili skupaj Slo- vaška in Slovenija (po njihovo: Slovensko in Slovinsko). Na razstavi podeljuje medna- rodna žirija veliko nagrado {grand prix je letos osvojil ja- ponski ilustrator), pet zlatih ja- bolk (golden apple BIB) in pla- kete (plaque BIB), Posebna je nagrada žirije, ki jo sestavljajo otroci in jo je letos prejela slo- venska avtorica Alenka Sott- ler za ilustracije knjige Lena luna (Barbara Gregorič, Ljubl- jana: Mladika, 1998, zbirka Pi- kapolonica). Na razstavi so Slovenijo predstavljali še: Mojca Cerjak (Lene Skumanz-Mayer: Zgodbe o Tinu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997, Knjižnica Čebelica; 373), Ma- rija Lucija Stupica (H.C.An- dersen: Pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, zbirka Veliki pravljičarji), Andreja Peklar (Dim Zupan: Onkraj srebrne mavrice. Ljubljana: Mladika, 1998, zbirka Trepetli- ka; 27), Daniel Demšar (Šamardalov zaklad: pravljična pripovedka iz Tisoč in ene noči. Ljubljana: Mladi- ka, 1997, zbirka Deteljica), Sil- van Omerzu (Meta Bulec: Kroki. Ljubljana: Karantanija; 1997, zbirka Škratki) in Ančka Gošnik Godec (Polonca Kovač: Zelišča male čarovni- ce. Ljubljana: DZS, 1995, zbir- ka Čudeži narave; 1). Časovno sočasno poteka 4. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE v Ljublj&ni, kjer strokovna komisija podeljuje nagrade, plakete in priznan- ja HInka Smrekarja. Letošnja razstava zajema dvainštiride- set ilustratorjev, o podrobnos- tih in nagrajencih pa v eni pri- hodnjih Tednikovih knjigarnic, ko si bomo razstavo ogledali tudi za vas, dragi bralci. Dotlej pa vas vabimo v mladinski od- delek knjižnice Ivana Potrča, kjer si lahko do konca novem- bra ogledate RAZSTAVO SO- DOBNIH ILUSTRACIJ ZA OTROKE. VABILO HA PRAVUliNOUltO Danes, 4. oktobra, je prvi četrtek v mesecu in ob 17. uri vabimo na MALO PRAVLJIČNO URO v pravljično sobo mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Vabilo velja otrokom do petega leta in njihovim spremljevalcem, ki lahko osta- nejo na pravljici ali pa prepus- tijo za eno uro svoje malčke knjižničarkam. Vstopnine ni, copati so zaželeni. Ul/ofta Hlemmniii FILMSKI KOTIČEK Afera Thomasa Crowna (The Thomas Crown Affair) Napeti prizori, zapletena vsebina in privlačna glavna igralca, med katerima se kar iskri od spolne privlačnosti - ali ni tudi vas zamikalo, da bi si ogledali najnovejši film s Piercom Brosnanom v glavni vlogi? Thomas Crovvn (Pierce Brosnan) je premožen samo- rastnik, ki lahko kupi vse, kar mu srce poželi, in tudi ženske se mu ne morejo upreti. Ko se v muzeju sve- tovne umetnosti oglasi alarm in nekdo odkoraka z neprecenljivo umetnino, je Crovvn zadnji, ki bi ga newyorška policija osumila tatvine. A Catherine Ban- ning (Rene Russo), izvrstna preiskovalka, ki je za- dolžena, da za vsako ceno najde umetnino, ga kljub vsemu osumi. Tako Crovvn kot Catherine uživata v lovu, v katerem lahko zmaga le eden. Erotični triler, za katerega ste se pravkar ogreli, vas bo pustil hladne, ko ga boste v resnici videli. Napeti prizori, ki so logična posledica tako delikatne vsebi- ne, kot je kraja Moneta, bodo edini vredni vaše pozor- nosti. In zakaj naslov Afera Thomasa Crow/na, ko pa je glavna tema lov za umetninami znanih slikarjev, kar niti najmanj ne diši po aferi? Sama predlagam naslov Slepomišenje s slikami; morda moj naslov ni tako prefinjen, je pa zagotovo bolj realen. Vsebina je predvidljiva in pomalem dolgočasna, toda zaradi narave filma (erotični triler) morda še upate na kaj zanimivega. Saj veste: sol filma bi lahko bilo privlačno odbijajoče seksi razmerje med junakoma, nekako tako kot se ga spominjamo iz Prvinskega na- gona (Basic Instinct). Priznati pa je treba, da Rene pač ni Sharon in Pierce ne Michael, zato njun trud na stopnicah' precej neslavno propade. Ta trud na stop- nicah' se namreč izkaže za edino erotično sceno v fil- mu, vendar ste lahko prepričani, da zaradi nje nikoli nobeno stopnišče ne bo povezano s takimi asociaci- jami, kot je bil pred teti nož za led. Le zakaj si ne bi ogledali Afere Thomasa Crovvna? Navsezadnje je kar soliden film, drugega Prvinskega nagona pa še dolgo ne bodo posneli. Torej boljše vra- bec v roki kot golob na strehi. Nataša Žuran TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 5 pTOJ / NEDEUSKA MATINEJA NA PTUJSKEM GRADU Viniimrstvo v Halozah in Slovenskih gorktth NEDEUSKA MATINUA 7. NOVEMBRA OB 11. URI NA PTUJSKEM GRADU BO PREDSTA- IflU VINIČARSTVO TER NEKAJ DROBCEV IZ NAČINA ŽIVUENJA VINIČARJEV Vabimo Vas, da si letošnje martinovanje obogatite z ogledom razstave o viničarstvu na območju Haloz in Slovenskih goric, predstavljeno bo tudi nekaj značilnosti iz življenja Osterber- gerjevih viničarjev v Dežnem pri Podlehniku. V ptujskem muzeju smo se odločili, da pripravimo manjšo razstavo o viničarstvu. Muzej hra- ni precej predmetov, ki se navezu- jejo na vinogradništvo in s tem tudi na viničarstvo, ki je bilo še pred pol stoletja pomemben seg- ment v načinu življenja prebival- cev Haloz in Slovenskih goric. Njegov nastanek izvira iz naravnih danosti ter iz njih izvirajočih dnižbeno-gospodarskih odnosov. Zgodovina vinogradništva na območju Haloz in Slovenskih go- ric s^a v obdobje antike, o čemer pričajo najdene posode za vino amfore, za kasnejša obdobja pa tudi že pisni viri. Razvoj vinograd- ništva so omogočale predvsem ugodne klimatske in talne razme- re. Tega so se že v srednjem veku zavedali tudi bogati domačini in tujci. Na prisojnih legah v termal- nem pasu so si uredili velike vino- grade. Obdelovanje skozi celo leto zahteva mnogo ročnega dela, ki ga niso zmogli opraviti sami. Običajno so bili doma precej daleč od svojega vinograda, zato so jim jih obdelovali revnejši domačini dninarji oziroma ljudje brez lastne zemlje. Sčasoma se je družina kakšnega dninarja, ki je bil brez lastne zemlje, za stalno naselila v gospodarjevi hiši, ki je stala poleg vinograda. Tako se je oblikoval sloj viničarjev, ki je še pred pol sto- letja predstavljal precejšen delež prebivalcev omenjenega območja. Kmetje so imeli precej manjše vinograde kot nekmečki velepo- sestniki. Njihovi viničarji so bili v slabšem položaju kakor tisti pri ve- leposestnikih. Zanje v vinogradu čez vse leto ni bilo dovolj dela, zato so morali hoditi delat tudi h kme- tu na kmetijo. V začetku so sloj viničarjev obli- kovali ljudje brez lastne zemlje, otroci kočarjev in iz drugih rev- nejših družin, pa tudi manjši po- sestniki kmetje, ki so morali zara- di zadolženosti prodati svoje po- sestvo veleposestniku ali kakšni ustanovi in so na njem ostali kot njihovi viničarji. Razstava je razdeljena na posa- mezne manjše sklope: zgodovina vinogradništva in pogoji, ki so pri- peljali do nastanka viničarstva, vi- nogradniška pokrajina "svet viničarjev", delo v vinogradu, trga- tev ter vinogradniška posest družine Osterberger v Dežnem. Ogled razstave lahko pričnete ali končate pri v ospredju razstavlje- nem predmetu, ki na simboličen način prikazuje selitev viničarjeve družine. Ta predmet je kmečki voz, na katerega so naloženi neka- teri predmeti, ki so bili običajno last viničarjeve družine in so jih ob vsakokratni selitvi prevažali od viničarije do viničarije: postelja, zibelka, skrinja za obleko, stoli, klop, lončena posoda, motijenca, ttmk^ nečke, burklje, lesen lopar, pletejok, grablje, motika, vile, kosa, srp, pletene košare ter obleka in posteljnina. Vzroki za pogoste selitve viničarskih družin so bili spori med viničarjem in njegovim delodajalcem. Za marsikatero viničarsko družino je selitev po- menila nesrečo in negotovost, ali bodo dobili drugo streho nad gla- vo ter možnost dela in zaslužka in s tem preživetja. Med viničaiii je zato veljalo: "Dvakrat seliti ali en- krat pogoreti je čisto vseeno!" S tem so skušali povedati, da je mo- ral marsikateri viničar večkrat v življenju v materialnem ter tudi socialnem smislu pričeti na novo, kar je vplivalo na njegov način življenja. Čas odprtja razstave ni izbran naključno. Viničarski red s konca prejšnjega stoletja namreč določa obdobje med 1. in 11. novembrom za selitev viničarskih družin. Po mnogih desetletjih se bomo teh se- litev spomnili z razstavo na ptuj- skem gradu, ki bo na ogled od 7. novembra do 31. decembra vsak dan med 9. in 17. uro. Monika Simonič Delo v Osterbergerjevem vinogradu na Domajni, prva polovica 20. stoletja PTOJ / ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE HERMANA PIVKA »Spoznavanie narave« - fotografije kot slike V Miheličevi galeriji bo od 5. do 28. novembra na ogled foto- grafska razstava Hermana Pivka z naslovom "Spoznavanje na- rave". Hermana Pivka smo spoznali kot udeleženca 8. likovne kolonije Štatenberg, ko nas je uročil s podobo mačke, ki je pravkar prestopila črto magičnega kroga. V Ljubljani živeči fotograf se je uveljavil kot odličen portretist, z naravo pa se spoznava v njenih najglobljih in najteže dojemljivih skrivnos- tih. Razstavo spremlja katalog, za katerega je besedilo napisal dr. Jure Mlkuž. Na Ruju je fotografija cenjena, fotografske razstave pa so pogoste. Prvenstvo pripada mojstru Stoja- nu Kerblerju, ki je nesporna avto- riteta in mentor mnogim mlajšim fotografom. Tako ni neobičajno, da so tudi ptujske fotografske raz- stave naravnane v smer, ki jo je ob koncu šestdesetih let začrtal zdaj že znameniti mariborski krog fo- tografov. Ta usmeritev prisega na dokumentarnost fotografije in zahteva, da fotografija v vsej svoji pričevalnosti nastane takrat, ko fo- tograf pritisne na sprožilec, posto- pek v temnici pa naj tehnološko kar najzvesteje realizira že zakl- jučeni ustvarjalni proces. Seveda pa takšna usmeritev ni edina možna. Posnetek, ki nastane s pritiskom na sprožilec fotoapara- ta, je lahko le iztočnica za ustvar- jalni postopk, ki se v vsej svoji širini razvije v temnici. K takšnim ustvarjalcem sodi Herman Pivk. Svoje fotografije dosledno imenuje "slike". Fotoaparat in različni pri- pomočki v temnici pomenijo Piv- ku podobna sredstva kot slikarjem čopič in barve. Herman Pivk (rojen 1963 v Ljubljani) je konč^ Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in nato diplomii^ na Pedagoški aka- demiji v Ljubljani z razstavo foto- grafij na temo portreta. V portretih je dosegel visoko izpovednost. Na razstavi v Miheličevi galeriji nas namerava presenetiti z upodobit- vijo Franceta Miheliča, kakor ga je opazoval skozi objektiv le malo pred slikarjevo smrtjo. Hermana Pivka sta vedno zanimala tudi človeško telo in nj^^ova pojavnost v prostoru, z zadnjim ciklusom pa se osredotoča na doživljanje nara- ve. Leta 1998 je fotografije z nas- lovom "Spoznavanje narave" prvič predstavil v galeriji Equrna v Ljubljani, jutri jih bo postavil na ogled tudi v ptujski galeriji v sta- rem stolpu ob Dravi. Dandanašnji le malo ljudi po- skuša z naravo najti stik, kakršnega so gojili naši davni predniki, ki so bili povsem odvisni od naravnih pojavov. Razbirati go- vorico narave pomeni mnogo več kot občudovati njene lepote. Najbrž ni naključje, da je Herman Pivk razstavo naslovil "Spozna- vanje narave". Naslov nas spomni na osnovnošolska leta, hkrati pa nas opomni, da naloge še nismo osvojili in ^ nam morda za večno ostala nerazrešljiva uganka. Na Pivkovih fotografijah je os- rednji motiv drevo. Motiv drevesa ima mnogo pomenov. Simbolizira življenje in povezuje tri ravni koz- mosa: podzemlje z razrastom kore- nin, zemeljsko površje z deblom in spodnjimi vejami, medtem ko s krošnjo sega v nebeške višave. Drevesa povezujejo svet z nebesi in po drevesih bogovi in duhovi potujejo med zemljo in nebeškimi višavami. Drevo lahko ponazarja moško moč, kadar se ravno vzpen- ja, ter žensko plodnost, kadar po- nuja zavetje dupline in kadar v njegovi krošnji gnezdijo ptice. Na dvoje razdeljeno deblo pa lahko pomeni združitev moškega in žen- skega principa. Drevo ima sveti pomen menda v vseh verstvih, tudi v krščanstvu. V Stari zavezi se razlaga kot drevo življenja. V Novi zavezi ima križ obliko in pomen drevesa, pa tudi Kristusov rod v obliki drevesa raste iz boka spečega Jeseja. Mar/efa Cigleneilti Herman Pivk: Oljka, 1998 IVAN LOVRENCIC / OB OSEMDESETLETNICI USTANOVITVE DELAVSKO-IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA SVOBODA PTUJ - VI DPD Svoboda Ptui (1945-1952-1979) nadaljevanje iz prejšnje številke v večjih in manjših krajih so us- tanavljali kulturno-prosvetna društva, ki so sodelovala pri raz- nih političnih nnanifestacijah v različnih oblikah: dramske sku- pine, pevski zbori, razne godbe in drugi. Da pa le ni bilo vse na Zadovoljivi ravni, ugotavljamo iz Vpisnika prosvetnega odbora '^OF, ki je na svoji seji 11. 1. ^964 dal osnovne smernice za delovanje društev in drugih kul- turno-prosvetnih ustanov'': "Načelna navodila: Vsako društvo, vsaka ustanova mora ^znati tok in smer današnjega '^'Jlturnega stremljenja, ki je za- pisan v programu OF. Vsaka pa- '^oga ali stroka naj bo v delu, bo- ^'si po načinu dela ali po vsebini tako prijeta, da se v vsem '^"■^ajo novi cilji, ki jih zahteva nova družbena struktura. V ^^rn se mora poznati nov duh. Stopati moramo princip Il^jširše sodejavnosti poedinca. bo vsako delo dobilo izraz enotnosti in povezanosti. V kul- turno prosvetno delo se morajo vključiti najširše plasti našega mesta. Pri ispolnitvi teh nalog pomagajo naše množične orga- nizacije. Zastopniki teh organi- zacij so vključeni v prosvetni od- bor. Društvo nima samo svojih in- ternih nalog, ki po svoji stroki za- dovoljuje stremljenja v udejstvo- vanju posameznika, ampak se mora vso delo prenašati v širino in dvigati kulturno raven celote. Poleg teh osnovnih in načelnih smernic bo prosvetni odbor poslal vsakemu društvu oz. us- tanovi posebej še podrobnejša navodila." Pihalna godba je zaradi veliko nastopov prišla v krizo, saj so godbeniki odhajali tako zaradi premajhnih nagrad kot zaradi službe in drugih vzrokov. Na občnem zboru 25. 7. 1947 so godbo prevzeli v sindikat "in sicer z namenom, da bi se god- ba kulturno in prosvetno dvigni- la na višjo višino".^ Imenovano je bilo novo vodstvo s kapelnikom Ferdom Juvancem, predsednik pa je postal Mihael Likar. Osnov- ni vzrok temu dogajanju so bili prav gotovo finančni problemi, saj je imela godba v blagajni samo 80 dinarjev. Z vključitvijo v sindikat problemi še vedno niso bili rešeni. Tako pravi ŠtucI na sestanku 29. 8.1947, "daje god- ba v letu 1946 nastopila najmanj 60 krat in da za vsa ta sviranja ni dobila niti dinarja, ter da ni bilo nikogar, ki bi vprašal, kakšne poteškoče ima godba." Čeprav so godbeniki zatrjevali, da ne bodo več igrali samo za prazne obljube, pa se je stanje v letu 1948 izboljšalo, saj jih je fe- bruarja na seznamu za vaje 21, junija 23, novembra pa 24. Pro- blemi so bili še vedno z zaposlit- vijo. Eni so bili zaposleni v Mari- boru, Strriišču ali pri zasebnikih in se niso mogli vedno ude- leževati nastopov, za izostanke z dela pa niso dobivali denarnih nadomestil. Ena od oblik motiviranja mladih so bile tudi delovne akcije, kjer je bila godba vedno prisotna. ZAP, Tedni- kova zbirka, št. 12 Volitve marca 1950 Opombi; ^ ZAP, MOF, šk. št. 2, 5 ^ ZAP, DPD Svoboda, šk. št. 3, 37 6 četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK EMitmnfo&n, mpomtm PTUJ / TILCKA VIDOVIČ - ZNAN- KA S TRŽNICE Ha trinid je cefie/e Gospa Tilčka Vidovič z Ormoške ceste na Ptuju že petdeset let vsako jutro pri- haja na ptujsko tržnico, kjer ima svojo stojnico, in tu osta- ja od sedme do trinajste ure. Pri njej najdemo pisane barve sadja in zelenjave, zraven tega pa tudi bučno olje in ja- jca ter vrsto drugih izdelkov, ki jih pridela sama. Cena za stojnico se ji ne zdi pre- visoka, čeprav kot sama pravi, nima dosti strank. So tudi dnevi, ko ne proda popolnoma nič. V tem času proda največ kisle repe in domačih jajc, v prodajo pa gredo tudi orehi in kostanji. Cene so za tretjino nižje kot v trgovi- nah, pridelki pa veliko bolj zdra- vi, pravi gospa Tilčka. Eva Vičar, Ozren Blanuša SLOVENSKA BISTRICA/ŽE ČETRTIČ PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ Med kmečkimi opravili in prazniki Na geografsko razgibanem območju med Pohoijem, Haloza- mi in Dravinjskimi goricami kot osrednjim delom te pokraji- ne je življenje svoj čas utripalo povsem drugače kot danes. Ljudje so bili veliko bolj odvisni od narave, znali so živeti z njo in prav to jim je narekovalo tudi svojstven način življenja. Moderni čas je sicer spremenil odnos ljudi do narave, okolja ter preteklosti, vendar je v nedrih te pokrajine še vedno čutiti veliko starožitnosti. Danes jo ponovno poskušajo oživeti. Po- novno se učijo ceniti naravne materiale, doma ročno izdelane izdelke, domačo zdravo prehrano, zdravilna zelišča, pa tudi ljudsko glasbo, pesmi in stare instrumente. Delček tega bo- gastva je bilo na ogled tudi na letošnjih Podobah bistriških domačij. Organizitarji Podob bistriških domačij - občina Slovenska Bistri- ca s Turističnoinformativnim centrom. Kmetijska svetovalna služba. Klub podjetnikov in Za- vod za kulturo - so obiskovalcem od blizu in daleč želeli ponovno predstaviti dobrote domače ku- hinje, rokodelske spretnosti ter običaje, značilne za svet med Po- horjem, Bočem in Halozami. Tako Podobe bistriških domačij iz leta v leto preraščajo v izvirno etnološko prireditev, letos že četr- to, z željo po tradicionalnosti. Letošnje "Podobe" so bile boga- tejše od lanskih, saj so se vanje vključili čebelarji, ki so svoje iz- delke in pripomočke že nekaj dni prej uspešno predstavljali v gradu, sodelovali pa so tudi učenci os- novne šole Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice ter Ljudska univerza z veziljami in predstavit- vijo javnih del na temo Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice - naš skupni življenjski prostor. Podobe so se pričele že na zunan- jem grajskem dvorišču, kjer se je dogajalo veliko zanimivega - od žganjekuhe in podkovanja konjev do pokušnje vina, čajev in še česa. Nadaljevale so se v Arkovi etno- loški zbirki v pridičju gradu, ki jo obiskovalci iz leta v leto bolj občudujejo in kjer so se Sogajala razna domača, skoraj pozabljena opravila, od mletja kuruze na pra- ve domače žrmlje do predenja, pa tudi opletanje stleklenic in izdelo- vanje raznih glinastih izdelkov. V grajski kapeli so v zahvalo za dobro letino na oltar postavili da- rove. Aktivi kmečkih žena, čebelarji, razna turistična društva in po- dobno pa so razstavljali v prvem nadstropju gradu. Tu je bilo vide- ti veliko zanimivega. Se posebej so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali razne praznične pogrinjke, na ogled je bilo veliko kruha, ki so ga nekoč pekli v teh krajih. Ravno ob tem se je marsi- kateri obiskovalec spomnil mla- dih let, ko vsega ni bilo v izobilju. Tudi vinarji so letos postavili na ogled svojo "podobo". Vino- gradniška društva so razstavljala v projekcijski dvorani, zasebni vi- nogradniki pa v grajskih gale- rijskih prostorih. Bilo je resnično kaj videti. Ob steklenicah tistega najboljšega so obiskovalcem pri- kazali tudi vsa priznanja in me- dalje, ki so jih prejeli za svoja vi- sokokakovostna vina na številnih vinskih sejmih. Še posebej ime- nitne so bile Zorjanove iz Tinjske Gore ter Zorinove iz Lovnika. Ve- liko zanimivosti si lahko prebral tudi na starih receptih, oko pa se je ob vsem vznemirljivem odpočilo še na čudovitih vezih bistriških vezilj. Pri vsem ne smemo pozabiti omeniti turističnega društva Ajda s Črešnjevca, ki je razne obrti in običaje predstavilo drugi dan Po- dob. Prireditev so popestrili še člani Društva rejcev drobnice Slo- venska Bistrica, oplotniški sadjar- ji, lončar Jože Koželj iz Slovenske Bistrice, folklorna skupina 2 Zgornje Ložnice, Frajhajmska godba, bistriška konjenica, ljudski pevci z Ložnice pri Mako- lah, harmonikarja Ivan Onič ter Agica Oško, citrarka Franja Kočnik, folklorna skupina Črešnjevca, turistični kmetiji Zo- rin in Kočnik ter še mnogi drugi' Podobe bistriških domačij so sklenili s petim, jubilejnim kla* virskim koncertom pianistke Ve- ronique Thual Chauvel, kar je bil prispevek Zavoda za kulturo ^ programu letošnjih prireditev. Vida Topolovec Ko iz kmečke peči zadiši po pravem domačem, ne- koliko grobem, pa vendar nadvse okusnem kruhu, človek nehote začuti nostalgijo po časih, ki jih sko- raj ni več Tudi čebelarji so na "Podobah" razstavili svoje iz- delke Na "Podobah" se je med drugimi obrtniki starih obrti z opletanjem steklenic predstavil tudi Štefan Kalšek z Žičke gore. Pri njih doma izdelujejo izvirne pletars- ke izdelke, ki so značilni za območje Dravinjske do- line. To dokazujejo tudi številna priznanja, njihova obrt pa Je predstavljena tudi v knjigi Mojstrovine Slovenije. Foto: VT TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 7 PTUJ / DOBRODELNI KONCERT Soniek je sijal ves veier Sončku v pozdrav so ob zaključku koncerta skupaj zapeli vsi nastopajoči. Jesenski konci tednov na Ptujskem minevajo v znamenju številnih prireditev. Med vsemi je bil zagotovo najbolje obis- kan doslej največji dobrodelni koncert v organizaciji društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož pod naslovom Sonček greje vsem enako, ki so ga v petek, 22. oktobra, preipravili kar dvakrat: zaradi razprodaje večernega koncerta so pripra- vili še popoldansko predstavo. Zbrana sredstva so namenili za odkup prostorov pred kratkim odprtega varstvenega centra v Ptuju. Še smo ljudje ... Nabito polno dvorano v Šols- kem centru Ptuj so dobro uro in pol zabavali Brendi in Korado, ansambel Mitreji iz Ptuja, Andre- ja Makoter, Aleksander Jež, sku- pina Adijo, Damjan Zih, Jasmin Stavros, da ne govorimo o Ptujskih 5, Wernerju in o prvi dami hrvaške estrade Terezi Ke- soviji. Tudi Vili Resnik je nav- dušil, pa zasanjana Dolores in no- gometno navdušeni Cudežniki, za nameček pa še skupina Joy. Prijetno smo bili presenečeni, ko se je med koncertom na odru pojavila večno lepa in šarmantna dosedanja miss Slovenije Miša Novak in ob pomoči dveh malčkov naznanila, da je bilo v humanitarni akciji Novčič za sončni jutri do zbranih natanko 1026 kg kovancev in da so do tedaj prešteli za dobrih 950.000 tolarjev denarja, ki jih bodo prav tako na- menili Društvu za cerebralno pa- ralizo Ptuj-Ormož. Vsem ki so da- rovali, se je iskreno zahvalila, ti- sim, ki imajo, pa niso prispevali ničesar, pa je privoščila, naj jih peče vest. Tudi tople besede župana mestne občine Ptuj Miroslava Lucija so lepo dele; posebej pa opozorilo, da v skrbi za narod, državo in materialne dobrine ni- koli ne smemo pozabiti na tiste posameznike, ki so morda nekoli- ko drugačni od nas, a čutijo isto kot mi. O nasmehu, ki je najkrajša razdalja med ljudmi, je govoril tudi Vilibald Tomažič, predsednik Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, in dodal: "Drugačen je prav takšen kot ti in jaz, z nasmehom in solzami." Svoj delež k prijetnosti huma- nega večera sta z iskrivimi pri- pombami in napovedmi v veliki meri primaknila tudi povezovalca Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar, celotni koncert pa je pos- nela tudi ekipa TV Slovenije. Bilo je lepo in nadvse prisrčno, tako da je mnogim prehitro minilo. Tekst in foto: M. Ozmec PTUJ / O FRIZERSKIH NOVOSTIH Tucfi slovenske frizure vširh s svetovnimi Na salonu International '99 v Londonu je bilo vnovič zelo veliko mladih ptujskih frizerjev, ki želijo biti sproti seznan- jeni s trendi v frizerstvu in jih tudi ponuditi svojim stran- kam. Hair club Fenos je bil letos v Londonu s celim kolekti- vom (ob Sašu sta si letošnji salon ogledala tudi Friderik Kramberger in Dani Kolarič), tam je bila kot v prejšnjih le- tih tudi frizerka Brigita Pušnik in tudi Tomi Peršuh. Sašo je povedal, da se trendi frizur iz prejšnjih letih ohranjajo oziroma nadgrajujejo. Nadaljujejo se nepovezane linije, ki so bile lani v sprednjem delu kratke in ostro zarisane, v novi sezoni pa imajo mehkejšo linijo od kratkih las na vrhu glave do srednje dol- gih na straneh in spet krajših na zatilju. Veliko je tehnike m«JercMf, kar pomeni, da je sprednji del krajši, zgornji pa mehko pada pre- ko teh različnih dolžin. Pri dolžini las pa je v bistvu vedno tako, da je trend možno uporabiti za vse dolžine. V novi sezoni so bolj v ospredju srednje in dolgi lasje, kar pa ne pomeni, da ni krat- kih frizur. Barve so umirjene, spet se vračajo naravne umirjene bar- ve, ki omogočajo kombinacijo več barv, od temnih do svetlejših. Pri svečanih frizurah ostajajo bolj ali manj cenjene linije, ki jih je že lansko leto nakazal Patrick Came- ron. Kot dodatki se lasni vložki pojavljajo redko, tudi drugih po- tencialnih dodatkov ni bilo veli- ko, uporabili jih bomo odvisno od priložnosti, ker prevladujočih trendov ni. • Kaj frizerju pomeni obisk Salon International v Londonu? S. Fenos: "Predvsem mu pome- ni inspiracijo za nadaljnje delo. Na njem začuti utrip modnega do- gajanja in različne pogle- de kreativnosti, potem pa si ponavadi izbe- reš detajle, ki jih uporabljaš." • Koliko še obstajajo razli- ke med tujimi in domačimi frizerji? S. Fenos: "Te razlike se iz- gubljajo, tren- dom slovenski frizerji stojijo tesno za petami. Za naš salon lahko rečemo, da smo si zelo blizu s Toni&Guy in drugimi frizerji svetovnega formata, ki na- rekujejo stile na tem področju. Ne srečujemo se samo uradno, tem- več tudi ob drugih priložnostih. Večkrat se slišimo tudi po telefo- nu. Odkar sem postal demonstra- tor za naravne barve Organic's, je teh možnosti še več. Sem prevaja- lec na seminarjih za domače frizerje, na katerih tujci predstavljajo novosti za našo de- javnost. Lahko bi rekel, da le ma- lokdo ve, s kakšnimi imeni oziro- ma osebami smo v stalnih stikih. Tako novosti prihajajo do nas še hitreje in jih skušamo v na- jkrajšem času osvojiti ter prenesti na naše stranke, ki so tudi vse bolj dovzetne za novosti. Največ je si- cer mladih, a tudi srednje genera- cije se jim več ne upirajo tako kot nekoč. Vse pogosteje se dogaja, da so otroci tisti, ki pripeljejo starše." MG PTUJ / PLESNI KLUB MAMBO Piujski plesahi hiphopu v družbi fia/bof/sffi Kot smo že poročali, so se ple- salci Plesnega kluba Mambo iz Ptuja uvrstili na svetovno prvenstvo v hiphop formacijah za člane. Prejšnji četrtek je odpoto- valo enajst plesalcev v nemški Os- nabriick, kjer je dva dni potekalo svetovno prvenstvo v hiphopu in breakdanceu za različne starostne kategorije. Za nastop na svetovnem prvenstvu so se ptujski plesalci dobro pripravili. V Nemčiji bodo nastopili v novih kostumih, ki jih je skreirala ptujska stilistka in kostumografija Stanka Vauda. Za tehniko in izraznost je poskrbel trener Borut Žuran in vsi skupaj verjamejo, da bodo kvalitetno in uspešno zastopali Ptuj in Sloveni- jo. Enako kot hiphoperji uspešno nadaljujejo plesno sezono športni plesalci v standardnih in latinsko- ameriških plesih. Dva plesna para sta se konec prejšnjega meseca udeležila državnega plesnega tur- nirja v Murski Soboti in dosegla odlične rezultate v obeh plesnih zvrsteh. Tako je par Boštjan Ber in Maja Petek zasedel prvo mesto v obeh kategorijah, Denis Golob in Ana Starki pa sta v latinsko- ameriških plesih zasedla drugo in v standardnih tretje mesto. Ko- nec novembra jih čaka državno prvenstvo v standradnih plesih, ki bo v Ajdovščini, in treningi so že usmerjeni na to tekmovanje. Tudi plesna šola je že v polnem razmahu; letos je plesni center Mambo v sodelovanju z ormoško gimnazijo in tamkajšnjo osnovno šolo omogočil vključevanje k ples- nim aktivnostim tudi v Ormožu, kjer potekajo plesni vrtec, plesna šola, hiphop in aerobika. M. P. Plesni par Maja Petek in Boštjan Ber - zmagovalca državnega plesnega turnirja v Murski Soboti v stand- ardnih in tatinskoameriških plesih 8 ... Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK MARKOVCI / ODPRLI ZAF CENTER kroHiem obrtna cono v centru IVlarkovcev so v soboto, 23. oktobra, s koncertom godbe na pihala Gorje z Bleda pričeli svečanost ob odprtju športno-zabavnega ZAF centra, ki ga je v prostorih stare šol- ske telovadnice uredil zasebni raziskovalec in podjetnik Franc Zmazek. Ob prenovljenih prostorih za fitnes, savno in solarij so uredili večnamensko dvorano, ki bo služila tudi za narazličnejše kulturne in športno-rekreacijske prireditve. Po odprtju je na povabilo župana občine Markovci Franca Kekca v sejni sobi ZAF centra potekal prvi delovni razgovor svetnikov in podjetnikov, na ka- terem so dobili kup informacij, predlogov in sugestij za postavl- janje razvojne strategije gospo- darstva občine Markovci. Zasebni raziskovalec, razvoj- nik in realizator novih izdelkov Franc Zmazek je organizirano proizvodnjo pod imenom ZAF okovje, ki obsega razvoj, proiz- vodnjo in prodajo okovja za pohištvo in belo tehniko, začel leta 1988 v Velenju in jo leta 1994 preselil v Markovce. Iz ma- loserijske je proizvodnja kmalu prešla v velikoserijsko, saj izde- lajo mesečno okoli 250.000 raz- ličnih izdelkov, načrtovani bru- to prihodek pa se je v letu 1999 že približal milijonu nemških mark. Skoraj neverjetno je, da takšno realizacijo dosegajo s pomočjo kooperantov in le dveh zaposlenih v poslovnih in proiz- vodnih prostorih v Markovcih, kjer razvijajo in izdelujejo manjše začetne serije. Specialno se ukvarjajo z razvojem tečajev, tudi zahtevnejših enoosnih in odmičnih, ter proizvodnjo izvlečnih vodil in nosilcev ele- mentov. Proizvodnjo osvojijo na podlagi lastnih načrtov "za vsa orodja in priprave. Celotni razvoj in ob tem proizvodnja te- meljita na osnovi lastnih rešitev, ki jih seveda modelno ali patentno zaščitijo. ZAF center v Markovcih je velika naložba za razširitev nji- hove dejavnosti, zagotovo pa je pomembna tudi za kraj, občino Markovci in širše okolje. V pre- novljenih prostorih za fitnes, savno in solarij so že spomladi dokončali večnamensko dvora- no, v kateri so marca izvedli proslavo ob letošnjem materin- skem dnevu. Kot je ob odprtju dejal župan markovske občine Franc Ke- kec, so v občini takšnih dogod- kov posebej veseli, saj pomenijo razvoj in napredek. Veselje je iz- razil tudi zaradi tega, ker bo ZAF center poleg rekreativne in športne dejavnosti odslej služil tudi za najrazličnejše kulturne in športno-rekreacijske prire- ditve. Francu Zmazku in njego- vi družini je čestital in mu v za- hvalo za njegov prispevek izročil grb občine Markovci. Uvod v športno dogajanje v ZAF centru so opravili mladi telovadci in ritmične plesalke iz OŠ Markovci, uvod v kulturno dogajanje pa domača vokalna skupina KOR pod vodstvom Danija Tementa. Okrogla miza o možnostih razvoja markovske občine, ki jo je na pobudo Franca Zmazka ta- koj po svečanosti sklical župan Franc Kekec, udeležili pa so se je tudi predstavniki sosednjih občin in gospodarske zbornice iz Maribora, je nedvomno poka- zala, da vlada za razvoj med podjetniki, teh je v občini 119, pravnih oseb pa 25, veliko zani- manje. Možnosti so v podjet- ništvu, kmečkem in karneval- skem turizmu, žal pa pogrešajo možnosti razvoja na podeželju. Zato so občini predlagali, da za- gotovi večje zemljišče, ga komu- nalno opremi in na njem uredi obrtno cono. Tako bodo bistve- no večje možnosti, da bodo mla- de podjetnike in obrtnike obdržali v občini. Sicer pa so podjetniki pripravljeni delati in vlagati v svoj in skupen razvoj, pripravljeni pa so se tudi pove- zovati, zato pričakujejo sodelo- vanje večjih trgovskih firm tudi na tem področju. M. Ozmec Zupan Franc Kekec je Francu Zmazku v zahvalo za njegov prispevek izročil grb občine Markovci Pred novim ZAF centrom so zaplesali učenci markovske šole. Foto: M. Ozmec OPLOTNICA / TRADICIONALNI JESENSKI SEJEM Podelili "zlato vrfni€o" Prvič v samostojni občini je konec minulega tedna potekal v Oplotnici tradicionalni jesen- ski sejem. Razstave so pripravili v tamkajšnji graščini, vse druge prireditve pa so potekale v velikem šotoru za oplotniškim gasUskim do- mom. Osrednja prire^tev tridnevnega sejma je bila FK)leg ptetnajstletnega jubileja ansambla Bratje iz Oplotnice podelitev letošnje zlate vrtnice. Na uradnem odprtju sejma so sodelovali godbe- niki oplotniške pihalne godbe ter ljudski pevci in folklora s Koritnega nad Oplotnico. V soboto so bile na sporedu vaške igre, med odmori pa je bila predstavitev nove kasete moškega pevskega zbora KUD Oplotnica. V nedeljo so si obiskovalci lahko ogledali razstave, zgodaj popoldan so pričeli s Pokaži, kaj znaš, v nadaljevanju pa je bila predstavitev nove kasete Bratov iz Oplotnice Štir- je fantje špilajo, ki je izšla ob petnajstletnici tega priljubljenega ansambla. Osrednji dogodek letošnjega sejma pa je bila podelitev priznanj v okviru akcije To so moje lepe rožce. Akcija je potekala pod okriljem Imposa - Panorame, Turističnega društva ter občine Oplotnica. V natečaju je sodelovalo 38 zasebnih hiš, krajev, stanovanjskih blokov, družbenih ob- jektov in gostišč. Zlato vrtnico je prejela družina Lipar iz Dobriške vasi, srebrno i-užina Veber, bronasto pa družina Sekul - obe iz Oplotnice. Med naselji je komisija podelila zlato vrtnico Ul. 22. maja v Oplotnici, srebrno kraju Gorica pri Oplotnici, bronasto pa bloku v Prešernovi ul. 27 v Oplotnici. Med družbenimi objekti je zlato vrtnico prejelo župnišče v Čadramu pri Oplotni- ci, srebrno Blagovnica Planike v Oplotnici in bronasto park ob potoku Oplotnica v centru kra- ja. Med gostišči je po mnenju komisije najlepše urejena gostilna Simrajh iz Brezja pri Oplotnici, ki je tudi dobitnica zlate vrtnice, srebno vrtnico pa je prejel bar Nataša iz Malahome. Vida Topolovec PTUJ / TRETJE SREČANJE GASILSKIH VETERANOV Gasilti ostaiaio tovariši "Danes mladi težko razumejo, da smo včasih hiteli na požar kar peš ali da smo gonili bicikl. Težko razumejo, da smo se nad ogenj spravili kar z golimi rokami, da smo gasilske briz- galne poganjali na roko. Ampak tako je bilo, drugega nismo imeli. A bili smo zagnani in - mladi..." Tako je obujal spomine na preteklost eden od udeležencev tretjega srečanja gasilskih vete- ranov z območja gasilske zveze mestne občine Ptuj, ki se ga je v soboto, 23. oktobra, udeležilo okoli 130 nekdanjih gasilk in gasilcev. Tem, ki so pred mno- gimi leti v težjih razmerah orali ledino v gasilskih društvih po vsej ptujski regiji, je v prijet- nejši uvod v srečanje in predvsem v zahvalo zapel gasil- ski pevski zbor iz Hajdoš pod vodstvom Jožeta Drnikoviča. Tudi predstavniki javnega živl- jenja niso skoparili z besedami hvaležnosti, saj je bilo slišati, da se zavedajo njihovega nepre- cenljivega prispevka k razvoju gasilstva. Med prvimi so jim čestitali podpredsednik in pred- sednik gasilske zveze mestne občine Franc Vogrinec in Ja- nez Liponik, Janez Markovič, ki vodi komisijo za delo z vete- rani, in Marjan Nemec iz Ga- silske zveze Slovenije. Kot smo slišali, še zmeraj lahko trdimo, da je gasilska zve- za mestne občine Ptuj, v kateri je združenih 2050 gasilcev iz 24 gasilskih društev, ena najaktiv- nejših in tudi najuspešnejših, čeprav se z gasilci v Evropski uniji po opremljenosti in stand- ardih žal ne more meriti. Nekaj več bo treba storiti tudi za delo z mladimi, kajti biti gasilec, ki kljub ogromni požrtvovalnosti ne uživa prav nobenih bonitet in žal ne nobenega ugleda, že zdavnaj za mlade ni privlačno in zanimivo. O vsem tem bo treba razmišljati na pragu leta 2000, kajti prihodnje leto, 9. septem- bra, bodo ptujski gasilci prazno- vali 130-letnico obstoja. V imenu župana in mestne občine Ptuj se je gasilskim vete- ranom zahvalil svetovalec Janez Mere, pridružili pa so se mu tudi podžupan hajdinske občine Viktor Markovič, podžupan občine Markovci Franc Kos- tanjevec ter v imenu 9000 gasil- cev iz 101 gasilskega društva po- dravske regije predsednik sveta regije Franc Simeonov. Pred mikrofon sta stopila tudi gasilska veterana Janko Žnida- rič iz Gorišnice, ki je bil med soustanovitelji Gasilske zveze Slovenije, ter dolgoletni pred- sednik GD Ptuj Marian Berlič, ki je z grenkobo ugotovil, da bi med prejemniki priznanj in na- grad po občinah in upravnih enotah lahko končno bil tudi kak zagnan in zaslužen gasilec. Na vse druge se spomnijo, na gasilce, ki delajo vse brezplačno in v korist širše družbe, pa ved- no pozabijo. Veteranom, ki so bili še nedol- go tega steber ptujskega gasilst- va, so izročili srebrne in zlate gasilske plakete in nekaj spo- minskih priponk. Praktični da- rili pa sta prejela najstarejša ve- teranka Alojzija Ceh iz Podvin- cev in najstarejši veteran, 90-let- ni Konrad Rižner iz Spuhlje. Z minuto tišine so se spomnili tudi vseh, ki so umrli v zadnjem letu; še posebej pa so se spomni- li svojega dolgoletnega predsed- nika Edija Kozela, saj je delega- cija gasilcev na njegov grob po- nesla spominski venček in ob njem prižgala svečo. M. Ozmec V dvorani gasilskega doma se Je tokrat zbralo okoli 130 gasilskih veteranov. Najstarejši veteran, 90-letni Konrad Rižner iz Spuhlje. Foto: M. Ozmec DRAGOVIC / GOLOBOVI KONČALI ADAPTACIJO V nesreii niso ostali sami Lep poletni ponedeljek, 2. avgusta, ko so ljudje hiteli z vsak- danjimi deli in opravili, kot pač na kmetijah je, je nenadoma vaščane Juršincev in okoliških krajev zmotil čm dim in kaj kmalu zvok siren, ki opozarja na požar. Vsakega je stisnilo pri srcu in slehernemu se je postavilo vprašanje: "Le kje gori"? Razvedelo se je, da je zagorelo gospodarsko poslopje Golobo- vih, po domače Slačkovih, v Dragoviču 7. Ognjeni plameni so zajeli ce- lotno gospodarsko poslopje in le hitri intervenciji prostovoljnih gasilskih društev Gabrnik, Grabšinski Breg, Polenšak in Vitomarci gre zahvala, da nes- reča ni bila še večja. Vaščani, ki so prihiteli pomagat, so lahko le nemo strmeli, saj je bil ogenj prevelik, da bi se dalo kaj stori- ti. Zgorelo je celotno gospodar- sko poslopje s 35 nakladalkami sena, nekaj kmetijske opreme. V trenutku nesreče se mi je zastavilo vprašanje, kako poma- gati. Na prvi naslednji seji občinskega sveta sem dala pobu- do, da jim Občina Juršinci fi- nančno pomaga. Pobuda je bila brez oklevanja podprta od vseh članov občinskega sveta in župana; Golobovim smo dodeli- li 300.000,00 tolarjev. V tem času sem tudi sklicala sestanek z vsemi predsedniki vaških odbo- rov in odločili smo se, da bomo preko predsednikov in članov vaških odborov občine Juršinci speljali akcijo zbiranja sredstev za Golobove. Ni ga bilo vaščana Juršincev, ki ne bi bil pripravl- jen pomagati po svojih močeh - v denarju, v lesu, v krmi ali pa z delom. Nobena pomoč ni bila odklonjena, saj je vsak dobrona- meren prispevek bil za Golobo- ve še kako dobrodošel. Tako smo nabrali skoraj 900.000,00 tolarjev. Porabljena so bila za nakup in žaganje manjkajočega lesa za ostrešje ter za kritje stroškov tesarskih mojstrov in tudi za delno plačilo elektroin- stalacije. Tako so Golobovi 16. oktobra skoraj končali delo, gospodar- sko poslopje je bilo sezidano, pokrito z opeko, le nekaj • manjših del je še potrebnih. Ko sem ta dan srečala gospodarja Stanka, prvič po dolgem času z zadovoljstvom in rahlo srečo na ^ obrazu, sem tudi sama začutila i srečo z njim. V svojem imenu in imenu ? družine Golob iz Dragoviča se ponovno zahvaljujem vsem vaščanom Juršincev, predsedni- kom in članom vaških odborov občine Juršinci, občinskemu svetu in županu za vse napore in prispevke v tej humani akciji, s katero smo pokazali, da tudi v teh težkih časih in vsakodnev- nih stiskah znamo slediti klicu srca in pomagati tistemu, ki je pomoči potreben. Dragica Toš Majcen S pomočjo soobčanov bodo Golobovi lažje prenesli nesrečo TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 9 HAJDINA/ OB 40-LETNICI IZDAJANJA SOLSKEGA GLASILA Haidihojio ustvarjajo gene- raiije mladih literatov /ačelo se je v jesenskem času pred 40 leti, ko so na OŠ Hajdi- ita med prvimi slovenskimi šolami izdali šolsko glasilo in ime 2anj vzeli iz znane pesmi Frana Levstika, ki pravi takole: "Naj- jihojca, palček naš, na razgrajaj samopaš! Vedno te je vrisk in smeh, zdaj po odrih, zdaj po tleh ..." Najdihojci so mladi ust- varjalci in številni mentorji ostali zvesti štiri desetletja, prav tako Tiskarstvo Vilija Polajžerja iz Ptuja, kije ob jubileju pri- pravilo posebno izdajo šolskega glasila. Na hajdinski šoli so pred- zadnji oktobrski teden združili kar dve praznovanji: tretji dan šole in jubilejnih 40 let, odkar na šoli izdajajo glasilo. Ob tej priložnosti so v skupnost učen-' cev sprejeli še obe generacije prvih razredov, Ptujske pekarne in slaščičarne pa so jim podarile praznično torto. V družbo so povabili nekdanje ustvarjalce li- terarnega glasila, prve tri ured- nike in tiskarje Jožeta Kle- nienčiča, Vilija Polajžerja in Stanka Lepeja, pa upokojene hajdinske učitelje in celo pesni- ka Toneta Pavčka, ki je Haj- dinčanom poklonil "Majhen do- ber dan". Živ dokaz dobrega in vestnega dela je bilo mogoče spoznati skozi razstavo, kjer so bile zbrane vse dosedanje števil- ke Najdihojce in v njih zapisana imena mnogih avtorjev literar- nih in likovnih prispevkov sko- zi desetletja. Stanko Lepej, nekdanji haj- dinski učenec, si je za posebno številko Najdihojce sposodil ne- kaj stavkov iz ene od prvih šte- vilk, kje je prebral: "Številke našega šolskega lista nas bodo še v poznejših letih veselo spomin- jale na našo šolsko dobo. Vemo, da bomo že čez mnoga leta radi pogledali naš list Najdihojco in govorili takratnim otrokom: 'Le poglejte, to sem napisal jaz, ko sem hodil še v šolo in sem bil tako majhen, kot sedaj vi...'" Na OŠ Hajdina s ponosom ugotavljajo, da jim poguma in volje do ustvarjanja tudi danes ne primanjkuje, nasprotno, ved- no bolj si prizadevajo za prijaz- no in zdravo šolo, k v kateri se bodo dobro počutili prav vsi. Kot pravi ravnatelj Jože Lah, današnji čas postavlja pred današnjo šolo, današnje učence in učitelje nove zahteve, nove izzive, nova znanja ... "V tem 40- letnem obdobju sta šolstvo in šola preživela mnoge spremem- be, ker se je tudi odražalo v pris- pevkih naših učencev. Več učiteljev mentorjev in še več učencev je z vznesenostjo soust- varjalo mnogo številk našega šolskega glasila od daljnega leta 1959 do danes. Ti so ponosni na prehojeno pot in na spomine, ki jih vežejo na našo šolo. Želimo si, da bi na Hajdini izšlo še mnogo novih Najdihojc." Skozi celo šolsko leto Najdi- hojco ustvarjajo prav vsi na šoli, učenci od 2. do 8. razreda, ki v glasilu objavijo svoje najlepše in najdragocenejše spise ter misli. Velikokrat jim pride prav tudi pomoč mentorice literarnega krožka, slavistke Majde Korošec. In vsako glasilo je lep spomin na šolsko leto in predvsem zanimivo ter polno otroške domišljije. Te prav go- tovo na hajdinski šoli ne bo zmanjkalo še dolgo let, kajti zdajšnje generacije bodo zamen- jale nove in nove - polne želja po ustvarjanju. Tatjana Mohorko Med hajdinskimi učenci je bil tudi pesnik Tone Pavček. Foto: Silva Brodnjak Ob prazniku šole so bili najmlajši dobro razpoloženi MAJSPERK/ SNEMALI DRUGO OTROŠKO ODDAJO Otrošlii vrtiljali se veselo vrti Mali in veliki poslušalci imajo v novem šolskem letu na valo- vih radia Ptuj novo otroško oddajo Otroški vrtiljak; njena gos- titelja sta stara znanca otroških oddaj Dušan Sterle in Tatja- na Mohorko. Vsak drugi teden se vrtiljak odvrti z druge šole na ptujskem območju. Doslej je ekipa radia Ptuj pripravila dve oddaji: eno na OŠ Zavrč in drugo prejšnji teden na OŠ Majšperk. Gostiteljice so osnovne šole, Saj imajo povsod učenci in učitelji kaj pokazati in povedati, ^ato sta Dušan in Tatjana z eki- po radia Ptuj (v njej sta tudi teh- nika Zvonko Žibrat in Peter Kukovec) vzela pod pod noge in se opravila med osnovnošolce. Otroški vrtiljak je namenjen malim in velikim otrokom, ki se imajo priložnost predstaviti kot pevci, recitatorji in glasbeniki, priložnost za predstavitev v svo- jem narečju in se pohvaliti z vsem tistim, kar je na šoli zani- mivega in predvsem šolskega. Tudi na ravnatelje in znane domačine v oddaji ne pozablja- jo, kajti ti imajo v Otroškem vrtiljaku osrednjo vlogo. Sicer pa ima radijska ekipa po dveh oddajah že nekaj izkušenj in prav gotovo bo vsaka nova oddaja drugačna ter precej raz- lična od dosedanjih dveh. V Zavrču smo precej izvedela o vinu in trgatvi, v Majšperku pa o ličkanju in peki kostanjev. Nastopajočih je bilo v OŠ Majšperk toliko, da bi lahko na- redih kar dve otroški oddaji, pa čeprav so na matični šoli in obeh podružnicah - Stoperce in Ptujska Gora - izbrali le naj- boljše. Zares so se podrudili in si zaslužijo vso pohvalo, bili so odlični organizatorji in izredni gostitelji. Potem ko se je Otroški vrtil- jak že odvrtel na OŠ Majšperk, se bo po jesenskih počitnicah zavrtel na OŠ Videm in ob kon- cu novembra še na OŠ Destrnik. In tako bo tja do junija, vmes pa bo tudi velika novoletna zabava in ob koncu šolskega leta velik žur za vse male in velike pos- lušalce radia Ptuj. m ^ušan je bil med majšperškimi otroki izredno radoveden BUDINA / TEDEN OTROK V VRTCU DETEUlCA Dan z babiio je lahko lepši Teden otrok bo malčkom v vrtcu Deteljica v Budini ostal v najlepšem spominu, saj so ga preživeli z Matevževo babi- co gospo Marico Frajnkovič. Pripovedovala je o svojem otroštvu in otroke razveselila z zgodbo o Treh medvedkih. Babici se malčki in vse tam- kajšnje delavke zahvaljujejo za čudovit dopoldan. Ur Fotografija desno: Matevževa babica med »de- teljicami« PTUJ / CETRTOSOLCI S PROJEKTOM O BOTANIKI Nartnro bodo j^slej bolj spoštovan Na OŠ Breg bodo v letošnjem šolskem letu pripravili kar ne- kaj projektov, pred štirinajstimi dnevi pa so v obeh oddelkih četrtega razreda končali enotedenski projekt o botaniki. Četrtošolci z učiteljicama Ivanko Mišmaš in Simono Kornik so v okviru naravoslovnega dneva obiskali botanični vrt Po- horski dvor, o rastlinah pa so pozneje izdelali tudi projektno nalogo. V tednu dni timskega dela so po skupinah spoznavali hlev za plemenske prašiče, drugi so se ukvarjali z vrtnarstvom in pol- jedelstvom, tretji s sadjarstvom in četrta skupina podobneje z botaničnim vrtom. Vse so imeli priložnost spoznati tudi Pohor- ski dvor, ki je v lasti Kmetijske fakultete Maribor. Učiteljici Ivanka in Simona sta povedali, da so bili učenci izredno delav- ni, saj so sami iskali material v naravi, brskali po knjigah v šol- ski knjižnici, spoznavali zdra- vilne rastline in na koncu pri- pravili bogato razstavo z vsemi izdelki, prinešenimi iz narave. Na zaključek projektnega tedna so povabili tudi svoje starše in zanje sestavili kviz, da preverijo znanje, ki ga imajo starši o nara- vi. Celo pesem, posebej namen- jeno naravi, so napisali pri pou- ku glasbene vzgoje, na koncu pa svoje delo in ugotovitve razisko- valenga dela predstavili vsem učencem razredne stopnje. In zakaj ravno botanika? Učiteljici Ivanka in Simona sta povedali, da so se za to temo odločili skupaj z učenci, saj so ugotovili, da otroci dosti prema- lo vedo o naravi, da premalo poznajo drevesa in zdravilne rastline v svoji okolici. In tako se jim je v jesenskem času ponu- dila priložnost, da spoznajo ogromno novim imen za rastli- ne, ki jim bodo kdaj prav gotovo prišla prva. Naravo bodo poslej gledali z drugačnimi očmi, za moto projekta pa so si sposodili besede Vincenta Van Gogha, ki pravi: "Če človek ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto". m Breški osnovnošolci so se podali v naravo in nato pripravili bogato razstavo PLANINSKI KOTIČEK S planiniiod Litije do Čateža v prvih novembrskih dneh, ko sv. Martin naredi iz mošta vin, se bomo ptujski planin- ci tudi letos podali po Levstikovih stopin- jah od Litije do Čateža. Pot nas bo vodila po slikoviti jesenski pokrajini, ki se iz gozdnatih posavskih hribov preveša v vi- nogradniško gričevje severne Dolenjske. Pot bomo tudi tokrat prehodili po različnih etapah, zato je popotovanje primemo tudi za starejše in otroke. Za vse ljubitelje pohod- ništva, ki se boste spopadli s celotno traso, bo start v Litiji, od koder je do Čateža 5-6 ur zmernega hoda. Za ostale pohodnike pa sta na voljo dve varianti: Prva z Liberge do Čateža (3 ure hoda) ali druga od Moravč do Čateža (1 ura hoda). Na cilju v Moravčah bo osrednja prireditev s planinskim rajanjem. Zbor pohodnikov bo v soboto, 13. novem- bra, ob 5.50 uri na avtobusni postaji Ruj. Od- hod posebnega avtobusa bo ob 6. uri. Opre- ma pohodniška (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka ...) in vremenski situaciji primer- na. Hrana iz nahrbtnika in na stojnicah ob poti. Cena izleta, ki vključuje prevoz s poseb- nim avtobusom, organizacijo in vodenje, znaša za člane PD 1.800 tolarjev, za mlade planince 1.500 tolarjev ter nečlane PD 2.400 tolarjev. Prijave z vplačili sprejemamo v pisar- ni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 9. 11. 1999, oziroma do zasedbe 40 prostih mest. V Ruj se bomo vrnili do 21. ure. Preživite prijeten poznojesenski dan v družbi ptujskih planincev, zraven pa povabite prijatelje, sorodnike, znance ... Vodil bo vod- nik PZS Uroš Vidovič s sovodniki. U.V. 10 ... Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK nasveti Kuharski nasveti Golaž Golaž kar pogosto pripravljamo doma in prav tako tudi v gos- tinskih lokalih. In čeprav o njem že skoraj vse vemo, se je da- nes način priprave vseeno nekoliko spremenil oziroma golaž spreminjamo. Seveda si spremembe in dodatke lahko veliko bolj privoščimo v domači kuhinjo kot pa gostinci, ki ga tudi pripravljajo in prodajajo; ti pač na začetku kar nekaj časa iščejo oziroma priprav^ajo svojo različico te zelo znane jedi. Tako prvotni recept kot tudi ime za to jed sta iz Madžarske. Zgodovina golaža je tesno pove- zana z zgodovino paprike, ki so jo na Madžarsko prinesli turški vo- jaki in bolgarski kmetje. Mnogi poznavalci svetujejo, da bi papri- ko, brez katere jed ni originalna, dodali šele, ko smo čebulo že zali- li, da se paprika ne pregreje, saj s tem povzroča obilico težav v or- ganizmu. Pri pripravi golaža lahko uporabimo vse vrste papri- ke: ostro papriko kot začimbo in sladko kot dodatek za lepšo barvo jedi. Na Madžarskem za pripravo golaža ne uporabljajo samo gove- dine, temveč tudi teletino in svinjino in včasih celo jagnjetino. Sploh pa Madžari tej jedi ne pra- vijo "gulaš", tako pravijo golaževi juhi, temveč porkolt. Če pa jedi dodWo kislo smetano, zlasti pri perutnini in ribah, pa jed postane paprikaš. Pri nas pripravljamo golaž naj- pogosteje iz govedine, in ker struktura mesa pri vseh delih go- vedine ni enako čvrsta, je po- membno, da izberemo nekoliko čvrstejši kos govedine, ki sicer prispeva k temu, da se jed pri- pravlja nekoliko več časa, vendar je zaradi tega veliko bolj polnega okusa. Tako pri pripravi golaža uporabimo goveji bočnik; to je najtrši del govedine, vendar naj- primernejši za pripravo golaža. Iz bočnika lahko pripravimo sočni ali polsočni golaž. Sočnega pripravimo tako, da uporabimo en^o količino čebule, kot ima- mo mesa, za 4 osebe na primer 40 dekagramov govejega mesa in 40 dekagramov sesekljane čebule, tako da se omaka zgosti z razpad- lo čebulo in dodajamo za zgosti- tev le malo moke. Pri polsočnem golažu uporabimo vsaj tretjino manj čebule, kot je mesa, zato je potrebna zgostitev z moko, da pa ne dobimo "mokastega" golaža, si pomagamo tako, da ga delno zgostimo z naribanim siurovim krompirjem. Dobrega golaža pa vsekakor ne moremo skuhati še brez golaževih začimb; to so strt česen, kumina, ki jo sesekljamo, lovorov list in žlička majarona, ki ga stremo v pesti. Okus in barvo pa dobimo še s pomočjo paprike in paradižnikove mezge. Barvo lahko utrdimo tudi s prilivanjem rdečega vina. Tega doli jemo ne- kaj kapljic, preden ga zalijemo s tekočino in smo mu že dodali pa- radižnikovo mezgo in papriko. Rdeče vino pa dodamo tudi na koncu, ko smo jed že dokončali; takrat vino prilivamo za boljši okus. Pri nas zraven sočnega in pol- sočnega golaža pripravljamo še ješprenov, fižolov, ciganski, div- jačinski (to je najpogosteje srnin) golaž, golaž iz govejega srca in szekely golaž. V svetu pa so poz- nani še debrecinski golaž, ki ga pripravimo kot govejega, le da mu primešamo olupi j eno in na rezine narezano debrecinsko klo- baso. Esterhazyjev smetanov golaž pripravimo kot polsočni golaž in ga v zadnji polovici dušenja obogatimo z na tanke re- zance narezano zelenjavo; upora- bimo korenje, gomoljasto zeleno in peteršiljevo korenino, okus pa izboljšujemo še s kaprami in gra- hom. Poznamo še marha gulyas. Tega pripravimo iz govejega mesa, do- damo pa mu še goveje srce in je- tra. Je nekoliko bolj začinjen z majaronom, papriko in kimiiino. Tik pred serviranjem mu pri- mešamo manjše žličnike iz testa za rezance, ki jih že prej skuhamo v slani vodi. Szegedinski golaž pa pripravlja- mo z narezano svinjino, po želji pa del svinjine lahko nadomesti- mo z govedino. Čebulo in meso pražimo, da meso porjavi in izpa- ri lasten sok, dodamo papriko in zalijemo z osnovo, juho ali vodo ter dušimo skupaj s kislim zeljem tako dolgo, da se meso zmehča. Kislo smetano ponudimo pose- bej. Ciganski golaž pripravljamo iz govedine, teletine in svinjine, tako da najprej opečemo slanino, nato dodamo čebulo in meso ter ostale sestavine za golaž, v drugi polovici dušenja pa dodamo na večje kose narezan krompir ter kislo smetano. Madžarski golaž, ki je znan sko- raj po vsem svetu, pripravimo tako, da na manjši količini maščobe najprej opečemo na večje rezine narezano in prekaje- no slanino; če se je izcedilo pre- več masti, je del odlijemo. Doda- mo enako količino kot kasneje govedine grobo sesekljane čebule in jo med mešanjem dušimo vsaj 10 minut, da se zmehča, pri- mešamo papriko v prahu in dušimo največ 2 minuti, dodamo narezano goveje meso ter večjo količino sesekljanega česna in kvunino, narahlo prepražimo in zalijemo s toliko vode ali juhe, da je meso pokrito. Posodo pokrije- mo in počasi dušimo. Dušimo lahko tudi v pečici, ki smo jo ogreli na 180C. Tako se jed ne prijemlje in ni potrebno mešanje. Dušimo tako dolgo, da se meso do tričetrt zmehča. Nato dodamo olupi j en paradižnik, na debelejše rezance narezano zeleno papriko in na večje kose narezan krompir. Začinimo s soljo in po želji po- pramo. Jed pokrito dušimo še 20 do 30 minut, da je krompir me- hek. Madžarski golaž mora biti gost in temen. Z^adi veliko ses- tavin zraven ne ponujamo nobe- ne priloge. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 249. NAD Zmkonjr druiinu in duševna idruvle m. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in druiine - na splošno - 28, nad. Analitska zakonska in družinska terapija - še nekatera formalna in tehnična pravila Seveda je zelo težko opisovati tehniko psihoterapije, saj se do- gajanje med bolnikom in tera- pevtom ne izraža toliko z bese- dami kot s tonom, gestami, čtistvenim prepletanjem iri dru- gim. Poleg tega pa se terapevti v svojem delu Točijo celo znotraj iste psihoterapevtske šole in to po svojem stilu, terapevtskih ciljih, akcentih, ki jih pripisuje- jejo temu ali onemu iz:voru kon- fliktov itd Zaradi tega se je mogoče naučiti terapije predvsem v času svoje lastne analize in pod nadzorom izkušenega terapevta (supervi- zorja) tudi izvajati. Pa si poglejmo najprej, kakšna pravila veljajo pri uvodnem in- tervjuju v sklopu celostne tera- pije zakona in družine. Način uvodne^ intervjuja je dokaj odvisen od teoretskih pogledov terapevta in od števil- nih dejavnikov pri bolniku. Analitsko orientirani terapev- ti, ki zbirajo podatke iz osebne zgodovine posameznih družin- skih članov, vodijo praviloma uvodne razgovore z vsakim čla- nom družine ločeno. Običajno je, da poteka intervju izme- nično, enkrat z enim, potem z drugim zakoncem, pa spet men- jaje s prvim, nato z otrokom itd. Nasprotno vodijo terapevti, ki vidijo v družini zaokroženi sis- tem, uvodni intervju rajši v obliki skupnega intervjuja za- koncev in otrok, ker lahko tako laže in bolj neposredno zasledi- jo in diagnosticirajo komunika- cijske motnje. Morda je med mnogimi vanantarai lega načina zanimiva oblika, po ka- teri terapevt vodi najprej inter- vju s starši in motenim otrokom in nato še s starši in "zdravim" otrokom (oziroma enim od zdravih otrok v družini). Iz raz- lik v vedenju in načinu reagi- ranja staršev med obema inter- vjujema je mogoče dobiti že ta- koj na začetku važne podatke za terapijo. Mnogi terapevti si v diagnostični fazi ogledajo tudi domače okolje družine (ali pa vodijo tam prve intervjuje). V vsakem primeru prvi intervju ne sme biti preveč tog in forma- lističen, pač pa je potrebno 2 manjšimi pripombami in po- dobnim povečali inter^ in mo- tivacijo družinskih članov za skupno terapijo. Posebno se je treba posvetiti najmanj zainte- resiranemu članu, bolniku. Naslednjič pa še nekaj o uvod- nem intervjuju. mag. Bo|aii Šinko PTUJ / VVIDEOTEKI STOLP ffiifiNiff gledani $0 Bad Bovs Videoteka Stolp obratuje že od januarja 1991, svojo poslovalni- co pa ima tudi v Kidričevem. Na razpolago imajo okrog 5500 različnih filmov, tedensko dobijo od 10 do 20 novih. Povprečna cena kasete, ki je na izposojo dva, ob koncu tedna pa tri dni, je 300 tolarjev. Ena od izjemnih ugod- nosti je, da ni članarine. Najbolj gledani filmi te sezone so Reševanje vojaka Ryana, Nori m Mary, Armagedon, Pogajalec in Daleč odočii V izposojo gredo naj- bolje akcije in komedije, najbolj gledani igr^ec zadnje čase pa je Bruce Willis. Hit vseh časov je Glm BadBqys, saj je redno v izpo- soji že tri leta. Kot novost videoteka uvaja DVD filme na CD ploščah. Več o izboru filmov, ki jih po- nujajo in njihovi vsebini, pa si lahko preberete na njihovi splet- ni strani: www.stolp.si Eva Vičar, Ozren Blanuša Milan Kovačič, direktor fir- me Stolp. Foto: Ozren Blanuša Krvodalaici 19. OKTOBER - Mat|až Bedrač, Kog 107, Petra Hlebec, Kog 107, Anjca Zajšek, Kraigherjeva 14, Ruj, Miran Zemtjarič, Spuhlja 140, Irena Šprah, Krčevina pri Vuft)ergu, Milica Markotič, Kajuhova 1, Ptuj, Jože Muhič, Mala vas 7, Sonja Koren, Ma- riborska C. 70, Orehova vas, Marija Mir Ercegovič, Rimska pl. 21, Ptuj, Natalija Kokot, Majšperk 32, Natalija Bauman, Lovrenc na Dravskem polju 2, Rajko Majerhofer, Hajdoše 40, Janez Malinger, Skorba 27/c, Olga Čuš, Bratislavci,42, Cvetka Oo- linar, Vičava 21, Anton Bukšek, Žetale 51, Jelka Voda, Trubarjeva 13, Ruj, Majda Marinič, Po- brežje 74/a, Stanko Vršič, ^mušani 38, Vlasta Mršek, Ul. Jožefe Lacko 34, Ptuj, Kristina Bezjak, Kraigherjeva 27, Ruj, Andrejka Capuder, Borovci 60, Jože Majertiofer, Hajdoše 40, Ludvik Kokol, Dravska 8, Ruj. 21. OKTOBER - Avgust Kodrič, Čemnožiše 98, Franc Cafuta, Kraigherjeva 14, Kidričevo, Franc Čuš, Finžgatieva 23, PUjj, Ivan Gajšek, Podlehnik 61, Marija Gajšek, Podlehnik 61, Kari Furek, Draženci 87/a, Janez Rajnšek, Tovarniška 1, Ki- dričevo, Janko Cimerman, Šardinje 54/a, Marjan Jus, Ptujska Gora g/a, Janez Lampret, Majšperk 51, Anton Butolen, Žetale 42, Daniel Jeza, Vlaho- vičeva 3, Kidričevo, Konrad Vaupotič, Sedlašek 71, Andrej Belšak, Podletinik 2/d, Dragica Pertiač, Racar 14, Stanko Jus, Rujska Gora 2, Edi Gajšek, Kraigherjeva 29, Ruj, Milica Jeza, Podlehnik 6/a, Zvonko Janžekovič, Brezovci 11, Franc Gajšek, Podlehnik 61, Jože Koren, Sedlašek 119, Vladimir Štumberger, Spuhlja 52, Maks Plohi, Kraigherieva 25, Ptuj, Olga Hren, Gorca 13/a, Danica Kurež, Podlehnik 3/a, Peter Janžič, Visole 81, Slovenska Bistrica, Jože Danko, Župetinci 44, Sašo Hlušička, Ob Grajeni 1, Ruj, Marjan Buhinjak, Kirbiševih 87, Miklavž na Dravskem polju, Bojan Mesarič, Ruj- ska 53, Pragersko, Berta Pernat, Kozminc119, Iz- tok, FridI, Zg. Hajdina 97/a, Alojz Gorišek, Marjeta na Dr. polju, Drcžen Kečkeš, S. Severja 15, Mari- bor,. Stanko Topolovec, Jablovec 39, Ivan Zemlja- rič, Domava 141, Aljoša Lovišček, Zg. Duplek 12/a. Vff v meseiu listopadu Iztekajoči se mesec vinotok je letos postregel z izjemno ugodnim jesenskim vremenom za spravilo vrtnih pridelkov in pripravo traj- nega rastlinja na prezimitev. Upajmo, da bo podobno tudi v listo- padu, da bi v vrtu lahko že v predzimskem obdobju čimveč posto- rili za naslednjo vegetacijo. V SADNEM VRTU se po cxJpadanju listja s sadnega drevja prične obdobje zinnskega nniro- vanja drevnin in bo trajalo vse do začetka brsten- ja prihodnjo pomlad. Obdobje zinnskega nniro- vanja pa je tudi nsgprinnernejši čas za sajenje sadnega drevja ter druga opravila pri njegovi negi, ki sodijo v ta čas, če to omogočajo vrennen- ske razmere. Obnova in zasaditev sadnega vrta oziroma sa- jenje sadnega drevja je najzahtevnejše in najod- ločilnejše strokovno opravilo, saj na^ ali znrx)t, ki jih storinrx) pri izbiri sadnih vrst in sort, kako- vosti sadik, razporeditvi in tehniki sajenja, ni mogoče popraviti. Sadno drevo je rastlina, ki bo kot trajnica rastla in dajala pridelke več desetletij. Načrtovanju, izbiri najustreznejših sadnih vrst, njihovi pravilni razporeditvi in zasaditvi sadovnja- ka posvetimo vso strokovno pozornost, če pa temu nisnno vešči, se posvetujmo s strokovnjaki in se vzgledujnro po smiselno in estetsko ureje- nih sadnih vrtovih, preden pristopinno k tem opravilom, da nam bo sadni vrt v trajno korist in zadovoljstvo. Ko so priprave za zasaditev sadnega drevja končane, je v začetku novembra čas, da se pra- vočasno oskrbimo s sadnimi sadikami. Sadne drevesnice v začetku sadilne sezone nudijo širok izbor sadik, ta pa se do pozne pomladi že nnočno omeji. Sadna sadika nnora biti kakovost- na, z dobro obraščenimi koreninami, dobro zaraščenim cepilnim nnestom, ravnim deblom in z nornnalno razvitimi predčasnimi poganjki. Biti nnora zdrava, brez vsakršnih poškodb in opremljena s podatki o sadni vrsti, sorti in podla- gi, o izvoru, s potrdilom o zdravstvenem pregle- du in pridelovalcu - drevesnici. Pri nabavi sadnih sadik naj obvelja svarilo, da ne kupujnr>o in ne sa- dimo sadik neznanega porekla in pridelovalca, čeprav so včasih nnorda cenejše, saj zanje ninna- nrx) nikakršnega jamstva, kaj in kdaj bo iz tega drevesa kaj koristnega. Cenena in nekakovostna sadika je najdražja, še posebej tedaj če moramo po nekaj letih nekoristno drevo posekati. Pri nabavi sadnih sadik pa ni dovolj samo po- zornost glede njihove kakovostne izbire, temveč sta enako ponnembna transport iz drevesnice do sadilnega nnesta, ravnanje in priprave do sajenja ter pravočasna in pravilna izvedba sajenja. Čeprav OKRASNI VRT v tem jesenskem času že dobiva podobo zimske sivine, bo ostal urejen in obdržal negovan videz, če bomo v njem opra- vili jesensko nego trajnega rastlinja ter čiščenje in pospravilo rastlinskih ostankov. Odmrle nad- zemne organe zelnatih trajnic po odpadanju list- ja ali ovenelosti poganjkov porežemo, odstrani- mo z vrta in kompostiramo. Prav tako pograbimo odpadlo listje z drevnin in ga kompostiranro, da zaradi vetra nanešeno na kupe ne bi poškodova- lo trate. Okrasne čebulnice in gomoljnice, ki ostanejo skozi zinrK) na prostem v okrasnih gredicah, pred močnim zimskim mrazovjem zavarujenro s pre- krivali, za kar so prinrterni dobro preperal hlevski gnoj, sprestenela in presejana kompostovka, šota, smrekovo vejevje, listje ali slama, ki pa ju je potrebno obtežiti s tanko plastjo sprestenine, da ju ne odpihnejo vetrovi. Grnnovnicam, kot so vrtnice, pa na grm nasipljeriK) po eno v^ro pre- sejane kompostovke. V ZELENJAVNEM VRTU je ob letošnjem iz- redno ugodnem jesenskem vremenu, ko do kon- ca oktobra še ni bilo slane, bilo koristno počakati s spravilom poznih jesenskih vrtnin. Korenje, redkev, repa, rdeča pesa, endivija, pozno zelje, ohrovt in druge so v teh toplih in sončnih dneh dobro dozoreli in si še dodatno nakupičili organ- skih snovi za utrditev in trpežnost v zimski hram- bi v svežem stanju. V naslednjih novembrskih dneh izrabimo vsako priložnost ugodnega suhe- ga vremena, da pridelke pospravimo in vložimo v shrambo. Shranimo le zdrave in nepoškodova- ne plodove vrtnin, ki ne smejo biti mokri in blatni. Redno škropljena endivija je zdrava, če pa se je na zunanjih listih rozete kljub temu pojavila gniloba listov, te sproti odstranjujemo, da pre- prečinno prenaglo širjenje bolezni na zdrave dele solatne rozete. Tudi pri endiviji, shranjeni v zaprtem prostoru kleti, v zaprti gredi ali tunelu, skrbno odstranjujemo od gnilobe napadene lis- te, da se ta ne bi širila. V prvi polovici novembra še ni prekasno za sa- jenje česna. Uporabinno le obodne stročke, sre- dico pa uporabimo v kuhinji. Stročke sadimo z navzgor obrnjeno konico tako globoko, da koni- ca ostane ravna s površino. Špargljeva stebla in zelenje so porunneneli in se posušili. Stebla v tem času poreženno 8 do 10 cm nad tlemi in jih zasujenrx) s prstjo, ki snno jo obogatili s hranili, najbolje z dobro preperelo in presejano kompostovko. Porezano slanno pobe- remo in sežgemo, da uničimo škodljivce, ki so se tu vgnezdili na prezimitev. V obliki grebena osi- pana stebla ozironna korenika varujejo rastlino pred zmrzaljo, spomladi pa skozi greben prično rasti okusni beli brsti belušev, ki jih porezujemo, še preden prodro na svetlo in ozelene. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 11 ORMOŽ / AKTIVNOSTI OB TEDNU OTROK Zdrava hrana in otroške igre brez meja Leta 1945 je FAO, organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih, proglasila 16. oktober za svetovni dan hra- ne. V lanskem letu je ta dan potekal pod geslom Ženske prehranjujejo svet, letošnje geslo pa se je glasilo: Mladina zo- per lakoto. V osnovni šoli Ormož so ta dan proslavili na pose- ben način. V četrtek, 14. oktobra, so pripravili v okviru projek- ta Zdrava šola naravoslovni dan z naslovom Dan hrane. V projektu so sodelovali vsi učenci od 1. do 8. razreda ter vsi učitelji in drugi delavci šole. V goste so povabili tudi zunanje sodelavce. Učenci prvega razre- da so obdelali prodajno ponud- bo sadja in zelenjave v Ormožu. Obiskali so ormoško tržnico in kmetijsko trgovino, kjer proda- jajo sadje in zelenjavo. V dru- gem razredu so se pogovarjali« kulturi prehranjevanja. Bili so gostje hotelske restavracije, kjer so jim pripravili pogrinjek. Prisluhnili so tudi predavanju hotelske uslužbenke. Učenci 3. razreda so obiskali alternativno kmetijo Kumrovih v Trgovišču, kjer se ukvarjajo z alternativnim pridelovanjem zelenjave. Gozd nam ponuja hrano je bila tema učencev četrtih razredov. Zju- traj so prisluhnili predavanju biologinje Maje Vaupotič, nato pa so odšli na teren. Spremljala sta jih tudi dva gozdarja. Tudi oni so po vrnitvi na šolo uredili plakate za razstavo. Kmetija - vir pridobivanja hrane pa je bila tema učencev petih razredov. Obiskali so mešano kmetijo Ko- sijevih v bližini Dobrave, kjer se ukvarjajo s poljedelstvom, živi- norejo in vinogradništvom, imajo pa tudi zbiralnico mleka. Mleko in mlečni izdelki je bila tema učencev 6. razreda. Obi- skali sta jih predstavnici ptujske in vipavske mlekarne ter prines- li s sabo tudi propagandni mate- rial in nekaj dobrot za degusta- cijo. V sedmem razredu je delo potekalo v obliki ustvarjalnih delavnic, v katerih so učenci pripravljali zdravo hrano. Del- avnice je vodila delavka zdravst- vega doma Ormož Olga Popov, ki kot zunanja sodelavka za zdravo prahrano sodeluje v pro- jektu Zdrava šola. Sledila je de- gustacija za vse učence na šoli. Dodatke v hrani so raziskovali učenci osmih razredov. Obiska- li so Tovarno sladkorja Ormož in spoznali proizvodni proces. Ob vrnitvi so se o ogledu pogo- vorili in pripravili plakate za razstavo. Tudi dobavitelji šol- ske prehrane so se odzvali pova- bilu k sodelovanju. Z veseljem so posredovali svoja živila in propagandni material. Projekt se je zaključil z degus- tacijo pripravljene hrane in raz- stavo, ki je bila na ogled še nas- lednji dan. Projekt je v sodelo- vanju s celotnim kolektivom pripravila uciteljica gospo- dinjstva in biologije Metka Le- sničar. OTROŠKE IGRE BREZ MEJA Aktivnosti v mesecu otrok so na šoli zaključili z otroškimi Igrami brez meja, ki so jih pri- pravili pedagoginja Majda Pod- platnik, učiteljica razrednega pouka Mateja Kovačič, učiteljica glasbene vzgoje Alen- ka Šalamon, pomagali pa so tudi učitelji športne vzgoje in učitelj računalništva in fizike Miran Šarič. V igrah so sodelo- vali učenci od 1. do 8. razreda, učitelji in starši. Organizirali so jih, da navežejo tesnejše stike med njimi ter vzpodbudijo so- delovanje. Kot priljubljen način učenja in vrsta igre je bilo vključeno tudi "korektno" tek- movanje. Povabilu se je odzvalo veliko staršev, ki so sodelovali skupaj v ekipi z učitelji. Cilj je bil dosežen: starši, učitelji in učenci so se skupaj zabavali, družili, nasmejali, sprostili ter navezali tesnejše stike. Majda Fridl Obilica zdrave hrane Športno družabno popoldne FOTOZAPIS IZ VELIKE NEDEUE Trgatev pri Cvetkovih štiri- in petletni malčki iz veli- konedeljskega vrtca so se v pe- tek, 15. oktobra, odzvali povabi- lu Zlatke in Francija Cvetka, ki sta povabila prijatelje svojih dveh otrok, Luka in Spele, na trgatev. 14 otrok, ki ob vzgoji- teljici Mileni Vrabič skupaj preživljajo dneve v vrtcu, se je odpravilo proti Koglu. Primerno oblečeni in opremljeni s putami in vedri so se odpravili na zo- banje in trgatev. Ogledali so si tudi celoten postopek, po kate- rem iz grozdja nastaja vino. Istočasno so na Koglu trgali grozdje tudi novinarji z različnih koncev Slovenije. Dogajanje je spremljal tudi mednarodni moj- ster fotografije Stojan Kerbler in male trgače ujel sredi dela. Majda Fridl PTUJ / SVETOVNI DAN HRANE NA OLGICI Jesensko delovno druženje Na svetovni dan hrane, 15. oktober, so se letos na osnovni šoli Olge Meglič posebej pripravili. Želeli so poudariti pomen zdra- ve prehrane, pa tudi odnos do hrane. Že ves teden pred 15. okto- brom so v popoldanskem času na šoli potekale delavnice, v ka- tere so se učenci prostovoljno vključevali. Vodile so jih učiteljice in zunanji mentorji, k sodelovanju pa so povabili tudi starše. Začeli so s projektom Vse o ja- bolku. Iz knjig in poučne litera- ture so učenci zbirali novosti in zanimivosti o jabolku, po recep- tih svojih babic pekli jabolčni zavitek in druge sladke dobrote, se naučili pripraviti jabolčni kis, sok, kompot, krhlje in mar- melado. Jabolko so iskali v slo- venskih rekih in pregovorih, o njem pa veliko zapisali tudi v angleškem in nemškem jeziku. Projekt so zaokrožili z obiskom sadovnjaka, kjer so spoznali raz- lične vrste jabolk, največ pa so jih seveda pojedli. S tem projek- tom so se predstavili tudi na ljubljanskem sejmu Narava in zdravje. Ekipa učencev pred- metne stopnje pa se je na sejmu udeležila tudi ekološkega kviza. V popoldanskih delavnicah so učenci izdelovali predmete iz naravnih materialov. Nastale so punčke iz ličja, nakit in okraski iz različnih semen, lepljenke in domiselno izrezljane buče. Je- sensko delovno druženje pa je dopolnila peka kostanjev. Delo učencev je bilo predstavl- jeno na šolski razstavi Jesen nas je obdarila z zdravjem, ki so jo dopolnili s predstavitvijo zelišč, sadja, zelenjave, začimb, čajev in projektov, ki so nastajali po razredih. Po svečani otvoritvi in programu so si razstavo ogledali vsi učenci in delavci naše šole ter povabljeni gostje. Najzani- mivejši in najbolj vabljiv pa je bil seveda kotiček z izdelki naših sponzorjev, kjer so učenci lahko pokušali okusne dobrote iz programov zdrave prehrane. Vsem so učenci za njihovo razu- mevanje in pomoč hvaležni. Vsak letni čas ponuja vrsto za- nimivih vsebin in dejavnosti, s katerimi lahko učenci izpolnijo svoj prosti čas, zadovoljujejo svoje potrebe in se navajajo na delo v skupinah, zato že sedaj razmišljajo o zimskih delavni- cah. Nataša Rantaša Ob zaključku delavnic ANKETA / MED MLADIMI V POZNIH NOČNIH URAH Zakaj tako pozno hodiš ven Ste se kdaj vprašali (zlasti tisti, ki ste v manj mladih letih) zakaj današnja mladina hodi ven tako poz- no (in ste se ob tem zgražali). No, Vprašali smo jih tudi mi. In izvedeli tole: Luka Žižek, 17 let: "Noč ima svojo moč. Človek se čez dan ne more tako sprostiti, kot se lahko ponoči." Mitja Ogrinc, 16 let: "Diskoteka se odpre komaj ob 22.00 uri, pred tem pa nimaš kam iti. Sicer pa bi lahko tudi nočno življenje bilo malo boljše organi- zirano, kot je zdaj." Robi Cafuta, 19 let: "Popoldan mi ves čas zavzame šola, pa tudi zato, ker se nič ne dogaja." Nuša Gajšek, 18 let: "Nimaš kam iti, pa tudi nihče ne pride prej ven." Dejan Levanič, 18 let: "Zabava se, na žalost, začne komaj v nočnih urah." Danlel Novak, 18 let: "Zaradi družbe. Prej ni nikogar na spregled." Rika Zadravec, 18 let: "Da vidim ko- lege." Rok Grdiša, 18 let: "Da preženem dolgčas." Drago Maroh, 21 let: "Za akcijo!" Božo Ljubeč, 20 let: "Da malo pihnem v saksofon, saj je v družbi bolj veselo." Družba od 18 do 24 let: "Da se malo pomenimo, vidimo kolege, ki smo jih skoraj že pozabili." Na vprašanje, kaj starši menijo o tem, ker tako pozno hodijo ven, so vsi anke- tiranci odgovorili, da nimajo težav, ker starši sami vedo, da se prej nič ne do- gaja. Bili pa so tudi enotnega mnenja, da bi se na Ruju moral ustanovit klub za mlade, v katerem bi se organizirali razni interesni krožki, saj bi se s tem najverjetneje zmanjšala uporaba drog in alkoholnih pijač. Eva Vičar, Ozren Blanuša Od leve: Luka Žižek, Mitja Ogrin, Robi Cafuta, Nuša Gajšek, Dejan Levanič, Danlel Novak, Rika Zadravec, Rok Grdiša, Drago Maroh, Božo Ljubeč in vesela družba. Foto: Ozren Blanuša TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 13 PTUJ / KONEC TEŽAV PTUJSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA? Mesto mora spremeniti odnos do svojih godbenikov že nekaj mesecev se je po Ptuju šušljalo, da je konec s ptujskim pihalnim orkestrom in s tem več kot 120-letno tradi- cijo. Dirigent Anton Horvat kljub večkratnim obljubam o tem ni želel spregovoriti za javnost. Edino, kar je bilo kolikor toli- ko otipljivo, je bilo skupno pismo, ki so ga županu mestne občine Ptuj Miroslavu Luciju naslovili Franc Lačen, predsednik ZKD Ptuj, Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Ptuj, dr. Darja Koter, višja kustosinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj, in Nevenka Gerl, vodja Območne izpostave Skalada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj. Napisali so ga 8. sep- tembra, z njim pa pozvali župana, da se naredi vse, da se neka- ko sanirajo finančne težave, ki naj bi bile glavni razlog ogrožanja delovanja Pihalnega orkestra Ptuj in Velikega ples- nega orkestra. Podpisniki pisma so izrazili tudi prepričanje, da bi prenehanje delovanja ptujskega orkestra pomenilo velik korak nazaj v glasbenem življenju Ptuja. Ko smo po prejemu pisma vprašali ptujskega župana, kako se bo lotil reševanja problema, je povedal, da resnično v letošnjem proračunu ni pričako- vanih sredstev za delovanje Pih- ralnega orkestra Ptuj, da pa za- deva ni tako črna, kot jo nekate- ri predstavljajo. Dirigent Anton Horvat ga je obiskal dvakrat in obakrat naj bi dobil zagotovilo, da se bo denar našel iz drugih postavk, predvsem za priredit- ve. Kaže pa, da godbeniki temu zagotovilu niso verjeli, zato so delovanje za nekaj časa prekini- li, tako da je tudi na otvoritvi Puhove razstave igrala godba od drugod. Godbenikov ni bilo tudi na nekaterih drugih prire- ditvah, kjer smo jih standardno srečevali. Zanimivo pri vsem tem pa je, da se nikomur ni zde- lo vredno, da bi javnosti odkrito predstavil vso problematiko de- lovanja ptujskega pihalnega or- kestra, ki ni tako majhna in se vleče že kar nekaj časa. Zakasne- lo so reagirali tudi mestni svet- niki, ki bi morali prvi zagnati vik in krik, ko gre za tak prob- lem. Lahko bi celo rekli, da se je nekaterim kar dobro zdelo, da so s tem, ko niso pravočasno reagirali, malo nagajali tudi podžupanu mestne občine Ptuj Ervinu Hojkerju, ki je predsednik KD Pihalni orkes- ter Ptuj. Na zboru članov pihalnega or- kestra 22. oktobra, ko je bilo od okrog 68 glasbenikov navzočih 90 odstotkov, so po izredno kri- tični razpravi le našli nekaj rešitev, ki naj bi zagotovile ne- moteno nadaljevanje delovanja Pihalnega orkestra Ptuj. O tem smo se pogovarjali s predsedni- kom orkestra Ervinom Hojker- jem. "Da ima Pihalni orkester Ptuj resne finančne težave, ni nobe- na skrivnost, skrivnost pa tudi ni, da Mestna občina Ptuj iz proračunskih sredstev daje gle- de na številčnost orkestra zelo malo sredstev za njegovo kvali- tetno delo ter vse delo, ki ga op- ravi za mesto in občane. V lanskem letu je proračun naka- zal za njegovo delovanje milijon 382 tisoč tolarjev, letos pa mili- jon 476 tolarjev. Pri tem je imel Pihalni orkester Ptuj samo letos več kot štiri milijone skupnih stroškov. Letos je bila izvedena tudi diferenciacija - za redno de- javnost in opremo. Pri slednji je prišlo do problemov. Letos je prišlo do nakupa dveh instru- mentov, katerih vrednost je pre- segla milijon tolarjev, mesto pa je lahko zagotovilo le 328 tisoč tolarjev, kar pomeni, da smo iz redne dejavnosti morali vzeti denar, da so se lahko pokrili na- kupi. Sicer pa ptujski godbeniki v 80 odstotkih igrajo z lastnimi instrumenti, kar še dodatno go- vori o njihovi ljubezni do igran- ja in do predanosti mestu, to pa jim tega ne vrača. Ob redkih instrumentih jim je občina Ptuj kupila le obleke. Vse druge na- kupe so opravili s svojim denar- jem, dejstvo pa tudi je, da inst- rumentov, ki stanejo pet in več tisoč mark, verjetno ne morejo kupovati glasbeniki sami. Zato moramo kupovati nove instru- mente, obnova instrumentov bi morala biti naša stalna naloga. Brez dobrega instrumenta ni dobre kvalitete. Ker je bilo de- narja manj, je prišlo do nekate- rih izpadov, do manjšega števila nastopov in tudi vaj. Za ilustracijo naj povem, da je v orkestru potrebnih na leto izpeljati 160 rednih vaj, če želi obdržati kvaliteto igranja. Ob tem so pred večjimi nastopi potrebne tudi dodatne vaje, teh je tudi do 30 in več. Letos je bilo vseh vaj skupaj že 225. Godbeni- ki pa niso samo Ptujčani, priha- jajo iz vseh koncev bivše občine Ptuj. S prihodi na vaje imajo potne in druge stroške, izpade osebnih dohodkov in podobno. In za celoletno delo dobivajo tako malo denarja, da ni omem- be vredno. Tudi dirigent dobiva za svoje delo nadvse skromen honorar (dogovorjen je bil v up- ravnem odboru, na skupščini in z letnim načrtom Pihalnega or- kestra). Lahko rečem, da je gos- pod Horvat za svoje delo in kva- liteto, ki jo zagotavlja, dobival premalo. Nadomestilo za njego- vo vloženo delo ne more biti ka- men spotike. Ptujčani in mestna občina Ptuj si tak orkester želi- mo, ga moramo imeti in si ga tudi lahko privoščimo, strokov- no delo pa najverjetneje mora- mo tudi plačati." Na zboru članov so člani opo- zorili na svoje probleme in želje. Tako se je tudi zvedelo, da godba nima niti svojih prosto- rov za delovanje. Vadijo Na- rodnem domu v času, ko je ta pač prost. Če so prireditve, vaje odpadejo. Za kar 30 odstotkov vaj morajo y)roti iskati prostor za vadbo. "Člani na zboru niso govorili o denarju, temveč o od- nosu mesta do orkestra, o pros- torih, o oblekah, instrumentih, pa tudi o tem, da veliko stvari zanje naredi Glasbena šola Ka- rola Pahorja Ptuj, od računo- vodskih do tajniških del. Tako je bilo že, ko je bil dirigent An- ton Horvat še ravnatelj Glasbe- ne šole, tako je tudi danes, ko je ravnatelj Štefan Petek. 22. oktobra smo se po izredno izčrpni in kritični obravnavi vendarle dogovorili, da mora mesto dolgoročno spremeniti odnos do svojih godbenikov. To pomeni, da bodo morali mestni svetniki skupaj z županom Lu- cijem v proračunu za leto 2000 zagotoviti toliko sredstev, da bo osnovna dotacija takšna, da bodo pokriti vsaj osnovni stroški. Na rešetu pa je bil tudi odnos mesta do športa in kultu- re; vsaj v dosedanjem obdobju je slednja potegnila kratko. V bodoče naj bi takšno obravnavo presegli in dosegli vsaj približno enak odnos. Dogovorili smo se, da začasno prekinjeno delo na- daljujemo, Anton Horvat pa je obljubil, da bo dirigent še na- prej. Prvi nastop je bil prvega novembra. Kako smo to do- segli? Župan Miroslav Luci je pristal, da bo tisti del, ki ga daje mestna občina za nastope, ki jih ona naroča, povišal, oddelek za družbene dejavnosti pa bo mestnemu svetu predlagal, da se dotacija v letošnjem letu prevet- ri in poskuša najti rešitev, da bi se odprli finančni problemi do konca leta uredili. Upam, da bodo predlog mestni svetniki sprejeli in našli sredstva za svoj pihalni orkester. To so rešitve do novega leta. Po novem letu pa, kot rečeno, naj bi zadeve gle- de pihalnega orkestra mesto pričelo reševati celoviteje in kvalitetneje kot doslej, začenši pri zagotavljanju primernih prostorov za delovanje. Godbe- niki delajo z veliko ljubeznijo, so pripravljeni delati, vendar v bistveno drugačnih razmerah. Ptuja si ne znam predstavljati brez godbe na pihala," je o začasni rešitvi problemov ptujskega pihalnega orkestra povedal njegov predsednik Er- vin Hojker. MG Prof. Anton Horvat, dirigent pi- halnega orkestra Ptuj. Razveseljivo je, da je za igranje v pihalnem orkestru zanimanje tudi med mladimi. Foto: Črtomir Goznik 14 četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK ^■■■■■■■■■■KiflK?'c> KOG / SREČANJE BEGUNCEV IZ BOSNE S KOGOVČANI Da bi še enkrat videl dom v soboto, 30. oktobra, je Kog obiskala in tukaj preživela prije- ten dan skupina beguncev iz Bosne in Hercegovine. Domačini so jih pogostili in jim predstavili svoj kraj ter njegovo zgodovi- no s poudarkom na izgnanstvu v II. svetovni vojni, člani Društ\a upokojencev pa so posebej zanje zaplesali, zapeli in zaigrali na harmoniko. Ker nekateri begunci že več kot osem let prebivajo v begunskem centru v Celju, člani Slovenske fi- lantropije z občasnimi izleti in srečanji s Slovenci iz različnih krajev poskrbijo za njihovo boljše počutje pri nas. Izlet na Kog ni bil izbran nakl- jučno. V okviru projekta Sloven- ske filantropije na Kogu Krepitev zdravja na podeželju posvečajo po- sebno skrb tudi starejšim ljudem. V Sloveniji so kot zadnji begunci iz Bosne ostali najstarejši, bolni in onemogli, ki se nimajo kam vrni- ti. Večina jih prihaja iz Republike Srbske, po veroizpovedi pa so muslimani, zato jim je povratek onemogočen. Njihovi domovi so porušeni ali v njih prebivajo dru- gi. Tisti, ki nimajo sorodnikov, da bi zanje poskrbeli, so se znašli v nezavidljivem položaju. Nekateri so tudi brez vseh sredstev za preživljanje. V pogovoru so pove- dali, da so hvaležni državi Slove- niji, ker jih je sprejela. Tudi v be- gunskem centru jim nič ne manjka, so dejali. Vsi do zadnjega pa si želijo, da bi vsaj še enkrat vi- deli svoj dom - vsaj umreti si želi- jo doma. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ STAREJŠIH BEGUNCEV Otopelost ljudi, ki so se znašli v brezizhodnem položaju, je prob- lem, s katerim so se spopadli člani Centra za psihosocialno pomoč begimcem, ki deluje v okviru Slo- venske filantropije. Begunce je na Kogu spremljala koordinatorica projektov centra, ki deluje na po- dročju celotne Slovenije Sonja, Gole Ašanin. V begimskem centru v Celju, od koder so prišli sobotni gostje Ko- govčanov, deluje skupina za sa- mopomoč starejših begimcev. Srečujejo se enkrat tedensko z glavnim namenom, da bi najbolj ogroženo skupino med begunci potegnili iz njihove osame in izo- liranosti. Veliko je namreč takšnih, ki se zapirajo v svoje sobe. Srečanje skupine 14 begim- cev traja do 90 minut. Tisti, ki program vodijo, jih spodbujajo k pogovoru na različne teme in obu- janju spominov na dogodke iz preteklosti. Izmenjujejo si izkušnje in razmišljajo tudi o pri- jetnejših stvareh ter poskušajo po- zabiti na probleme. V skupini za samopomoč dela tudi socialna de- lavka Metka Gobec in povedala nam je, da so rezultati dela pozi- tivni. Ura in pol pogovora marsi- koga razvedri in mu pomeni izho- dišče za nadaljnje druženje in po- govore. Podobni skupini kot v Celju delujeta tudi v begunskem centru v Mariboru in Kozini. Po- leti so organizirali srečanje vseh treh skupin na Šmartinskem jeze- ru pri Celju, kar je bilo za najsta- rejše begunce posebno doživetje. BEGUNSKI CENTER V CELJU Skupina begimcev je prišla na Kog iz celjskega be^nskega cen- tra. Alenka Račič je namestnica vodje centra, ki deluje že od same- ga začetka vojne na Hrvaškem. Ker je odprtega tipa, begunci niso prostorsko omejeni, ampak lahko svobodno potujejo po celi Slove- niji. Trenutno je v centru še 231 začasnih begimcev, od tega kar 80% takih, ki se resnično ne more- jo vrniti, 20% pa je takih, ki priha- jajo iz Federacije Bosne in Herce- govine in se zaradi zdravstvenih di dru^h problemov še ne more- jo vrniti. Usode beguncev, ki so pri nas nekateri že osem let, so zelo raz- lične. Tisti, ki so stari do 40 let, se nekako znajdejo, poiskali so si vsaj priložnostne zaposlitve, je po- vedala Alenka Račič. Starejši, že upokojeni, bolni pa so izgubili največ. Prihodnosti v Sloveniji zanje ni, domov pa ne morejo. Urad za priseljevanje in begunce pri slovenski vladi je prevzel vso skrb za finančno plat begunskih centrov in beguncev. Denarja iz tujine pa je vedno manj. Od leta 1995 v Slovenijo več ne prihaja humanitarna pomoč iz tujine, je povedala Alenka Račič. Sobotno popoldne z begunci, ki so bili ob prihodu tihi, zamišljeni in zadržani, se je na domačiji predsednika KS Kog Zdravka Hlebca končalo s pesmijo in sme- hom. Prvi korak za pomoč neko- mu v stiski je lahko vprašanje: Kako vam lahko pomagam? Po- nujena roka ne bo vedno sprejeta, lepo pa je vedeti, da v nesreči nisi sam. Beguncem njihovih domov ne moremo vrniti, lahko pa jim olajšamo bivanje v Sloveniji. Pregnanstvo na stara leta je ena največjih osebnih tragedij, ki lahko doletijo človeka. Tekst in foto: Majda Fridl Slovenska filantropija je nevladna ot^ianizacija, ki se ukvarja z razvijanjem in pro- mocijo prostovoljnega dela v Sloveniji Znotraj nje deluje- jo posamezni centri, med drugjim tudi Center za psiho- socialno pomoč beguncem. ORMOŽ / OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE Dijaki in proksorji - nosf/cf kulture Ob dnevu reformacije so dijaki in profesoiji ormoške gimnazi- je pripravili občinsko proslavo, ki se je pričela v soboto, 30. ok- tobra, ob 18. uri v Domu kulture. Program prireditve, scenarij in režijo je prevzela profesorica sloven- skega jezika na ormoški gimnaziji Blanka Erhartič. Prireditev je bila preizkus za dijake in profesorje, ki so bili zelo ponosni, da so jim zaupa- li pripravo prireditve. K sodelovanju so povabili tudi Zvonka Bešvirja, zunanjega sodelavce, ki je z vlop Trubarja pomagal oblikovati dramski del programa. Poseben delež je s pripravo glasbenega dela programa prevzela Glasbena šola Ormož s Klavdijo Zorjan Škorjanec na čelu. So- delovali sta tudi študentki solo petja na Srednji glasbeni šoli v Maribo- ru Lucija Florjančičin Zlatka Puklavec. Udeleženci prireditve, ki so do konca napolnili dvorano, so doživeli lep in skrbno pripravljen kulturni večer. Mnenja so bila na odhodu po končanem programu enotna: gimnazijci in njihovi profesorji so se zares izkazali. Prireditev je bila ena boljših občinskih proslav, če že ne naj- boljša do sedaj. Majda Fridl SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Končno tudi v Sloveniji doživlja- mo, da se boj za kupca spreminja predvsem tudi v napor za čim boljšo in čim cenejšo ponudbo blaga. Pravzaprav bi lahko rekli, da ta pozitivna sprememba sovpa- da z vse večjim odpiranjem pred tujo konkurenco in koncentracijo domačih trgovskih moči. Nazorno se kaže, da prave konkurence ne more biti ob popolni zaprtosti in državni zaščiti za vse razdrobljene (in nesposobne) trgovce. Sprva je prihod velikih medna- rodnih trgovskih verig v Slovenijo za mnoge predstavljal slabe napo- vedi in težke čase za domačo slo- vensko trgovino. Zdaj pa ob dina- mičnem domačem Mercatorju in nekaterih drugih domačih trgov- skih navezah že lahko govorimo tudi o pravem preporodu sloven- ske trgovine. Še posebej Mercator je v neverjetno kratkem času z novo vodstveno sestavo in novo poslovno filozofijo poskrbel za prava presenečenja. Samozavest- ni in prodorni novi predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Janko- vič vsak dan znova dokazuje, kakšne rezerve se lahko skrivajo v pravih ljudeh na pravih mestih. Zo- ran Jankovič je v enem izmed svojih zadnjih intervjujev katego- rično napovedal, da postaja Mer- cator eno izmed najboljših in naj- večjih slovenskih podjetij. Merca- tor je letošnje devetmesečje končal z odličnimi poslovnimi re- zultati, pravkar pa potekajo številni kontakti za njegove (enakoprav- ne) povezave s tujimi partnerji in širitev v sosednjo Hrvaško, Črno goro in drugam na Balkan. KDO JE NAJCENEJŠI Predsednik Mercatorja zatrjuje, da Mercator zdaj v Sloveniji zagot- avlja kupcem blago po najnižjih cenah, po nižjih kot drugi trgovci. Nižje in najnižje cene v trgovini bi morale seveda veliko bolj kot dos- lej zanimati tudi občine in druge družbene dejavnike, še zlasti tiste, ki se kar naprej razglašajo za no- silce skrbi za socialno varnost pre- bivalstva. Občine in drugi državni organi bi namreč lahko s posa- meznimi svojimi ukrepi tudi spod- bujali k večji tekmi za splošno zniževanje cen potrošnih dobrin. Vendar pa zdaj v večini primerom nimajo niti natančne evidence o tem, kako se cene sploh gibljejo in kaj vse vpliva na njihovo višino. V Ljubljani denimo županja celo na- poveduje administrativno zausta- vitev gradnje novih velikih trgov- skih centrov, čeprav je več kot raz- vidno, da so ravno ti centri odločilno vplivali na boljšo ponud- bo blaga in zniževanje cen. Vseka- kor je paradoksalno, da se novih trgovskih centrov ne bojijo trgovci, ki bi vanje vlagali, ampak državni organi, ki bi morali imeti od njih (skupaj s potrošniki) zgolj korist. Ker očitno nihče - razen trgovcev - ne analizira politike cen, se zdaj soočamo z različnimi protislovnimi (trgovskimi) trditvami o tem, kdo kaj prodaja po najnižjih cenah ... ŠE FRANCOSKI VETER Kot popoln novinec se bo na slovenskem trgu v kratkem pojavi- la tudi francoska trgovska veriga Leclerc, katere prvi človek Michel- Eduard Leclerc je nastopil s pre- senetljivimi izjavami v intervjuju za ljubljansko Delo. Po mnenju Lec- lerca prave konkurence v Sloveniji še ni. Po njegovem mnenju so cene v Sloveniji zelo navite. Gene- ralni direktor Leclerca napovedu- je, da bodo Leclercove cene v Slo- veniji za 15 odstotkov nižje od naj- nižjih cen v slovenskih trgovinah. Leclerc je začuden nad "dvojni- mi" cenami, ki jih imajo slovenski proizvajalci - višje za domači trg in nižje za izvoz. "Na začetku smo bili presenečeni. Sami slovenski proizvajalci so nam prijazno pove- dali: po tej ceni prodajamo v Slo- veniji, po tej ceni pa na tujem. In razlika je bila očitna. To preprosto dokazuje, da so proizvajalci pre- več zaščiteni in da v trgovini ni do- volj konkurence. V tem pogledu Slovenija malce spominja na Ja- ponsko. Tudi tam proizvajalci kaz- nujejo lokalni trg, da bi s tem fi- nancirali svoj izvoz. In kar je najs- labše, to celo priznavajo. Proizva- jalci se ne zavedajo, da s tem zavi- rajo razvoj, saj silijo kupce, da ku- pujejo tuje izdelke ali domače iz- delke v tujini ..." Ugledni francoski trgovec misli, da je v Sloveniji še veliko prostora za nova nakupovalna središča. "Kupna moč v Sloveniji bo naraščala. V naslednjih petnajstih letih bo vsak odstotek povečane kupne moči zadoščal za odprtje novega nakupovalnega središča. Tudi če to ne bo Leclarc, Interspar ali Mercator, bodo na tem prosto- ru nastajali novi hipermarketi. S prihodom Leclerca ali brez njega se bo morala slovenska trgovina posodobiti. Leclerc danes ta raz- voj pospešuje. Najnovejši hiper- market, ki ga je v Ljubljani odprl Mercator, dokazuje, da se že pri- pravljajo na naš prihod. Opazili boste, da se bodo cene zniževale že pred odprtjem naše trgovine. Po drugi strani pa se bodo morali tudi slovenski proizvajalci prilago- diti zahtevam evropskega trga. Da bi to dosegli, bodo morali invest- irati, zaradi tega pa bodo morali povečati prodajo. To pomeni, da mora trgovina spodbuditi večjo di- namiko tudi v proizvodnji. Galant- no bi rekel takole: Dobro je, da ima Slovenija svojo nacionalno družbo Mercator, ki je velika. Za potrošnika pa je bolje, da lahko iz- bira, da ima paleto konkurenčnih izdelkov in storitev ..." "NEPRIJETNE" URE IN DNEVI Povečana mednarodna konku- renca in neizprosen boj za kupca na slovenski trg prinaša tudi druge (za potrošnika) dobre strani. Tako se obratovalni čas tudi v velikih trgovskih sistemih čedalje bolj pri- lagaja željam potrošnikov, sobote in nedelje ter pozne večerne ure ob delavnikih niso nič več strogo zapovedan čas za zapiranje trgo- vin. To seveda ni nič slabega, se- veda pa ne sme biti navkriž s te- meljinimi socialnimi pravicami za- poslenih. Glede tega ne more biti nikakršnih pomislekov ali ugovo- rov zoper sindikalni boj za pravice zaposlenih. Seveda pa je že vprašljivo in problematično, če bi se nekdo kar tako - zaradi ne- kakšnih nekdanjih pravic - zoper- stavljal bolj fleksibilnemu delovne- mu času ali recimo delu ob sobo- tah in nedeljah. Seveda bi bilo sla- bo, če bi se boj za sindikalne pra- vice spremenil v neposredno vmešavanje sindikatov v poslovne odločitve trgovcev. S tega vidika se zdijo nenormalne posamezne zahteve po odpravljanju obrato- vanja trgovin ob nedeljah ali sobo- tah, pa tudi pritožbe zaradi odpi- ranja trgovin v večernih urah. Ko- nec koncev niso zaposleni v trgo- vini edini, ki morajo delati ob "ne- prijetnih" urah in "neprijetnih" dne- vih ... Jak Koprive LENARf / DRUGI OBČINSKI PRAZNIK Ko sv. Lenart goduje^ obiina praznuje v Lenartu so se z otvoritvijo risbic s športno tematiko v avli lenarške osnovne šole v torek pričele letošnje prireditve ob občinskem prazniku. Osrednja slovesnost s podelitvijo vi- sokih občinskih priznanj pa bo jutri popoldne v kulturnem domu. Že danes se bodo v kulturnem domu predstavili sadjarji Sadjar- skega društva Slovenske gorice, na ogled pa postavili tudi razstavo, ki bo odprta vse do prihodnje nedelje. Osrednja slovesnost ob 2. občinskem prazniku s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj bo jutri. Po promenadnem koncertu godbe MOL se bodo Le- narčanom najprej predstavili sadjarji, vinogradniki in kmečke go- spodinje, nato pa te ob 18. uri Še osrednja proslava. Prireditve ob prazniku se bodo vrstile še ves drugi teden. V soboto 7. novembra, se bodo v malem nogometu pomerili poročeni in neporočeni Lenarčani, tekma bo v lenarški športni dvorani. Ob 18. uri istega dne bo v kulturnem domu tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev. V nedeljo, 7. novembra, pa bodo praznovali Lenartovo nedeljo. V mestu bo že po tradiciji Len- artov sejem, med prvo in drugo mašo pa bodo na trgu nastopile mažoretna skupina in godba MOL. Od ponedeljka, 8. novembra, do srede, 10. novembra, se bodo praznika spomnili še v lenarški knjižnici. Pripravljajo predstavitev središča za samostojno učenje, pravljične ure, predstavitev COBIS- SA za osmošolce, o^ed knjižnice in predstavitev intemeta ter nje- gove uporabe v knjižničarstvu. Isti dan ob 15. uri bodo slovesno odprli cesto Žitence -Dražen Vrh, v torek, 9. novembra, obnovlje- no cesto Zg. Senarska - Zg. Porčič, v četnek, 11,novembra, pa bodo v Lenartu pred tamkajšnjo blagovnico Mercatorja martinovali - le- tos že petič doslej. 2. občinski praznik bodo Lenarčani sldenili pri- hodnjo nedeljo, 12. novembra, z otvoritvijo ceste v Šetarovi in odprtjem razstave Branka Pungartnika v galeriji Konrada Krajnca v Lenartu. AK TRŽEČ / MALA HE NA DRAVINJI PRED ZAGONOM Elektrika za veijo vas Na Dravinji v Tržcu nastaja mala hidroelektrarna. Gradi jo za- sebno podjetje ELAU, d.o.o., katerega lastnika sta Anton Korošec iz Maribora, sicer domačin iz Fobrežja, in Ivan Per- nek iz Tržca. Po izdelani študiji je na Dravinji od Majšperka do Vidma možnih osem malih hidroelektrarn, omenjena v Tržcu je predzadnja, zadnja pa bo nekoliko nižje, neposredno pred Vidmom. Kot je znano, že nekaj let obratuje mala elek- trarna v Zgornji Pristavi. Dravinja je torej v svojem delu od Majšperka navzdol energetsko bogata. V predvidene lokacije za nove hidroelektrarne so vključeni tudi sedanji objekti, ki že desetlet- ja ali stoletja izkoriščajo vodo, to- rej obstoječi mlini oziroma žage. Tudi nova hidroelektrarna bo povezana v elektro omrežje, za kar je že položen ustrezen kabel. In- stalirana moč hidroelektrarne Tržeč bo 320 kilovatov, njena let- na proizvodnja električne energije pa 1,5 milijona kilovatnih ur. Elektrarna bo torej s svojo proiz- vodnjo elektrike pokrivala potre- be nekoliko večje vasi. Dravinja bo zajezena z dvema avtomatski- ma zapornicama, ki se bosta sa- modejno prilagajali višini vode, nivo vode nad elektrarno pa se bo ob zajezitvi dvignil približno v dolžini treh kilometrov. Gladina vode bo dosegla nadmorsko višino 216 metrov, medtem ko bo nivo vode pod elektrarno 213 me- trov, zagotovljen bo torej padec treh metrov, pretočnost turbine pa bo 13 kubičnih metrov vode na sekundo. Investicijska vrednost objekta je okoli 130 milijonov to- larjev, investitorja sta ob nedav- nem obisku gradbišča zagotovila, da bo začetek obriatovanja elek- trarne še v letošnjem letu. J. Bračič TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 15 PTUJ / V MESTNIH ČETRTIH SE PRIPRAVUAJO NA NOVO PLANSKO LETO Ptujska obvoxni€a zadeva vse čefrfi v ptujskih mestnih četrtih v tem obdobju analizirajo ure- sničevanje letošnjih planov in začrtujejo nove planske okvi- re za leto 2000, da jih bodo lahko v občinski upravi v mejah možnosti vključili v proračun leta 2000. Ptujske mestne četrti imajo veliko problemov, od nedavnega pa še dodatne- ga, ker so strokovno službo, ki so jo na tiho skrčili na enega moža od prvotno treh delavcev, prav na tiho preselili z Ja- dranske 6 v stavbo na dvorišču ptujske Mestne hiše. Tako so prostori v Jadranski prazni, četudi imajo tam še zmeraj svoj sedež mestne četrti, tam pa imajo svoj kotiček z mizo tudi njihovi predsedniki. Mestna četrt Center je na tej stavbi, ki je v denacionalizacij- skem postopku, uspela uveljaviti delež za vlaganja v višini 30 od- stotkov, delež, ki je v lasti občine, bo tej vrnjen, preostanek stavbe pa naj bi kupila. Preselitev stro- kovne službe mestnih četrti iz- meni oddaljevanje službe od upo- rabnikov, saj z novo lokacijo iz- gublja stik z ljudmi na terenu. Prav gotovo gre za centralizacijo, z zmanjšanjem števila delavcev s treh na enega pa tudi za zmanjšanje učinkovitosti službe. Ta reorganizacija pomeni prehod iz lokalne samouprave v lokalno upravo. O tem so zelo polemično razpravljali tudi na seji sveta mestne četrti Center. Da gre v ptujskem primeru za nedoslednost (zanimivo: proble- ma do nedavnega ni poznal niti ptujski župan), so pokazali podat- ki oziroma informacije iz dru^h občin, iz katerih nedvoumno iz- haja, da imajo za uresničevanje lo- kalne samouprave toliko delav- cev, kolikor so jih dovoljevala me- rila za delo občinskih organov in za delo krajevnih oziroma mest- nih četrti, kar pomeni na 4000 prebivalcev en strokovni delavec. V ptujskih mestnih četrtih pa živi več kot 18.500 prebivalcev. Zdajšnji problemi so brez dvoma tudi posledica neizvedene delitve- ne bilance iz leta 1994. Problematika obvoznice pa se seli z ene seje četrti v druge. Tako so tudi na svetu mestne četrti Pa- norama odločno poudarili, da ptujska obvoznica ni samo stvar •četrti Jezero, ampak ptujski prob- lem. Poudarjajo, da Ruj mora do- biti drugi most, in če je pogorela ideja o severnem, naj dobi južnega, ki bo umeščen v prostor južno od železnice. Zaznaven je namreč vedno gostejši promet iz Ptuja v Maribor tako na grajenski cesti kot tudi po vičavsko-oreški cesti. Prioriteto v mestni četrti Panorama pri izdelavi programa dela za leto 2000 dajejo nadaljnji iz^adnji kanalizacije v Maistrovi ulici in na Semčevem bregu, v predelu Vičava - Orešje pa pločni- kom, javni razsvetljavi in cestam. Ureditev vičavske poti kljub pro- blematiki ostaja na stranskem tiru. Ve se, da so za njeno ureditev odgovorni vsaj trije: Dravske elektrarne, Vodnogospodarsko podjetje Drava in mesma občina Ptuj. Po razpravi na mestni četrti Center je optimalna varianta ptujske obvoznice z južnim mos- tom v podaljšku Pinčarjevega mli- na na desni strani Drave v smeri nekdanjega izliva Rogoznice v Dravo ter v smeri vile Monde, ob robu mesta Ptuja in naselja Spuhlja. Tako bi ta most dejansko pomenil v prvi fazi ptujsko obvoz- nico in novo lokalno ptujsko ces- to, ki bo razbremenila promet tako na Ormoški kot na Osojniko- vi in Mariborski cesti. Od Pinčar- jeve^ mlina naprej bi ta cesta bila speljana po prejšnji trasi ptujske obvoznice v smeri Rogaške ceste. od tu pa mimo Roka do Spodnje Hajdine s priključkom nekje med železniškim nadvozom in križiščem pri gostilni Olga. Pose- ben sklop pomeni tak priključek na Rogaški cesti, da najmanj pri- zadene okolje in prebivalce pri cerkvici Rok. Posebej bo potrebno proučiti križišče (rondo) na Rogaški cesti s cesto, ki bo po- daljšek na obstoječi stari most in odcep za novo traso pod želez- niško progo mimo cestnega pod- jetja, Pinčarjevega mlina in nato z južnim mostom čez jezero. Tako naj bi nove razprave o ptujski ob- voznici v preostalih četrtih (prva je bila v Jezeru) pokazale, da so se v tej četrti odločili za najslabšo rešitev, saj ne prinaša rešitve za Ormoško cesto in Spuhljo. Sicer pa kot je znano, so vse variante ptujske obvoznice v ponovnem proučevanju, v začetku tega mese- ca pa naj bi strokovnjaki skupaj z občinskim vodstvom ponovno stopili pred občane. V mestni četrti Center so na seji 21. oktobra govorili tudi o pripra- vah na ustanovitev špormega društva Center z več sekcijami. Predsednik sveta četrti Boris Krajnc je povedal, da je ta četrt specifična po infrastrukturi, ki zahteva tudi posebno obravnavo in pristop. To pa se mora odražati tudi v njenih planih. Med drugim se še posebej zavzemajo za uredi- tev potoka Grajene, ki je tudi mestni potok, obnovo nekaterih ulic, zlasti še Potrčeve in Lackove, ter semaforizacijo križišča Spind- lerjeve in Potrčeve. Pri gradnji plinskega omrežja pa se zavzema- jo za večjo povezanost med vsemi polagalci infrastrukture, sedaj pa Adriaplin upošteva le svoje inter- ese in gradi le zase. Tudi na seji sveta mestne četrti Breg so pred kratkim skupaj s svemiki mestnega sveta iz te četrti in vodji oddelkov v občinski upravi govorili o problematiki ptujskega prometa s poudarkom na obvoznici. Ruj, kot je po seji povedal predsednik Janez Rožma- rin, potrebuje južni most, ki ga je potrebno čimbolj umestiti v pros- tor z vseh vidikov - ekološkega, prometnega in sociološkega. V četrti ocenjujejo, da je v luči teh kriterijev najbolj sprejemljiva va- rianta BI, ki bi šla od priključka na bodočo avtocesto čez želez- niško progo, nato južno od Rogaške ceste, mimo Roka s priključkom na Rogaško cesto in z odcepom na obstoječi most čez reko E)ravo, nato proti Zagrebški, proti severnemu delu ptujskega jezera, v smeri Pinčarjevega mli- na, v bližini nekdanjega izliva Ro- goznico v Dravo in nato v nadalje- vanju med naseljema Ptuj in Spuhlja. Posebna zahteva pa je bila, da se obdela trasa mimo Roka in odcep proti obstoječemu mostu ter navezava na novi južni most. "Mislim, da je glede na di- namiko izgradnje cestnega omrežja v Sloveniji ta varianta, ki bi z južnim mostom združila lo- kalni in tranzitni promet, najbolj optimalna ob upoštevanju vseh najnovejših standardov, ki so predvideni v okviru takih posegov v prostor," je še poudaril Janez Rožmarin. V mestni četrti Breg si poleg tega že nekaj časa strpno zavzemajo za ureditev Mariborske ceste, ki je vpadnica v mesto. Po- sebej opozarjajo na pločnik, ki so ga zgradili pred leti s samopris- pevkom, a ni bil dokončan. Vozišče je v slabem stanju, vedno gostejši promet pa predstavlja vedno večjo nevarnost tako za pešce kot kolesarje. V mestni občini Ptuj oziroma v njeni občinski upravi pa imajo že nekaj časa v reševanju tudi problema- tične prehode za pešce z območja četrti.To so predvsem prehodi Mariborska cesta - Zadružni trg. Rogaška cesta - Poljska cesta. Ma- riborska cesta - Vespazianova uli- ca, Selška cesta - Na postajo - Za- grebška cesta in Suha veja. V četrti Breg je poseben prob- lem kanalizacija, ki bo tudi v nas- lednjih letih ena najpomembnej- ših planskih postavk letnih načr- tov četrti. Kanalizacija je priorite- ta tudi v načrtih mestne občine Ptuj v naslednjih letih. Zelo pa so zadovoljni, ker se končno premi- ka tudi pri urejanju dolgo pričakovane lekarniške enote; urejena naj bi bila do konca leta. Več vsebine v zadnjem času dobi- vata oba domova v četrti, v domu na Bregu (bivši koruzjak) pa so pred kratkim odprli zasebno glas- beno šolo Rudija Mohorka. MG LAPORJE / PRIPRAVE NA DEVETLETKO Koniali delo pri šoli Gradnja šolskih prostorov v slovenjebistriški občini je v prvem delu v sklepni fazi. Odprtje prvega šolskega objekta - telovadnice na Črešnjevcu - je že za nami, v novembru bo svečano ob odprtju telovadnic na Šmartnem na Pohoiju ter na Spodnji Polskavi, konec minulega tedna pa so sklenili gradbena dela še pri adaptaciji in razširitvi šole v Lapoiju. O prostorskih problemih laporske šole smo že verčkrat pisali, sedaj se jim brez dvoma odpirajo boljši času. Vsega prostora z adaptirano staro šolo, telovadnico in novim prizidkom je za 2800 kva- dratnih metrov. Na šoli, kjer je 152 šolarjev, v vncu pa 48 malčkov, so tako pridobili osem učil- nic s pripadajočimi kabineti, večnamenski pros- tor, knjižico ter dve igralnici za potrebe vrtca, tako da bo odslej šola imela vse prostorske pogoje za de- vetletno osnovno šolo. Izvajalec del je bilo sloven- jebistriško gradbeno podjetje Granit. Vrednost naložbe, ki je bila prvomo ocenjena skupaj z opre- mo na 180 milijonov tolariev, se je zaradi nepred- videnih gradbenih del (predvsem pri adaptaciji stare šole) povečala na 230 milijonov tolarjev, od tega plača krajevna skupnost 55 milijonov. Svečanost ob odprtju bo prihodnje leto ob občin- skem prazniku v marcu. VT OD TOD IN TAM KIDRIČEVO • Danes predstavitev sežigalnice Kidričevski župan Alojz Šprah je na pobudo svemikov povabil predstavnike kidričevskega Talu- ma, naj podrobneje predstavijo predviden projekt in celotno tehnologijo termične obdelave odpadkov za območje seve- rovzhodne Slovenije - sežigalnico, ki bi jo lahko uredili v eni nek- danjih proizvodnih hal kiričevske tovarne. Celoten projekt, tehnolo- gijo in predvidene učinke na okol- je naj bi svetnikom in Zelenim Kidričevega predstavili danes, v četrtek, 4. novembr^ ob 17. uri v veliki sejni sobi občine Kidričevo. -OM KIDRIČEVO • Tudi svetniki o sežigalnici Svetniki občine Kidričevo, ses- tali se bodo v petek, 5. novembra, ob 17. uri, naj bi med drugim sklepali o nekaterih spremembah in dopolnitvah občinskega statu- ta, lotili naj bi se odloka o organi- zaciji in delo\Tiem področju občinske uprave, odloka o javnem redu in miru, nekaterih spre- memb in dopolnitev odloka o us- tanovitvi in izdajanju glasila Rav- no polje, o spremembi pravilnika o plačah fimkcionariev in nagra- dah članov delovnih teles, sklepa- li naj bi o programu priprave lo- kacijskega načrta za obvoznico Pragersko, o spremembah in do- polnitvah sklepa o ustanovitvi od- bora za gospodarjenje s pre- moženjem občine Kidričevo, o termični obdelavi odpadkov iz na- selij Severovzhodne Slovenije ter o nekaterih predlogih posamez- nih odborov. -OM PTUJ • Predavanja humanitarne organizacije Adra Humanitarna organizacija Adra pripravlja od 5. do 27. novembra vrsto predavanj pod naslovom Usoda je v naših ro^h. Predavanja so ob petkih in sobotah ob 19. uri v dvorani Doma sindikatov, Čučkova 1, v Ptuju. Predavanja so brezplačna. V petek in soboto bo predavala M^anca Hari-No- vinček, dr. med., o zdravi prehra- ni. MS SLOVENSKA BISTRICA • Koncert ob stoletnici rojstva Pavla Kernjaka v okviru Koroških kulturnih dne- vov in ob stolemici rojstva koroškega skladatelja in pesnika Pavla Kernjaka je Zavod za kul- turo Slovenska Bistrica organizi- ral koncert. Na njem sta nastopila in navdušila sicer maloštevilno poslušalstvo moški oktet ^Voglje (lunetniški vodja Franc Šter) iz Kranja ter moški vokalni ansam- bel Pavle Kernjak iz Maribora (umetniški vodja Bojan Gorič). VT SLOVENSKA BISTRICA • Koncert Veronique Thual Chauvel Ob zaključku letošnjih Podob bistriških domačij je v viteški dvorani nastopila znana francoska pianistka Veronique Thual Chau- vel, ki prihaja iz Langoneta v francoski Bretanji. V Slovenski Bistrici je nastopila že petič, pos- lušalstvo pa je razveseljevala z deli J.S. Bacha, L.W. Beethovna, F. Schuberta in F. Mendelssohna. Zanimivo je, da se stiki z družino Chauvel kažejo tudi dru- gače. Preko gospoda Chauvela, profesorja za turizem na bretonski univerzi v Quimperju, so delavci Zavoda za kulturo že navezali sti- ke z gradom Trevarez in tam- kajšnjo direktorico in županjo Annick Barre, s katero se že pogo- varjajo o izmenjavi kultiunih pro- gramov oziroma skupin in raz- stav. VT SLOV. BISTRICA • Prva galerija za keramiko v Sloveniji Minuli konec tedna je Ljubica Zgonec - Zorko v Slovenski Bi- strici odprla prvo galerijo za kera- miko v Sloveniji in ob tem tudi pregledno razstavo del kera- mičarke Viole Grgasovič, rojene Prekmurke. Vsi, ki si bodo do konca novembra ogledali galerijo, bodo lahko občudovali dela gospe Viole, ki je po dveh desedetjih ne- pretrganega in neutrudnega vsa- kodnevnega dela uspela prikazati zajeten opus. VT DORNAVA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Izdali bodo obiinsiio glasilo Na zadnji seji dornavskega občinskega sveta so potrdili do- polnjen pravilnik o financiranju športne dejavnosti. Svetniki in župan so ugotovili, da potrebujejo občinsko glasilo, ki bo iz- hajalo enkrat mesečno. V njem bodo poročali o političnem do- gajanju ter življenju in delu občanov. Zupan je svetnike seznanil tudi z dejavnostmi na področju gradnje infrastrtikttu-e. V zadnjem času so na novo asfaltirali nekaj lokalnih cest in končali vodovod v Bratislavcih. Tako je zdaj celotna občina po- krita z mestnim vodovodom. Med županovimi informacijami o ^dnji osnovne šole so razveseljive novice, da je Elan začel postavljati opremo v novi telovadnici, mi- nistrstvo za šolstvo in šport pa je že začelo izpolnjevati obljubljeni delež pri sofinanciranju. Profesorici Marti Tuš so med tremi kandidati za ravnatelja v osnovni šoli Domava (poleg nje še Zdenka Kostanjevec in Milan Ckbrovec) dali pozitivno mnenje. Med aktualnimi zadevami so se dogovorili o izvajanju zimske službe ter o izboljšanju in posodabljanju prometne signalizacije. Svetnika Ja- nez Starčič in Srečko Kondnč sta opozorila, da bi morali očistiti na- brežine reke Pesnice in preveriti vamosme lopute. Kar nekaj časa so dornavski svemiki govorili o tem, kako bodo pričakali novo leto. MS SV. ANDRAŽ / USPEL REFERENDUM ZA NOVO SOLO, VRTEC IN TELOVADNICO Odločili se se ZA Občani Sv. Andraža v Slovenskih goricah so se na nedeljskem referendumu odločili za uvedbo samoprispevka za gradnjo nove šole z večnamensko telovadnico ter vrtcem. Ta njihova odločitev bo ključna pri pogajanjih za dodelitev državnih sred- stev. Nova popolna osnovna šola, zgrajena po vseh standardih devetletnega šolstva, bo zgrajena v letih 2000-2004. Pri Sv. An- dražu veijamejo, da bodo glavnino sredstev uspeli pridobiti od ministrstva za šolstvo in šport, okoli 90 milijonov tolaijev pa naj bi primaknili še iz občinskega proračuna. Znano je, da bo vrednost naložbe, v začetku ocenjene na okoli 300 milijonov to- laijev, večja za 150 milijonov tolaijev, samo s samoprispevkom pa nameravajo pridobiti okoli 25 milijonov tolaijev. Najvišjo udeležbo zabeležili v Rjavcih; tam je glasoval tudi župan Franci Krepša Pri Sv. Andražu je bilo že po prvih neuradnih rezultatih v ne- deljo zvečer znano, da se je za uvedbo samoprispevka od 959 vpisanih v volilni imenik odločilo 633 občanov ali 66 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Za je glaso- valo 545 občanov oziroma 57 od- stotkov volivcev, medtem ko se je proti samoprispevku odločilo 86 občanov ali 8,9 odstotka volivcev; 2 glasovnici sta bili neveljavni. Uvedbi samoprispevka so bili naj- bolj naklonjeni v Rjavcih, naj- manj v Drbetincih, sicer pa pog- lejmo, kako so v nedeljo glasovali: v Drbetincih se je referenduma udeležilo 52 odstotkov volivcev, za je glasovalo 42 odstotkov; v Gi- bini jih je na volišča prišlo 61 od- stotkov, 47 odstotkov jih je glaso- valo za; v Hvaletincih jih je na volišča prišlo 73 odstotkov,, za je glasovalo 57 odstotkov; v Novin- cih je glasovalo 61 odstotkov, 52 odstotkov za; v Rjavcih so za- bleželi 80-odstotno udeležbo in 75 odstotkov glasovnic z obkroženim za; v Slavšini jih je na volišča prišlo 68 odstotkov, 59 odstotkov se jih je odločilo za samoprispe- vek; v Vitomarcih, kjer so volivci volili v prenovljenih prostorih občine, so na volišču zabeležili 74 odstotkov, 67 odstotkov se jih je odločilo za. AK 16 ... Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK PTUJ / Z MINISTROM SENJURJEM O LOKALNEM IN REGIONALNEM RAZVOJU Interesno^povezovanje - stvar obtin, ne tlržave Minister za ekonomsiie odnose in razvoj Maijan Senjur s sode- lavci je 26. oktobra obiskal Ptuj. S sogovorniki s ptujskega in širšega okolja, predvsem pa s člani kolegija županov Spodnje- ga Podra\ja se je pogovarjal o razvojni problematiki lokalnih skupnosti in regionalnega razvoja, zlasti še v luči novega zako- na o skladnejšem regionalnem razvoju. Spodnje Podravje ima veliko razvojnih problemov, kar se odraža tudi v tem, da kar 60 od- stotkov prebivalcev tega območja živi v demografsko ogroženih na- seljih. Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, ki je ministra Senjurja pozdravil v imenu kole- gija županov Spodnjega Podravja, je med drugim poudaril, da so analize dosedanjega razvoja poka- zale, da je bila prejšnja vizija in strategija razvoja, ki je odgovor- nost za razvoj prepušča velikim centrom, napačna. Odgovornost za razvoj morajo lokalne skupnos- ti in posamezni subjekti prevzeti nase in se v tem okviru ustrezno organizirati. S sprejemom zakona o spodbujanju skladnejšega regio- nalnega razvoja se tudi na Ptuj- skem odpirajo možnosti za vzpos- tavitev samovzdržujoče regional- ne ekonomije. Možnosti razvoja tega območja so v obrti, podjet- ništvu, turizmu, kmetijstvu, med- tem ko Maribor kot središče sta- tistične regije Podravje, ki je le ena od dvanajstih tovrstnih regij v Sloveniji, še vedno gradi na indu- striji. Minister Senjur je povedal, da t.i. statistične regije trenutno ohranjamo tudi zaradi EU, kmalu naj bi se oblikovala še trinajsta, in sicer želijo Ljubljano kot središče države ločiti od okolice. Zakona o oblikovanju pokrajin pa še ne bo tako kmalu. Vprašanje je tudi, ali so statistične r^ije primerne za dejansko regiondno povezovanje. Razvoj Spodnjega Podravja lahko spodbudi interesno povezovanje, ki ga morajo spodbuditi občine, občine bodo tudi ustanavljale re- gijske razvojne agencije. Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj, ki nastaja v Ljubljani, pa bo aktivno sodelovala pri ure- sničevanju vseh regionalnih raz- vojnih programov, so poudarili gostje iz Ljubljane. Da pa bodo zanje pridobili tudi sredstva Pha- re, bo moral biti vsak tak projekt vreden najmanj 400 milijonov to- larjev. To je tudi eden od pokaza- teljev, kakšno bo moria biti bodoča regijska organiziranost. Marjan Senjur jo vidi v tem, da bi regijo Podravje, če želimo spod- buditi prostovoljno regijsko pove- zovanje oziroma sploh interesno povezovanje, razdeliti na tri regi- je: Zgornje, Srednje in Spodnje Podravje. Sicer pa naj bi v bodoče Slovenijo razdelili na 13 večjih re- gij, velike regije pa še na podregi- je; teh naj bi bilo 25. Pri regiji Spodnje Podravje je ministra Sen- jurja še posebej zanimalo, ali bo ta vključevala tudi občini Ljutomer in Lenart in ali se bo občinam na Ptujskem priključil tudi Ormož. Vprašanje je tudi, kakšna naj bo organizacijska oblika povezovan- ja, ali je trenutno delujoči kolegij županov Spodnjega Podravja tudi operativni organ, na tem območju naj bi se ustvarila agencija za re- gionalni razvoj, verjetno pa pod- pis regionalnega razvojnega part- nerstva, ki ga je podpisalo vseh petnajst županov na Ptujskem, že daje Bistri mandat za agencijo za regionalni razvoj in to območje vsaj pri tem ne bo imelo posebnih težav. Trenutno najbolj odprti prob- lem pri spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja so prav in- strumenti spodbujanja regional- nega razvoja, je prepričan minis- ter Senjiu". Po osamosvojitvi Slo- venije ta namreč več nima kon- kretnega ekonomskega instru- menta, kako razvito gospodarstvo spodbuditi, da bo vlagalo v odpi- ranje gospodarskih obratov na manj razvitih območjih. Doslej je bilo namreč že veliko ali skoraj vse narejeno na področju infra- strukture, sedaj prihajamo v ob- dobje, ko bomo morali manj raz- vita območja tudi gospodarsko razviti. V lanskem letu je za regionalni razvoj šlo 10 milijard tolarjev ali 0,3 odstotka BDP, pd tega 4,5 mi- lijarde za Posočje. Čistih regional- nih sredstev je bilo za 5,5 milijar- de tolarjev. Ob upoštevanju naložb posameznih ministrstev v občinah pa je bilo teh sredstev kar za 26 milijard tolarjev ali 0,8 od- stotka BDP. Ministrstvo za eko- nomske odnose in razvoj je za leto 2000 neposredno za regionalni razvoj namenilo 2,9 milijarde to- larjev, v letu 1998 pa jih je bilo 1,3 milijarde. Glede na zakon o sklad- nejšem regionalnem razvoju bi moralo biti za regionalne spodbu- de v letu 2000 zagotovljenih naj- manj 0,5 odstotka BDP, v nas- lednjih letih pa za te namene ne bi smelo biti manj kot odstotek BDP. MG Minister za ekonomske od- nose in razvoj Marjan Sen- jur. Foto: Kosi PTUJ / PRVI ŽENSKI VEČER V NOVI SEZONI Veier s Sfoviro Go/cic V četrtek je pod vodstvom Nevenke Dobljekar v prostorih ptuj- skih term potekal prvi ptujski ženski večer v novi sezoni z gostjo in gostiteljico Slavko Gojčič. Pogovor je bil dokaj živahen, saj ima gostja precej razgibano živl- jenje in je o njem znala veliko po- vedati. Najprej je beseda stekla o njeni mladosti. Ponosno je pouda- rila, da je že celo življenje Brežanka, kljub temu da je študi- rala v Ljubljani in bila 10 let za- poslena v M^iboru. Ima dva otro- ka, dvojčka, s katerima zadnje dni ne preživi veliko časa, saj prenav- ljajo hišo in je družina ločena. Vsak dan pa se slišijo po telefonu in čutiti je tisto vez, M povezuje vso družino. Življenje si organizi- ra tako, da najprej poskrbi za last- no zadovoljstvo in srečo ter ju po- tem prenaša na druge. Trenutno študira za magisterij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, je predsednica skupščine Slovenskih naravnih zdravilišč, opravlja dve funkciji v Gospodarski zbornici Slovenije, je tudi članica nadzornega sveta interesnega združenja Poetovio Vivat, redno se ukvarja s fitnesom in tenisom, največjo zadovoljstvo pa ji od športov daje golf, saj se skozi igro uči strpnosti in poziti- vizma. Za prihodnost ima Slavka Gojčič velike načrte. Posebej se trudi kot direktorica ptujskih term, saj misli, da je predvsem od njih odvisen delež turistov na Ptuju. Glede tega je storila že ogronmo, saj so v preteklih štirih letih v ta projekt investirali veliko denarja in rezultati so nova res- tavracija in vhod v bazen, fitnes studio, tobogani, valovalna napra- va, nameravajo pa zgraditi tudi kotiček za pitje termalne vode. Slavka Gojčič verjame, da ji bo z veliko mero vztrajnosti in volje uspelo uresničiti tudi druge načrte, in upa, da bo z njeno pomočjo ptujski turizem vsaj malo približala Evropskim stand- ardom. Eva Vičar Slavka Gojčič (v sredini) z Nevenko Dobljekar (levo) in Anko Ostrman (desno). Foto: Kosi KRANJ /VII. DNEVI ORALNEGA ZDRAVJA SLOVENIJE Uspehi ph^iske preventive Na Brdu pri Kranju so 15. in 16. oktobra potekali letošnji VIL dnevi oralnega zdravja, ki jih je pripravilo Društvo za oralno zdravje Slovenije. Namenjeni so bili vsem, ki si pri- zadevajo za čim boljše oralno zdravje Slovencev, predvsem otrok in mladine. Ptujski prispevek je bil na letošnjih dnevih več kot odme- ven. Helena Seidl Stefanovič, se- stra, ki skrbi za zobozdravstveno preventivo, je bila tudi članica letošnjega organizacijskega odbo- ra. Katja Bezjak iz enote ptujske- ga vrtca v Budini (mentorica Zdenka Kropej) je narisala naj- boljše likovno delo med otroki, ki so vključeni v vrtec; v tej katego- riji je sodelovalo 99 otrok. Nina Bezjak iz 2. c OŠ Mladika v Ptuju (mentorica Karmen Plaveč) je bila najboljša v kategoriji literar- nih del. Napisala je spis z naslov- om Pajek na zobni ščetki in pe- smico z naslovom Mlečni zobek. Sodelovali so učenci od 1. do 4. razreda OŠ, prispelo pa je 143 lite- rarnih del. V tej kategoriji pa je bila uspešna tudi OŠ Hajdina, saj je bila sedma. Božena Bratuž, ravnateljica VVZ Ptuj, pa je veliko pozornost vzbudila s predstavitvijo projekta "Da bom zdrav, velik in močan". Gre za projekt, v katerega je vključenih devet podprojektov s področja preventivne in zoboz- dravstvene vzgoje. Z njim so kan- didirali na javnem natečaju za pri- dobitev sredstev za aktivnosti na področju skrbi za zdravje in pro- mocijo zdravja. Projekt so zasno- vali in izvajali skupaj z ambulanto preventivne skrbi za zdravje zob v Ptuju. "Pogum za tako obsežen projekt, v katerega je vključenih 1100 otrok in 168 zaposlenih, smo črpali iz pozitivnih izkušenj ^njših projektov iz preteklih let. Se posebej uspešni smo bili prav v zobozdravstveni preventivi, za kar se moramo zahvaliti dobremu in dolgoletnemu sodelovanju z zobozdravstveno službo, še pose- bej s preventivno zobozdravstve- no ambulanto, ki že vrsto let siste- matično in organiziramo skupaj z nami vzgaja in skrbi za predšolsko populacijo," je med drugim pove- dala Božena Bratuž. Projekt bo v kratkem predstavila študentom VI. letnika medicinske fakultete. Izkušnje staršev pri izvajanju programa Zdravi zobje - naš po- nos, ki so ga izvajali v vrtcu Med vrti 2 VVZ Ptuj, pa je predstavil Zlatko Jaušovec, svetovalni dela- vec - pedagog. Izrazil je tudi željo, da bi se te aktivnosti nadaljevale v naslednjih letih, prav tako da bi se te vsebine prenesle tudi v osnovne šole. Prim. Danica Homan, dr. stom., je na letošnjih dnevih oral- nega zdravja Slovenije še posebej opozorila na dosežke na področju zobozdravstvene preventive, ki nam jih lahko marsikje zavidajo. To pa je v glavnem zasluga entuzi- astov v zobozdravstvenih združenjih, društvih in sekcijah. Že od vsega začetka pa v društvu pogrešajo vgraditev zobozdravst- venega preventivnega programa v obvezni šolski program, ki bo za- gotavljal njegovo doslednejše iz- vajanje. Sedaj vse sloni na dobri volji ravnateljev in učiteljev. Fani Čeh, višja svetovalka za zdravst- veno vzgojo je ob tem spomnila na dejstvo, da ni v programih osnov- ne in srednje šole niti ene ure za zdravstveno vzgojo. Opozorila je na to, da je vzgoja za zdravje kot medpredmetno kurikularno po- dročje novost v našem vzgojno- izobraževalnem sistemu. Ob pre- hodu z osem- na devetletno šolan- je so namreč pripravili poso- dobljen program pouka vzgoje za zdravja, tako da se zdravstve- novzgojne vsebine vključujejo pri posameznih predmetih in izvajajo pri drugih obveznih šolskih dej- avnostih. Za lu-esničevanje zas- tavljenih ciljev pouka o zdravju pa bo nujno doseči boljše sodelovan- je zdravstvenega, zobozdravstve- nega in izobraževalnega sektorja. Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir pa je na dnevih oralnega zdravja Slovenije povedal, da ni nobene bojazni, da se preventivni programi oralnega zdravja ne bi financirali, otroško zobozdravst- vo s svojimi programi mora biti zajeto v nacionalni program zdravstva, ker so uspehi vidni. Na uspehe ptujske zobozdravst- vene preventive je še kako pono- sna tudi prim. Jožica Reberc, dr. stom., specialistka otroškega zo- bozdravstva, vodja OE Zoboz- dravstvo ptujskega Zdravstvenega doma, ki je ponovila misli preven- tivne sestre Helene Seidl Stefano- vič, da se vse opravljeno delo in rezultati enkrat mora videti in na- graditi. Letošnji dnevi so pokaza- li, da so cilji Društva za oralno zdravje, ki si jih je zastavilo ob us- tanovitvi, uresničeni. Društvo je uspelo povezati vse, ki so poveza- ni z zdravjem oziroma jih to na kakršenkoli način zanima. To pa so učitelji, vzgojitelji, starši, otro- ci, zobozdravstveni, zdravstveni in drugi strokovnjaki. "Menim, da je otrokom potrebno dati znanje, kako ohraniti zdravje. Ponosni smo, da je ptujski preventivni zo- bozdravstveni projekt, ki ga izva- jamo skupaj z že vsemi omenjeni- mi, tako uspešen. Vsem še enkrat čestitam, prepričana sem, da nas na naši poti ne more nihče več zaustaviti," je še poudarila prim. Reberčeva. MG LENART / GOSPODARSTVO SE NA PREHODU CosDodantveniki neiadovdini v hotelu Cmi les pri Lenartu se je minuli pe- tek zbralo kakih 30 lenaršidh gospodarstveni- kov na razpravi o prihodnosti gospodarstva in občine. Predsednik območne zbornice Jože Petrovič je opozoril na pomanjkanje idej in ustreznih kadrov ter stavbnih zemljišč. Nekaj gospodarstvenikov je opozorilo tudi na neizpolnjevanje obveznosti di^ve do posameznih podjetij, zlasti kmetijskih, slišati pa je bilo več mnenj o potrebah po evrop- skem delovnem času ter občinskih kreditih. Do teh bodo tudi v prihodnje, kot meni župan Vo- upravičena proizvodna in storitvena podjet- ja. Župan je v nadaljevanju predstavil še vizijo razvoja ob^ne in poudaril njeno ključno vlogo pri prometu s stavbnimi zemljišči. Občina naj bi t^o v prihodnje odkupila več zemljišč, jih komunalno uredila, nato pa prodajala podjetnikom. Glede pri- hodnosti občine je župan povedal, da izpolnjuje predvsem predvolilne obljube, ter dodal, da je v Lenartu bilo prvič doslej 50 odstotkov občinskega proračuna namenjenega vlaganju v šolstvo in ko- munalno infrastrukturo, kar od občin pričakujeta tako država kot Evropska unija. Ob koncu sta se len^kih gospodarstvenikom predstavila še Andrej Žgovbič iz Gea CoUega ter lobist Miloš Čirič, sicer svetovalec uprave Zavaro- valnice Maribor. Slednji je lenarškim gospodarst- venikom dal nekaj koristnih napotkov za uspeh na trgu, jim odsvetoval novi razvojni tehnološki center, priporočal pa več povezovanja z univerza- mi in drugimi že obstoječimi institucijami. AK MEXICO eiTY / GENERALNA SKUPŠČINA ICOMOS fiicff ptviskm vtnm v Mehiki Generalna skupščina Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja ICOMOS, dvanajsta po vrsti, je bila letos v Mexico Cit>ju. ICOMOS je nevladna organizacija, ki združuje strokovnjake s področja varovanja spomenikov iz več kot sto držav. Uveljavila se je kot sveto- valno telo Unesca na področju nepremične kulturne in naravne dediščine. Skupščine se je udeležila tudi pet članska delegacija slovenskega združenja za ohranjevanje spome- nikov in spomeniških območij. Udeleževanje tovrstnih srečanj je pomembno za slovenske stro- kovnjake tudi zato, ker hkrati po- teka simpozij, na katerem stro- kovnjaki izmenjajo izkušnje s svojih delovnih področij. Ob predavanju za kolege iz dru- gih držav o obnovi spomenikov v Sloveniji, smo s seboj nesli tudi veliko predstavitvenega materiala o Sloveniji in njenih spomenikih. Ker so tovrstne predstavitve lahko zelo suhoparne, v Mehiki je zelo suho ozračje, smo za pomoč pri predstavitvi prosili klet Slo- venske gorice - Haloze iz Ptuja, ki nam je ljubeznivo priskočila na pomoč. Tako smo ob knjigah in drugem propagandnem materialu v Mehiki predstavili tudi ptujska vina, ki so prijetno presenetila tudi poznavalce iz Evrope (Francoze, Nemce in druge). Miran Krivec, ICOMOS/SI PREJELI SMO KJE TROHNUO NJIHOVE KOSTI (dopolnila in pojasnila) v sicer celovitem prispevku novinarja Martina Oz- meca o spominski slovesnosti v Podvincih v prejšnji številki Tednika pod gornjim naslovom je nekoliko ponagajal tiskarslu škrat, zlasti še tam, kjer je Hajdu- kovo mater preimenoval v Kaj uhovo. Zaradi tega menim, da je treba dati bralcem dodatno pojasnilo. Na spominski plošči so vklesana imena tudi treh bratov: Alojza, Martina in Štefana Hajduka, ki so vsi trije padli na vzhodni fronti. Spomladi 1944 je od tam Štefan, roj. 1924, svoji materi za materinski dan napisal ganljivo pismo, dober mesec za tem pa je pa- del. To pismo je Hajdukovi družini sicer boleč, a nadvse dragocen spomin, zato ga je pranečakinja Maja na nedeljski slovesnosti prebrala. Zaradi izpadlega stavka sredi prvega stolpca pris- pevka je vsebina bralcem premalo razumljiva, zato je treba dodati: V haaški konvenciji ja zapisano, da je prepovedano mobilizirati državljane okupirane države, zato je mednarodno sodišče v niimberškem procesu 1946 proti vodilnim nemškim nacistom to opredelilo kot vojni zločin. Za konec še popravek: Na slovesnosti sem govoril kot predstavnik društva mobilizirancev, preckednik ptujsko-ormoškega območnega odbora pa je g. Janko Repič. Franc Fideršek TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 19 mmAMMzveoRito 20 ... Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK PTUJ / Z DIREKTORJEM GLEDALIŠČA PTUJ SAMOM STRELCEM V NOVI GLEDALIŠKI SEZONI »Želimo biti čefrfi v mestv •••« Ptujsko gledališče po štirih letih, odkar je ponovno profesiona- lizirano, uspešno in v družbi slovenskih gledališč prepoznavno. Lanska sezona je bila izredno uspešna, obisk se je dvignil za skoraj 20 odstotkov, festival monodrame se je dobro prijel, tu pa so še številna gostovanja ptujskih gledališčnikov po vsej Slo- veniji. Zato je ambicij v novi sezoni 1999/2000 več kot dovolj, je zatrdil direktor gledališča Ptuj Samo Strelec. Gledališka sta- vba je potrebna temeljite prenove, na to opozarjajo že nekaj časa; morda bo prvi korak k rešitvi storjen že čez nekaj dni (9. novembra), ko na Ptuj k županu Miroslavu Luciju na pogovor in pogajanja o bodočem sofinanciranju prihaja minister za kulturo Jožef Školč. Takrat bo zraven tudi direktor gledališča Samo Strelec, ki seveda od pogajanj pričakuje kar največ in verjame, da so pravi argumenti ministru že predloženi. TEDNIK: Novo gledališko se- zono 1999/2000 ste začeli zelo delovno in polni pričakovanj. Zakaj z otroško predstavo? Samo Strelec: »Otroške predstave na začetku novega šolskega leta so zdaj že ne- kakšna konstanta. Pri nas redno in sistematično skrbimo za otro- ke; včasih za najmlajše, včasih za malo večje in smiselno je gle- dališko sezono pričeti prav sep- tembra, ko se prične pouk, ko šole delajo svoje programe in ko lahko predstavimo tudi naše ponudbe. Začnemo v septembru in otroške predstave lahko po- tem igramo celo šolsko leto.« TEDNIK: Otroška predstava Ana in kralj, ki je padel iz pravljice žanje precejšen us- peh. Kako ste zadovoljni z dosedanjim obiskom po kar nekaj ponovitvah? Samo Strelec: »Predstava ozi- roma uprizoritev daje prav to, kar smo si predstavljali v svojih načrtih, to pa pomeni kvalitetno besedilo, lepo narejen pravljični svet za otroka in mislim, da je to tipična pravljica. Odzivkaže, da smo res zadeli pravo stvar.« TEDNIK: Ste morda iz otroške predstave vzeli kaj k sebi tudi kot direktor? Samo Strelec: »Tu je ogrom- no stvari, in če ste me ravno vprašali kot direktorja gledali- šča, moram povedati, da pred- stava na odru ne bi bila taka, kot je, s tako lepim izgledom, če ne bi poleti naredili mizarske de- lavnice. Predstavo torej vidim v povezavi z novo mizarsko de- lavnico in prav to me pri celem kompletu posebej veseli.« DECEMBRA KOMEmjA TRIKO TEDNIK: Kmalu bo na spore- du že nova premiera. Kaj boste tokrat ponudili občinstvu? Samo Strelec: »Sredi decem- bra prihaja na oder komedija, taka čisto prava, o dveh zakon- skih parih. Režiser je Matjaž Latin. Delali bomo igro Milana Jesiha, znanega slovenskega pesnika in dramatika ter preva- jalca, Triko. Govori o dveh pa- rih, ki si želita malo popestriti svojo zakonsko in spolno živ- ljenje, vsak bi rad skočil v pos- teljo k drugemu paru. Več o tej predstavi pa sredi decembra.« TEDNIK: Pogovor sva začela z novo sezono, morda pa bi bilo dobro, da rečeva nekaj besed tudi o uspešni pretekli sezoni. Nedolgo tega ste na no- vinarski konferenci dejali, da se je obisk gledališča dvignil za blizu 20 odstotkov, da ste imeli veliko gostovanj tudi drugod ... Čemu bi pripisali tako izreden uspeh le nekaj let obujenega poklicnega gleda- lišča v Ptuju? Samo Strelec: »Mislim, da je obisk zmeraj v porastu, kajti v gledališču vsako leto zelo na- tančno spremljamo statistiko - tudi zato ker jo moramo podaja- ti svojemu ustanovitelju in državi. Rezultat je sistematično delo na dolgi rok, ne neko za- ganjanje v hipne dogodke. Veli- kokrat se zavedam, da bi lahko na Ptuj pripeljali še kaj bolj eks- kluzivnega, kaj dragocenejšega, dražjega, vendar sem proti mu- ham enodnevnicam. Mislim, da je treba delati sistemsko na dol- gi rok in dvig obiska kaže na to; najprej, da se je festival mono- drame zelo dobro prijel, potem pa je ta rast v precejšnji meri re- zultat številnih gostovanj po Sloveniji. Do teh seveda ne bi prišlo, če ne bi bili na neki način poceni in kvalitetno gle- dališče. Gostujemo od Kopra do Lendave, od Jesenic do Novega mesta. In ta statistika je odsev tega, da predvsem zunaj mnogo igramo. Ptuj pač ima toliko gle- dalcev, kot jih ima; tudi tukaj opažamo počasno rast, vendar ne tako hitro kot v drugih kra- jih, pa tudi številne šole se odločajo in prihajajo na ogled.« TEDNIK: Omenili ste festival monodrame. Ali tudi v pri- hodnje ostaja na Ptuju? Samo Strelec: »Gotovo. To bo programski segment, ki je sa- mostojen in poteka vsaki dve leti. Ostaja na Ptuju; in ne samo ostaja, mislim, da se bliža čas, ko bomo naredili še več, denimo uvedli nagrado občinstva, da bo tudi to lahko povedalo, katera predstava po njihovem zasluži zmago. S festivalom imamo precej ambicij, zato mislim, da je popolnoma prav, da na Ptuju ostane in da si utira pot naprej v druščini drugih slovenskih gle- daliških festivalov, kakršni so Borštnikovo srečanje, teden domače drame v Kranju ali pa festival komedije v Celju.« TEDNIK: Bi lahko dejali, da ima Gledališče Ptuj v tem tre- nutku že kar pomembno vlogo v slovenskem prostoru? Samo Strelec: »Vprašanje je zanimivo. Gledališče Ptuj obsta- ja; no, skoraj bodo že štiri leta, odkar je bilo ustanovljeno, veli- ke težave so v začetku bile s sta- tusom, kako ga bo »gledališka« Slovenija sprejela, priznala ali nepriznala, kaj si bodo o Ptuju mislili. Gre za neko samopodo- bo gledališča, za vrednost »naših delnic« na gledališkem področju in zelo sem zadovol- jen, da lahko skupaj s sodelavci ta status ne samo ohranjamo. ampak razvijamo. Danes redno hodim na sestanke kolegijev slo- venskih gledaliških direktorjev in vidim, da je do Ptuja vzpos- tavljen tak odnos, kakršen je potreben. Vsi skupaj vedo in vemo, da je bilo gledališče leta 1958 ukinjeno, da je sedaj po- novno profesionalizirano, seve- da z manjšim denarjem. Ampak to kontinuiteto, to povezavo med letoma 1958 in- 1995 so ljudje v svojih glavah naredili in prepričan sem, če bomo vsi sku- paj delali dobro naprej in če bo odnos ustanovitelja do nas ostal tako dober kot doslej, se nam ni bati, da bi ta imidž izgubljali. Nasprotno, počasi bo rasel: sko- zi festival monodrame, skozi uspešne otroške predstave, sko- zi dobra gostovanja na Ptuju in navsezadnje skozi novi progra- mski sklop, ki ga imenujemo mlada slovenska dramatika.« ŠTIRI ŠTIRKE PTUJSKEGA GLEDALIŠČA TEDNIK: V novi gledališki sezoni, pravite, da ste za ŠTIRKO. Kaj pomenijo te vaše štirice? Samo Strelec: »Izmisli smo si slogan: Mi smo za štirico, za štirko. Veste, da poteka na Ptuju projekt trojka, vemo, kaj je vključeval, in prvič si drznemo na osnovi rezultatov obiska in tudi načrtov za prenovo gleda- lišča javno izreči naslednjo mi- sel: »Menimo, da je javni zavod Gledališče Ptuj tisti, ki lahko to trojko dopolni v štirko. Meni- mo, da bi bilo dobro na naši zgradbi in na našem zavodu de- lati na področju kulture naprej - v prihodnje ...« Drugi segment štirke pomeni, da imamo štiri premiere na leto, tretji del po- meni to, da si želimo zaposliti štiri igralce, in zadnji del je bolj šolski: če smo bili do zdaj kar dobro gledališče z oceno tri, bi radi dobili na koncu sezone oceno štiri.« TEDNIK: S štirko želite pos- tati četrti steber ptujske kul- turne trojke. Bodo vse te »vaše« štirice vplivale tudi na razvoj samega gledališča? Samo Strelec: »Gotovo. Te štirice so tako kot neki štirikot- nik ali neka meja, neki rob, v katere smeri naj bi se gledališče razvijalo. To se mi zdi poslovna vizija na štirih področjih, na ka- terih je treba delati, in vsako zase j)redstavlja izzivalno nalo- go. Če želimo biti res dobri za štirko, moramo delati dobre predstave, če želimo zaposliti štiri igralce, si moramo za to pridobiti dodatna sredstva v državi, če želimo graditi hišo, moramo pripraviti vse papirje ter dokazati in pokazati, da je to resnično potrebno. Nazadnje, če želimo biti četrti v mestu po šti- rih letih delovanja, se je treba stalno truditi na teh segmentih. V tem smislu je ta slogan vizija za naslednjih pet let.« TEDNIK: V Gledališču Ptuj se v prihodnje obetajo številne spremembe, tudi kar se tiče prenove stavbe. Morda bo prvi korak narejen že čez nekaj dni, ko na pogovor k županu mestne občine Ptuj Miroslavu Luciju prihaja minister za kul- turo Jožef Školč. O čem bodo tekli pogovori, se najbrž že ve? Samo Strelec: »Prihod mi- nistra je na neki način najpo- membnejša stvar v najnovejši zgodovini gledališča na Ptuju. Preprosto povedano: štiri lete je država vedela, da na Ptuju gle- dališče je, da ga je ustanovila mestna občina, in dvomila, da bo lahko preživelo. Gledališča so drag pojav, drage ustanove in s tega »ljubljanskega« vidika je država opazovala, kaj iz tega bo. Po štirih letih zavod ni propa- del, ni se izjalovil, nima slabih rezultatov, ampak nasprotno. Ne da bi se hvalili, tako je: za- vod je po štirih letih uspešen. Sramotno je postalo ob pritiskih mestne občine Ptuj in našega zavoda povedati dejstvo, da dr- žava financira zavod v tem tre- nutku s 4 odstotki, druge od 30 do 100 odstotkov. Postalo jih je preprosto sram in nimajo argu- mentov, zakaj v ta zavod vlagajo tako malo denarja. Minister pri- haja na Ptuj, da bi se z županom pogodila, kako zavod financirati naprej. Pogovori kažejo, da je država pripravljena s 4-odstot- nega financiranja preiti do 30 odstotkov. Če se bo to resnično zgodilo, potem to pomeni prib- ližno tako, da smo bolniku, ki je imel samo eno pljučno krilo, dali možnost, da zadiha s polni- mi pljuči.« TEDNIK: Koliko ta trenutek mestna občina vlaga v domače gledališče in kako si v pri- hodnje predstavljate financi- ranje s strani države? Samo Strelec: »Podatke ima- mo zelo natančno razdelane. 66 odstotkov vsega denarja daje MO Ptuj, 33 odstotkov zasluži- mo sami s prodajo predstav, vstopnic in oddajanjem prosto- rov, in kot sem že omenil, 4 odstotke daje države. Naš in predlog mestne občine je, da po novem Ptuj financirala polovi- co, 30 odstotkov bi financiralo ministrstvo in 20 bi si morali zaslužiti sami.« TEDNIK: Vedno znova opo- zarjate, da je gledališka stavba zelo slaba, da se manjših obno- vitvenih del ne splača opravlja- ti, kajti stavbo je treba sanirati v celoti. Kdaj pa pričakujete, da bo prišlo do obnove? Samo Strelec: »Prepričan sem, da se bo to zgodilo, celo do- godki v zadnjih mesecih kažejo, da bo tako. Od ustanovitelja smo pridobili spet neka nova sredstva, s katerimi delamo pro- jekt za pridobitev gradbene do- kumentacije in to kaže na to, da je mesto spoznalo, da bi neko novo večnamensko dvorano, ki bi služila tako potrebam Jculture kot morda tudi turizma in špor- ta, izjemno težko zgradili. Pre- pričani smo tudi, da večna- menske dvorane v Sloveniji niso nikoli bile dovolj dobre za vsa- kega od njihovih uporabnikov. Prepričani smo, da bi dvorana z 240 sedeži, kakršna bi se v našem gledališču dala prenoviti, zadoščala za kulturne priredit- ve, vprašljiva pa so seveda še druga področja. In dejstvo obs- taja, kadar hišo zgradiš, takrat se problemi šele pojavijo, kajti hiši je treba najti tudi neko vsebino. Pri nas hišo imamo, ali bolje rečeno, imamo »kravco in tudi štalco«. Zdi se mi, da če to življenje raste in se razvija, če ljudje od tega nekaj imajo, se posledično dogaja samo to, kar se nam je zgodilo pri Pigmalio- nu, kjer je kar nekaj ljudi ostalo brez kart. Ljudje bodo sami spredvideli, tudi gledališče je danes drugačno in nikakor ne želimo biti elitno gledališče, kjer bi karta morala stati 5 tisoč tolarjev in bi si jo lahko pri- voščil le neki sloj. Želimo, da je gledališče s kulturo vred nekaj, kar je dostopno širšim množi- cam, zato je potrebna dvorana, ki bo večja od sedanje.« Tatjana Mohorko »Smo poceni in kvalitetno gledališče,« pravi direk- tor Samo Strelec DESTRNIK / KULTURNI DAN NA SOLI Šolarje oltisiial slikar Bolan Golija Destrniške osnovnošolci so imeli v četrtek, 28. oktobra, kulturni dan. V goste so povabili akademskega slikarja Bojana Golija, ki je osnovnošolce popeljal v svet grafik, sami pa so nato pripravili razstavo svojih risb, prisluhnili pa tudi predavanju o daljni Ja- ponski. Nagradno turistiino vprašanje Zadnji oktobrski dnevi pote- kajo V znamenju priprav na Martinove prireditve. Soboto pred Martinovo nedeljo so si za svoj praznik izbrali v občini Hajdina. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turis- tično vprašanje bo prejela Ani- ca Puntigam Iz Orešja 21, Ptuj, ki je zapisala, da je bil I. mitrej postavljen sredi drugega stoletja - natančneje leta 157. Čestitamo! Poleg starih italskih bogov vina Libera in Ubere se pod vpli- vom grškega sveta v rimski državi uveljavi tudi bog, po kate- rem vprašujemo v tokratnem nagradnem turističnem vprašanju. O izvoru tega boga obstajajo različne razlage, po eni izmed njih je prišel iz Trakije. Prav tako številni miti različno razlagajo njegovo poreklo, na- jpogosteje pa je imenovan kot sin Zeusa in Semele (hčere te- banskega kralja Kadma). Pod vplivom vina, plesa in glasbe so se hoteli častilci in častilke tega boga (bakhe, menade) v trenut- kih religiozne vznesenosti pois- tovetiti z bogom. Bučna in razuzdana praznovanja je senat prepovedal leta 186 pr. n. št, vendar tovrstnega čaščenja ni mogel zavreti. V rimski Petovio- ni sta se od vinskih in vino- gradniških bogov najbolj uvelja- vila Liber in Libera, vendar tudi bog, po katerem vprašujemo, ni neznan. Kako so ga upodabljali, nam pokaže medaljon: v eni roki drži palico, ovito z vinsko trto (thyrsos), v drugi pa pivsko kultno posodo (kantharos). (Vir: Brane Lamut, Nataša Kolar: Bo- govi rimske Petovione). Antični medaljon iz Petovione je danes splošno znak kot zaščitni znak kvalitete slovenskih vin. Vprašujemo, kako se je imeno- val rimski bog vina. Nagrada je kaseta z uspešnicami ptujskega festivala domače zabavne glas- be. Odgovore pošljite na Tednik, Raičeva 6, Ptuj, do pet- ka, 12. novembra. Motiv, opisan v nag- radnem vprašanju, se uporablja tudi kot motiv za zaščitno znamko kvalitete slovenskih vin. Foto: Črtomir Goznik TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 21 PODGORCI / VAJA PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV "Gore/f" kulturna dvorana in šola v nedeljo, 24. oktobra, so se v Podgorcih na gasilski vaji zbrali člani PGD iz Podgor- cev, Cvetkovcev, Trgovišča, Senešcev, Velike Nedelje in Bresnice. "Ogrožena objekta" sta bila kulturna dvorana in podgorska šola. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik Gasilske zveze Ormož Miran Fišer, prisoten pa je bil tudi poveljnik GZ Ormož Ivan Vajda. Vajo, v kateri je sodelovalo 53 gasilcev, je vodil višji gasilski častnik Maks Horvat. Opazovalci dogodka so lahko vi- deli, kako bi reševanje potekalo, če bi dvorana in šola zares goreli. Uporabili so vsa razpoložljiva teh- nična sredstva. Uspešni vaji je sle- dila analiza opravljenega reševan- ja in prikaz delovanja visokot- lačnih naprav. Gasilci iz PGD Trgovišče so prikazali delovanje njihove zebre, naprave, ki je na- menjena za gašenje z vodo in peno, predvsem notranjih požarov in požarov ob avtomo- bilskih nesrečah. Gasilci iz Podgorcev so predali v uporabo preurejeno gasilsko vozilo, s pomočjo katerega bodo v pri- hodnje hitreje pogasili predvsem notranje in manjše zunanje požare. Prikazali so, kako deluje v avtomobil vgrajena visokotlačna naprava kotorna, ki je namenjena izključno za gašenje z vodo. Ob zaključku so v analizi vaje ugotovili, da so požar, ki ga tokrat na srečo ni bilo, uspešno pogasili. Vaja se je, kot se za ta jesenski čas spodobi, zaključila s kostanjevim piknikom. Majda FridI Prikaz delovanja zebre in kotorne, naprav za gašenje notranjih in manjših zunanjih požarov ORMOŽ / DODATNE BREZPLAČNE USLUGE PETROLOVE BENCINSKEGA SERVISA Sezonsko preverjanje profilov že tretje leto zapored potekajo na Petrolovih bencinskih ser- visih po vsej Sloveniji občasne aktivnosti, v okviru katerih ponudijo uslužbenci tistim, ki se pri njih ustavijo, dodatne brezplačne usluge. Prejšnji petek so kontrolirali profile gum, količino antifriza, tekočine za čiščenje vetrobranskih stekel ter motornega olja. Tistim, ki so to želeli, so tekočine tudi dolili. Obenem so voznikom svetovali in odgovarjali na njihova vprašanja. V Ormožu sta bila v pomoč pri tokratni akci- ji tudi dva študenta. Podobne sezonske aktivnosti brezplačne dodatne ponudbe potekajo trikrat letno - spomladi, poleti in v pozni jeseni, ko vozniki pripravljajo svoja vozila na zimsko sezono. To pa ni edina akcija, s katero Petro- lovi uslužbenci izkazujejo po- sebno pozornost tistim, ki se pri njih ustavijo. V poletnem času po- magajo zaposlenim študentje, ki voznikom brezplačno čistijo šipe. Vsako leto pa voznicam ob dnevu žena ter materinskem dnevu po- darijo nageljček. Poslovodja ben- cinskega servisa Maks Horvat nam je povedal, da posvečajo po- sebno skrb tudi urejenosti sanita- rij. V okviru akcije Moja dežela, lepa, urejena in čista so s 1. sep- tembrom uvedli posebne liste čistoče. Stanje in čistoča sanitarij se kontrolira vsako uro. Majda FridI ROKOMET Obiinsko tekmovanje srednjih šol v dvorani Šolskega centra na Ptuju je pretekli torek potekalo občinsko tekmovanje srednjih šol v rokometu za dijake in di- jakinje. Pri dijakinjah sta sodelovali samo ekipi Ekonomske šole in Gimnazije. Njihov dvoboj se je končal s tesno zmago ekonomke (8:7), ki so tako postale prvakinje in se uvrstile v nadaljnje tekmo- vanje. Pri dijakih so bili prav tako na- jboljši dijaki Ekonomske šole, ki so v finalu premagali vrstnike iz Strojne šole z rezultatom 22:16. Tretje mesto je zasedla ekipa Elektro šole, četrta je bila Gimna- zija, peta pa Kmetijska šola. Tekmovanje je ves čas spremlja- lo čez dvesto dijakov, ki so z glas- nim navijanjem vzpodbujali svoje ekipe. Za uspešno izvedbo tekmo- vanja je poskrbela Kmetijska šola. Anja Tihec, Janja Gajšek ^niagovalna ekipa Ekonomske šole Ptuj; od leve stojijo Jura ^""ajnc, Niko Klemenčič, Matic Ber, Tadej Rajh, Matej Bračič, f^arjan Ivanuša, Borut Mlakar, Darko Berla in prof. Dušan Ma- jcenovič; spodaj od leve Samo Krabonja, Joško Perčič, Dejan '^ančič, Sašo Petek, Rado Leskovar in David Žuran. Foto: Nini KIDRIČEVO / USTANOVILI TURISTIČNO DRUŠTVO Možnosti turistiinega razvoja so V občini Kidričevo so že dalj časa resno razmišljali o svojem tu- rističnem društvu, saj imajo za to dovolj pogojev, pa tudi prid- nih in sposobnih ljudi, kot je bilo slišati. Na pobudo inicia- tivnega odbora, ki ga je vodila Melita Repec, so se v petek, 29. oktobra, sestali na ustanovnem občnem zboru turističnega društva občine Kidričevo. Več kot 50 zanesenjakov s področja turizma in sorodnih de- javnosti se je zbralo v gostišču Pri lipi v Lovrencu na Dravskem pol- ju. Posebej so bili veseli sedmih kidričevskih svetnikov z župa- nom in podžupanom na čelu. Po- tem ko so z nekaj dopolnitvami sprejeli statut novega turističnega društva, so za predsednika soglas- no izvolili Borisa Urbančiča iz Kidričevega, ki se od mladih let aktivno ukvarja s kulturno in društveno dejavnostjo, že več let pa prepeva v moškem pevskem zboru Talum Kidričevo. Da bo delo turističnega društva hitreje in uspešneje zaživelo, bo predsedniku pomagal 13-članski upravni odbor, ki ga poleg predsednika sestavljajo Vlasta Drobnjak, Stanko Zupanič, Petra Hadler, Stanko Korez, Ivica Ko- rez. Marko Mihelič, Dragica Vtič, Franc Frangež, Andreja Goričan, Majda Vodušek, Melita Repec, Branko Valentan. Izvolili so tudi druge organe: tročlanski nadzorni odbor ter disciplinsko razsodišče, sprejeli pa so tudi programske us- meritve, pri čemer jim je župan Alojz Šprah ponudil vso podporo in sodelovanje. Pobudnikom za ustanovitev turističnega društva se je posebej zahvalil ter namignil, da imajo v odboru za gospo- darstvo v ta namen zagotovo rezerviranih še kaj sredstev. M.Ozmec Predsednik turističnega društva Kidričevo je postal Boris Ur- bančič. Foto: M. Ozmec ANKETA / OPRAVLJANJE PRAKSE "EKONOMCEV Nase prvo resno cfefo o opravljanju prakse smo se pogovarjali z Dženano Bečirovič, Sabastjanom Jakoličem, Krist- janom Lorenčičem, Iztokom Rogino, Dejanom Šumenjakom, Alešem Sekelškom... Dijaki tretjega a razreda ptujske ekonomske šole so dva tedna pred novembrskimi počitnicami preživeli na delovni praksi v različnih ptujskih podjetjih in se tam prvič srečali z resnim delom, kot če bi hodili v službo. Kje so bili, kaj so delali, kaj jim je bilo na praksi všeč in kaj ne, sva jih vpraševala njuna sošolca, ki sva si nabirala novinarske izkušnje pri Tedniku. Dženana Bečirovič: "Delam v tajništvu ekonomske šole, kjer op- ravljam različne vrste dela: kopi- ram, računam, žigosam papirje in nosim kavo. Nimam nobenih pri- pomb, saj je vzdušje v pisarni odlično. Najbolj sem vesela drobnih čokoladic." Sebastjan Jakolič in Kristjan Lorenčič opravljata prakso na Kmetijskem kombinatu na Ptuju. Sebastjan pošilja fakse in opravlja druga pisarniška dela ter hodi na agencijo za plačilni promet. Sode- lavke so zelo prijetne, moti ga le, da nimajo kokakole. Kristjan je blagajnik in je zelo navdušen nad svojim delom, ker ima opravek z' velikimi vsotami denarja. Iztok Rogina, Dejan Šumen- jak, Aleš Sekelšek, Iztok Brlek in Jasna Cafuta opravljajo prakso v poslovnem centru Mercator. Kot sami pravijo, se njihova dela razlikujejo. Iztok R. in Dejan zla- gata papirje, jih nosita v arhiv in ločujeta račune. Pritožujeta se nad predolgimi in zapletenimi hodni- ki, sicer pa jima je delo všeč. Aleš se dosti pogovarja s strankami po telefonu in tu in tam zloži kakšen papir. Moti ga, da začnejo z delom komaj ob 7.30., saj zato odhajajo domov zelo pozno. Iztok B. pošilja fakse in veliko fotokopira. Z delovnim časom ni zadovoljen, vendar mu voljo do dela vrnejo simpatične sodelavke. Jasno vese- li, da je delo pestro. Zraven pisar- niškega dela pripravlja tudi aranžmaje za novo leto. Mitja Čeh in Klavdija Toplak delata na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Mitja z delom ni preveč zadovol- jen, ker mora osem ur sedeti v pi- sarni in delati precej monotono delo. Klavdija pa nima pritožb in se je zelo navdušila za poklic ta- jnice ali telefonistke. Najbolj jima je všeč prosti čas za malico, ki tra- ja trideset minut. Eva Vičar, Ozren Blanuša ... Iztokom Brlekom, Jasno Cafuta, Mitjom Čehom in Klavdijo Toplak. Foto: Ozren Blanuša 22 ... Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK Hripavi mojster JOE COC- KER se vrača v Ljubljano, saj bo 7. novembra koncertl- ral v hali Tivoli v sklopu kon- certne turneje z naslovom No Ordlnary VVorId. Ameriški igralec in raper WILL SMITH je kariero začel v due- tu DJ Jazzy Jeff & Fresh Prin- ce in kot solo Izvajalec zables- tal s hiti, kot so Men in Black, Gettin Jiggy with it, Just the Two of us Miami, Wild VVild West ... Neverjetno popularni W1LL je k sodelovanju povabil K-CI-ja in skupaj izvajata nnlačnj funky, r&b ter rap obar- van komad z naslovom WILL 2K ki napoveduje drugi album z naslovom Mil- lennium. Britansko pevko SHOLO AMO je odkril neki producent na železniški postaji, ko si je med čakanjem na vlak prepevala. Pevka je tako podpisala po- godbo z založbo WEA in čez noč zaslovela s priredbo ever- greena You Might Need So- mebody. SHOLA zavija v pop vode, vendar je v pesmi STILL BELIEVE osnova še zmeraj r&b stil. Producent te pesmi je mojster Babyface. TIN TIN OUT je studijska sku- pina, ki je prišla na površje leta 1995 s plesno uspešnico Always Something There to Remind Me, medtem ko se nji- hova največja uspešnica ime- nuje Here VVhere the Story Ends. Trije studijski glasbeniki j so pripravili melodično popev- ko WHAT I AM v ka- ^ teri je vokalni del prevzela EMMA BUNTON iz skupine ^ Spice Giris. Švedsko skupino ACE OF BASE sestavljajo Jonas Berg- ' gren, Malin Berggren, Jenny Berggren in ULF Ekberg. i Uspešni kvartet promovira za- | bavno pop pesem CEST LA | VIE, ALWAYS 21 ki j jo bosta našli na njihovi priha- jajoči Greatest Hits plošči. GLORIA ESTEFAN je za neka- tere poslušalce kraljica latino glasbe in je bila najprej pevka pri skupini Miami Sound Ma- chine. Odlična pevka sodeluje s špansko legendarno skupi- no SPC v vrhunskem latino komadu SANTO SANTO ki ima izreden plesni naboj, saj ob njem morate vstati in zaplesati! Škotski band TEXAS je letos postavil na police s ploščami četrti studijski album The Hush, s katerega so izdali dva super hita z naslovom In Our Lifetime in Summer Sun. Ui- gran band in briljanten vokal pevke Sharleen Spiteri sta za- gotovilo, da bodo poslušalci navdušeni tudi nad njihovo srednje hitro skladbo WHEN WE ARE TOGETHER SKUNK ANANSIE je priznana britanska ročk zasedba, ki je kritike navdušila z novim albu- mom Post Organic Chill. Za- sedba se je izredno potrudila v malodušni baladi YOU'LL FOLLOVV ME v kateri dobesedno blesti njihova ka- rizmatična pevka Skin. Britansko skupino BLUR ses- tavljajo Damon Albarn, Gra- ham Coxon, Alex James in Dave Rovvntree. Kvartet z zgoščenke 13 predstavlja zahtevno in neobdelano bala- do NO DISTANCE LEFT TO RUN Ameriška pevka LEANN Rl- MES je zablestela s čudovito balado How Do I Live, ki je bila tudi naslovna tema filma Con Air. Mlada pevka je coun- tryjevsko obdelala pesem BIG DEAL ki jo lahko slišite na njenem albumu z naslovom LeAnn. David Breznik MOJ ROJSTNI DAN NA BOČU v nedeljo, 17. oktobra, smo šli na planinski izlet na Boč. Na poti do koče so mi nabrali šopek in še več različnih spominkov. Pri koči so imeli tudi glasbo, spodaj pa so imeli park, kjer smo se lahko igrali. Tam so ime- li tudi spuščenega majhnega konja. V beležke smo si morali dati žige in mentorji so se mora- li podpisati. Pri parkirišču so imeli nogometno igrišče. Po šolah smo se razdelili v skupine in smo igrali. Potem so mi pla- ninci iz naše šole dali šopek, želod za spomin, čokolado, bombone in mi tudi čestitali. Zraven smo imeli fotoaparat ter se velikokrat slikali. Potem smo odšli proti stolpu. Pot je bila zelo dolga in strma. Ko smo prišli do stolpa, smo se povzpeli nanj. Nekaj časa smo bili tam, LUJZEK Dober den vsoki den. Pišem vam v nedelo pred dnevom mrtvih. Kak večina živih sma bla tote dni tudi mija z Mico večkrat na britofi pri svojih, ki v žemljici počivlejo, se v nebesah veselijo, v pekli pečejo ali v vicah glih tak kak Slovenija m vstop v Evropsko zvezo čakajo. Tota pri- merjava gli neje najboj primer- na, zdi pa se mi kar dobra in tudi kejko tejko posrečena. Vremen je kar lepo, veter piha in z drevja listje trga. Provega mraza na našem Suhem bregi še neje bilo in je tudi zato večina listja še na vejah. Tudi večina goric je še v Ustji in se tu pa tam kakšen grozdek skrivle v obliki martinšaka ali pa se je skrija očem beročov. Bliža se sveti Martin, ki de iz mošteka naredil vin. Na našem bregi bomo tudi martinovaje organizirali. Da se ne bi preveč Martini zamerli, bomo martinovali eno soboto pred in eno soboto po jegovem godovnem dnevi. Zakaj se ne bi luštno meli dvakrat namesto samo enkrat. Saj vete, kak provi tisti stori rek: "Migaj, migaj, moj Martin, boj boš migal, pret boš hinr Ja, vidite, tak se suče živleje: dvo šrita naprej, en šrit nazaj. Tak kak človik, kije malo preveč v kupico pogledna in pomalen na breg leze, na kunci pa vseeno do svojega gnezda pride. Pa še malo k politiki skočimo, da vidimo, kera stranka keremi ministri polena pod noge meče. Kak ste vena že čuli, je zaj na od- streli naš kmečki minister Smrkolj. Na televiziji sen gleda, kak ga je krščanski ata Peterle obsoda, da je kriv za vso živin- sko in veterinarsko afero. Lepo se je vidlo, da je Peterleti eno figo za meso in veterinare, glov- ni cilj je, da bi na Smrkolovo mesto priša keri iz Peterletove stranke. Tak pač v politiki je in tak bo tudi ostalo. Pa minister Jereb je tudi na odstreli. Saj smo i tudi jerebice čista istrebli, nič I več neje čuti tistega jihovega pet- I pedi, pet-pedi. Ovi den sen po dugem cajti vida divjega zajčeka i in veverico, ki sije orehe nabira- la za ozimnico. Saj vete, kak provijo, da smo takrat, ko odmi- rajo živalske vrste, hujdo ogroženi tudi lidje. Podravlja vas ogroženi Lujzek potem pa smo se vrnili do koče. Pri koči smo bili samo eno uro in potem se vrnili na železniško postajo. Tam smo počakali vlak in srečno prispeli na Ptuj. Primož Plohi, 5. r., OŠ Markovci VOŽNJA Z LADJO Zgodilo se je nekega deževne- ga julijskega jutra. Natovorjeni kot "mule" smo prisopihali pred Šolski center. Tam nas je čakal avtobus in nas, ptujske morje- plovce, pripeljal do Reke. Ladja, ki nas je čakala, je imela zanimi- vo ime FAROS. Štiričlanska po- sadka z barbo Tomom na čelu nas je sprejela zelo prijazno. Prvi dan nam je bilo vse novo. Na spodnji palubi so bile kajute. Bile so zelo majhne, opremljene z omaro, umivalnikom in z dve- ma posteljama v nadstropje. Na drugi palubi je bila restavracija z majhno kuhinjo in teraso za sončenje. Nad restavracijo pa je bila streha, na kateri so sončne žarke lovili nudisti in s katere so najpogumnejši skakali v vodo. Potovanje je trajalo osem dni. Ladja je vozila med bolj ali manj naseljenimi otoki. Dva- krat na dan smo se ustavili v kakšnem skritem zalivu in v vodi ohladili naša pregreta tele- sa. Zvečer pa smo pristali v kakšnem večjem kraju, kjer smo tudi prespali. Večinoma smo jedli na ladji, trikrat pa sem do- brote ladijske kuhinje zamenja- la s pico. Cres in Lošinj, kjer smo preživeli prva dva dneva, sta bila še kar polna turistov. Na južnejših otokih pa jih je bilo vedno manj. Na otok Olib je le- tos pripeljal prvi avto s turisti. Otok Molat je bil pomembna postojanka, saj je tam barba Tomo obnovil zaloge rdečega vina. Zverinac je predstavljal pravi raj s skritimi zalivčki in čistim morjem. Na Dolgem oto- ku smo si ogledali narodni park Telašiča s slanim jezerom. Čeprav jezero ni primerno za kopanje, sem kljub temu skočila vanj, saj mi je bilo preveč vroče. Pot nazaj nas je vodila tudi na Goli otok, kjer so me spreletava- li srhi, ko sem slišala o grozotah, ki so se tam dogajale: kamnite stavbe, kjer so zaporniki dobi- vali žulje, betonske ploščadi, kjer so v najhujši vročini cele dneve stali, saj ni bilo nobene sence, da bi se skrili pred žgočim soncem. V Mandri na otoku Pagu smo se otovorili s paškim sirom, potem pa se je že bližal konec. Samo še Rab in Krk in našega kratkega poto- vanja je bilo konec. Ko smo prišli domov, nas je presunila novica, da je FAROS zgorel. Upam, da bo barba Tomo uspel popraviti ladjo ali kupiti drugo, da nas bo nas- lednje leto spet popeljal novim dogodivščinam nasproti. Maja Skočir, 6. c, OŠ Olge Meglič, Ptuj PETEK NEKEGA POLETJA No, končno počitnice. Med njim.i pa avgust, čas dopustov. S starši smo odpotovali na morje, v vasico, imenovano Zla- te stene. "Uh, komaj šesti dan!" se je zjutraj slišal moj razočarani glas, ko sem se odpeljal od kole- darja. Nobenih prijateljev, no- bene družbe, nič. Nekaj dni bom morala preživeti ob slani vodi, nekaj brisačah, kremi za sončeje in še mogoče ob kakšni dobri knjigi. Knjige so še edina pametna stvar, ki mi je preosta- la. Pa še tega sem se naveličala, saj poležavati na plaži in buljiti v knjigo postane dolgočasno. Kaj bi pa drugo počela? V resni- ci nisem daleč prišla. Vedno, ko sem se pripravljala na branje, se je prikazal kakšen lušten tip. Hvala bogu sem imela takšna očala, da nihče ni vedel, kam gledam. No, in tako sem v kakšnega tupa buljila najmanj pol ure in se delala, kot da je knjiga ne vem kako zanimiva. Na koncu pa sem prišla do ugo- tovitve, da je vsak, ki je kaj vel- jal, za sabo vlačil punco z ogromnim oprsjem in kopalka- mi, ki so si komaj zaslužile takšen naziv. In tako sem se že naveličala opazovanja fantov, ko se je pred menoj prikazal (moj) princ na belem konju - seveda brez konja. Lenobno sem se dvignila od dnevnika ter ga po zračni liniji zložila v najtemnejši kot, ki je v sobi sploh obstajal. To ne more biti res, še pet dni. Bom sploh lahko preživela? Komaj čakam, da "zginem" domov. S kupa bri- sač sem eno privlekla na dan, jo potlačila v črn, usnjen nahrbt- nik ter se odpravila na plažo. Lenobno sem razgrnila brisačo, si slekla majico ter odšla v vodo. Ker mi ni bilo do plavanja, sem zlezla na kopno in se odpravila proti svojemu prostorčku na pe- sku. Spotoma sem srečala neke- ga tipa. No, saj ni bil tako slab. Mi je pomežiknil? Seveda ne. Kaj pa, če mi je? Mogoče imam privide. Da sem se malo pomiri- la, sem poškilila, kaj piše v kri- minalki. Ker se mi je to zdela še najboljša ideja, sem se namazala z oljem za sončenje, si nadela očala, potem pa se poglobila v vsebino knjige. Za seboj sem zaslišala neznane glasove. Ozrla sem se in ugotovila, da na bri- sači za menoj leži tisti tip, ki sem ga prej srečala. Svojemu prijatelju je nekaj vdano razla- gal. In ker me je zanimalo, kaj sta se pogovarjala, sem napela ušesa in radovedno poslušala. "Daj, poslušaj me no, poglej jo, ali ni lepa?" se je slišalo iz njego- vih ust. Ker sem hotela vedeti, o kom oziroma o kateri sta se po- govarjala, sem se ozrla. Kot stre- la z jasnega sem se vrla nazaj na brisačo, saj sem videla, da gleda- ta mene. Obrnila sem se ne tre- buh in se delala, kot da berem knjigo. V resnici sem buljila v njiju in samo obračala strani. Ker sem slučajno pogledala na uro, me je skoraj kap. Bil je čas za kosilo. Kaj bi dala, da bi še lahko vsaj pol ure ležala v njego- vi bližini. Nejevoljno sem nase potegnila majico ter stvari stlačila v nahrbtnik. Še zadnjič sem se ozrla in se odpravila pro- ti stanovanju. Ko sem po kosilu prišla nazaj, ga že ni bilo več. Zvečer sem dnevnik "privlekla" izza postelje ter napisala samo nekaj besed: 6. 8. 1999, petek, čudovit dan ... In to je bilo vse. Suzana Amečič, 7.r., OŠ Cirkulane V ROTOVNIKOVI JAMI Ko sta bila deda in oma v zdra- vilišču Topolšica, smo ju v ne- deljo obiskali. Popoldan smo si šli skupaj og- ledat Rotovnikovo jamo. Odkri- la sta jo domačina, ko sta kopala temelje za hišo. Najprej so od- krili prvi del jame, nato pa še druga dva dela. Lastnica, sta- rejša gospa, nas je peljala v jamo. Do zadnjih dveh delov jame se moraš povzpeti po strmi lestvi. Ko smo prišli v zadnji, najvišji del jame, je naenkrat zmanjkalo luči. "Zaradi vlage v jami se je izklopilo varnostno stikalo," nam je povedala lastni- ca. Ostali smo v trdi temi in postalo me je strah. Lastnica je dejala, naj počakamo, sama pa se je odpravila na vhod jame vklopit stikalo. Po glavi so se mi začele poditi čudne misli: "Kaj če nas lastnica zapre v to temno I in hladno jamo? Kako se bomo I rešili?" A glej, prižgala se je luč. ! Lastnica se je vrnila po nas in I vsi moji strahovi so se razblinili I kot milni mehurčki. Skupaj smo se, kar se da hitro, odpravili iz jame. V gostilni pred jamo smo pogasili žejo in se vrnili v zdravilišče, a strahu iz jame se bom še spominjal. Aljaž Medved, 6. a, OŠ Cirkovce TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 25 HOKOMET / 1. B SRL MOŠKI Ormoi - Sevnita 22:39/13:15/ ORMOŽ: Dokša, Hanželič 3, /^ntolič 2, Juršič, Pučko 2, pžarmati, Prapotnik 6, Iva- nuša, Vuk 1, Kirič 5, Kotar, Šulek, Kavaš 2, Horvat L Tre- ner: Vlado Hebar. Srečanje je imelo dva povsem fazlična dela. V prvem polčasu so gledalci lahko videli zanimi- vo rokometno srečanje, kjer sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, po 15. minute so vodili gostje z dvema zadetkoma, nato pa so rokometaši Ormoža zaigrali bolje in vse do 27. minute vodili z enim ali dvema zadetkoma, pri tem vodstvu pa so zapravili veliko napadov, ki bi lahko po- menili višje vodstvo. V zadnjih treh minutah pa so Sevničani naredili preobrat in si priigrali' dva zadetka prednosti. Nadaljevanje srečanja je bilo povsem v znamenju gostov, ki so neusmiljeno polnili mrežo domačih vratarjev. Rokometaši Ormoža so povsem odpovedali z igro v napadu, kjer jih je v obup spravljal vratar Sevnice Dejan Marcola. V takšni igri se je pri gostih še posebej odlikoval Aleš Sirk, ki je dosegel kar šestnajst zadetkov. 1. B LIGA- ŽENSKE • Ptuj - Novo mesto 32:28 /16:17/ PTUJ: Vidovičeva, N. Potočnik 7, Šijančeva 6, Pučkova 4, Bezjakova, Maje- ričeva 2, Podhostnikova, Mi- kuličeva. Petkova 6, A. Potočnik, Čemetova 7, Žam- pova, Kelenčeva. Domače rokometašice so v derbiju lige prišle do pomemb- ne zmage proti ekipi Novega mesta. V prvem polčasu je bila igra izenačena, ekipi sta se men- jevali v vodstvu in nobena si ni mogla priigrati večje prednost. V drugem polčasu so igralke Ptuja prišle do prednosti štirih zadetkoY, kar je bilo ob veteran- ki Ines Černe, ki je modro vodi- la ekipo in zraven tega še zade- vala, več kot dovolj za prvo zma- go v novem prvenstvu. 2. LIGA - VZHOD MOŠKI • Pyramidia - Razkrižje 43:20 /20:11/ PVRAMIDIA: Valenko, Pi- sar 11, M. Šandor, Kelenc 1, Osterc 4, Pšajd 7,1. Ivančič 7, Žnidarič 2, F. Šandor 2, Žuran, Strbal, D. Ivančič 9, Cvitanič, Kovačec. Rokometaši Pyramidie so brez večjih težav premagali ekipo Razkrižja, ki je v tem nastopila samo z osmimi igralci, kar pove vse. Domači so dosegli rekord- no zmago, lahko pa bi bila še višja, vendar je težko biti skon- centriran celo srečanje, če že vnaprej veš, da boš visoko pre- magal nasprotnika. Danilo Klajnšek NAMIZNI TENIS / 1. DRŽAVNA LIGA ŽENSKE • Petovia - Ljubljana 5:5 Namiznoteniške igralke ptuj- ske Petovie so tokrat zamudile priložnost za osvojitev obeh točk, na koncu pa so morale reševati eno. Tina Zalezina in Karmen Steblovnik sta imeli možnost premagati nekdanjo igralko ptujske Petovie Špelo Lukner, vendar sta na koncu os- tali brez zmag. Najboljša ptuj- ska igralka Katarina Golič je dosegla tri zmage. Med drugim je uspela v zelo razburljivem dvoboju ugnati Biljano Todoro- vič, v tem trenutku eno boljših igralk v Sloveniji. Posamezni izidi: Steblovnikova - Luknerjeva 1:2, Goličeva - Šolmajerjeva 2:0, Zalezina - Todorovičeva 0:2, Goličeva - Luknerjeva 2:0, Steblovnikova - Todorovičeva 0:2, Zalezina - Šlomajerjeva 2:0, Goličeva/Zalezina - Todo- rovičeva/Lukner jeva 1:2, Goličeva - Todorovičeva 2:1, Zalezina - Luknerjeva 1:2, Ste- blovnikova - Šlomajerjeva 2:0. MOŠKI # lVIaxi Olimpija - Petovia 6:0 v 5. krogu 1. SNTL za moške so igralci ptujske Petovie doživeli pričakovani poraz proti Olimpiji. Zmaga domačinov je bila gladka, saj gostom ni v šes- tih dvobojih osvojiti niti niza. Posamezni izidi: Škafar - Drčič 2:0, Reflak - Pil- jak 2:0, Tokič - Janžekovič 2:0, Reflak - Ovčar 2:0, Lasan - Jan- žekovič 2:0, Tokič - Piljak 2:0. Danilo Klajnšek KIKBOKS / MEDNARODNI TURNIR Petkrat zlato za Ptujiane v Zagoiju je potekal 16. mednarodni turnir kikboks semi kontact, ki je bil obe- nem odprto prvenstvo Slovenije. Sodelovalo je 263 tekmovalcev iz 45 klubov iz Švice, Avstrije, Nemčije, Ital^e, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Člani Kluba borilnih veščin so se domov vrnili s petimi zlatimi medaljami, bili pa so tudi najuspešnejši klub. V svojih kate- gorijah so zmagali Dorotej Kline, Andrej Bezjak, Davorin Gabrovec, Matej Šibila in Nadja Šibila, srebrne medalje pa so pri- nesli Andrej in Matjaž Vindiš in Matjaž Brumec, tretji pa je bil Sandi Kolednik. Končalo se je tudi državno prvenstvo v semi in light kontaktu za člane, članice, mladince, mladinke, dečke in deklice. Državni prvaki v semi kontaktu so posta- li med dečki Jure Volgemut (Ptuj), med deklicami pa Desa Repič in Maja Volge- mut (obe Ptuj) in Sonja Vuletič (Ormož), med mladinci Andrej Bezjak in Kristjan Siodnjak (oba Ptuj), med mladinkami Laura Maksimovič in Nadja Šibila (obe Ptuj), med člani Davorin Gabrovec, Boštjan Zupanič in Matjaž Vindiš (vsi Ptuj), med članicami pa Renata Polanec (Ptuj). Državni prvaki v light kontaktu so posta- li med mladinkami Mateja Eriač in Nad- ja Šibila, med mladinci Kristjan Siodnjak, med članicami Katja Janžeko- vič (vsi Ptuj) in med člani Danilo Korotaj (Ormož). KEGLJANJE Poraz domof zmaga v gosteh v 3. krogu 1. lige OKS Maribor so kegljači ptujske Drave gostili Krilato kolo in izgubili s 3:5 /4918:4975/. Posa- mični rezultati Ptujčanov: Arnuš 796, Haladea 914, Vranješ 976, Sušanj 850, Čuš 769 in Plajnšek 793 podrtih kegljev. Prav tako so nastopili kegljači druge ekipe Drave v 2. ligi OKS Maribor, kjer so se pomerili s tretjo ekipo Krilato kolo in srečanje dobili z rezultatom 5:3 /2172:1834/. Posamični izidi: Kavčič 347, Murko 409, Planine 355, Kramber- ger 383, FridI 365, Kozoderc 164, Bom- bek 149. Danilo Klajnšek NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 13. kroga: Aluminij - Črenšovci 6:0, Nafta - Železničar 0:3, Koper - Elan 4:0, Ta- bor - Živila Triglav 2:0, Esotech Šmartno - Šent- jur 2:0, Zagorje - Jadran Šepič 2:0, Ivančna Go- rica - Avtoplus Korte 5:1, Montavar Rogoza - Drava 1:1 1. TABOR 13 11 1 1 32:4 34 2. KOPER 13 9 3 1 38:9 30 3. ŽELEZNIČAR 13 8 3 2 21:7 27 4. ESOTECH ŠMARTNO 13 8 2 3 29:19 26 5. ELAN 13 8 1 4 25:17 25 6. ALUMINIJ 13 7 2 4 24:10 23 7. ZAGORJE 13 6 3 4 19:15 21 8. ŽIVILA TRIGLAV 13 6 O 7 16:17 18 9. MONTAVAR ROGOZA 13 4 4 5 13:17 16 10. IVANČNA GORICA 13 4 1 8 18:27 13 11. JADRAN ŠEPIČ 13 3 4 6 13:22 13 12. ŠENTJUR 13 3 4 6 9:20 13 13. DRAVA 13 2 5 6 14:18 11 14.NAFA 13 2 4 7 11:24 10 15. ČRENŠOVCI 13 1 4 8 9:37 7 16. AVTOPLUS KORTE 13 O 3 10 4:32 3 Razpored tekem 14. kroga: Črenšovci - Dra- va, Šentjur - Zagorje, Aluminij - Nafta, Avtoplus Korte - Montavar Rogoza, Jadran Šepič - Ivančna Gorica, Žjvila Triglav - Esotech Šmart- no, Elan - Tabor, Železničar - Koper ALUMINIJ - ČRENŠOVCI 6:0 12:0/ STRELCI: 1:0 Emeršič /17/, 2:0 Pučko /20/, 3:0 Emeršič /59. iz 11 m/, 4:0 Emerčič /61/, 5:0 Hojnik /67/, 6:0 Hojnik /72/. .ALUMINIJ: Šeremet, Franci, Vidovič /Koren/, 2olek /Prapotnik/, Kancler, Vršič, Perkovič, Go- lob /Kolar/, Emeršič, Pučko, Hojnik. Nogometaši Aluminija so brez večjih težav prišli do visoke zmage. Samo prvih dvanajst ^inut je bila igra enakovredna. V 17. minuti pa is Emeršič z natančnim strelom zadel zgornji l^ot vratarja Črenšovcev. Tri minute kasneje je v Polno zadel Pučko. V drugem polčasu so domači pričeli silovito, ^ so od 49. do 53. minute uprizorili pravo ka- "^onado na vrata gostov. V 59. minuti je gostu- joči obrambni igralec v svojem kazenskem Prostoru zrušil Kolarja in sodnik Ihan je pokazal belo točko. Ob tem prekršku je igralec črenšovcev prejel drugi rumeni karton in bil l^l^ljučen. Zanesljiv izvajalec iz 11 metrov je bil ^ilan Emeršič. Dve minuti kasneje z mojstrskim ^^cletkom Emeršič dosegel še četrti zadetek za Jctričane. V 67. in 72. minuti je kapetan ^•^rnačih dvakrat zadel v polno in tako so nogo- [^®taši Aluminija prišli do visoke zmage, ki bi .^•^ko bila še višja, če bi izkoristili nekaj zares "^enitnih priložnosti. MONTAVAR ROGOZA - DRAVA 1:1 /0:0/ STRELCA: 1:0 Volk/78/, 11 Fridauer/87/ Nogometaši ptujske Drave se z gostovanja pri Montavarju Rogozi vračajo s pomembno točko. Med tednom je prišlo do zamenjave na trener- ski klopi: Dušana Čeha je zamenjal Ivan Zaje in ta je ekipo vodil na gostovanju. Kljub temu da so Rujčani nastopili močno oslabljeni, so se dobro kosali z izkušenejšimi domačimi nogo- metaši. Igra v prvem polčasu je potekala med obema kazenskima prostoroma, brez pravih priložnosti za zadetek, v nadaljevanju pa se je razživela. Ko je sodnik izključil Kljajiča, so domači močno pritisnili, zraven tega pa zaigrali še ostreje. Toda ni jim pomagalo veliko, saj so tudi oni ostali brez igralca. V 78. minuti je nek- danji igralec in kapetan Drave Zoran Volk pove- del ekipo Montavarja Rogoze v vodstvo. Takoj zatem so imeli domači še priložnost za zvišanje rezultata, vendar se je izkazal vratar Drave Go- lob. Zadnjih deset minut pa je bilo v znamenju gostov in v 87. minuti jim je z zadetkom Fridau- erja uspelo izenačiti. 3. UGA - SEVER Rezultati tekem 12. kroga: Kovinar Mas- com - Gerečja vas 1:2, Hajdina - Pobrežje 1:0, Krško - Mons CIaudius 1:1, Zreče - Paloma 4:2, Bistrica - Fužinar 4:0, Tim Laško - Dravinja 1:2, Starše - Usnjar 5:1. 1. DRAVINJA 12 8 3 1 24:8 27 2. PALOMA 12 8 2 2 28:19 26 3. ZREČE 12 7 3 2 23:13 24 4. TIM LAŠKO 12 6 3 3 35:21 21 5. GEREČJA VAS 12 7 O 5 20:18 21 6. FUŽINAR 12 6 2 4 20:22 20 7. HAJDINA 12 5 3 4 16:21 18 8. STARŠE 12 4 2 6 21:19 14 9. USNJAR 12 3 5 4 20:19 14 10. KOVINAR MAS-COM 12 4 2 6 13:12 14 11. BISTRICA 12 3 3 6 15:26 12 12. KRŠKO 12 2 4 6 17:19 10 13.M0NSCLAUDIUS 12 2 4 6 12:22 10 14. POBREŽJE 12 O 2 10 15:40 2 Razpored tekem 13. kroga: Gerečja vas - Hajdina, Usnjar - Kovinar Mas-com, Dravinja - Starše, Fužinar - Tim Laško, Paloma - Bistrica, Mons CIaudius - Zreče, Pobrežje - Krško HAJDINA - POBREŽJE 1:0 /0:0/ STRELEC: 1:0 Roman Krajnc v 79. minuti iz 11 m HAJDINA: M. Brodnjak, Komik /Marcel Krajnc/, Bauman, Mihael Krajnc, VrabI, F. Pihler, Princi, Zelko /I. Pihler/, Roman Krajnc /Rozman/, Vrbanec, Gaiser. Nogometaši Hajdine so v srečanju z zadnjeuvrščeno ekipo Pobrežja uspeli doseči tretjo zaporedno zmago. Toda pot do nje je bila težavna, saj domačim nogometašem tokrat ni šlo najbolje. Kljub temu da so se trudili, je bila igra slaba, predvsem pa je bilo malo priložnosti za zadetek. Gostje iz Maribora so bili v 79. mi- nuti igre nepazljivi, naredili so prekršek v svo- jem kazenskem prostoru in sodnik je dosodil enajstmetrovko. Domači napadalec Roman Krajnc je bil uspešen realizator. Ta zadetek je na koncu pomenil zmago in nove tri pomemb- ne točke za nogometaše Hajdine. KOVINAR MJiSCOM - GEREČJA WIS 1:2 /0:1/ STRELCI: 0:1 Perko/18/, 1:1 Karanovič/58. iz 11 m/, 1:2 Ciglar /68. iz 11 m/. GEREČJA VAS: Lampreht, Paveo, Slaček, Habjanič, Zajšek, Ciglar, Pacher /Turk/, Kme- tec, Kaučevič, Perko, Verlak. Serija zmag nogometašev Gerečje vasi se na- daljuje. Tokrat so premagali ekipo mariborske- ga Kovinarja v močno okrnjeni sestavi, saj je manjkalo kar nekaj igralcev pn/e enajsterice. Prvi so povedli gostje z zadetkom Perka. Domači so uspeli izenačiti v 58. minuti, vendar se nogometaši Gerečje vasi niso zmedli in po- pustili. Deset minut kasneje je Ciglar dosegel zadetek iz enajstmetrovke, kar je bilo dovolj za minimalno zmago v Mariboru. V zadnjem srečanju jesenskega dela prvenstva se bodo nogometaši Gerečje vasi na svojem igrišču po- merili s sosednjo Hajdino. BISTRICA - fUŽINAR 4:0 /2:0/ STRELCA: 1:0 Višnar /11/, 2:0 Višnar /38/, 3:0 Višnar /73/, 4:0 Ivetič /81/. BISTRICA: Hvaleč, Verko, G. Regoršek / Dolšak/, A. Regoršek, Sep, Romih, Obrovnik /ŽnuderI/, Ivetič, Stražišar, Skale /Polajžar/, Višnar. Po dolgem času so do pomembne zmage v borbi za obstanek prišli tudi nogometaši Bistri- ce, ki so nekoliko nepričakovano visoko pre- magali ekipo ravenskega Fužinarja. Tokrat so domači nogometaši zaigrali dobro in gostje niso imeli praktično nobene možnosti za uspeh. MNZPTUJ -1. RJkZRED Rezultati 10. kroga: Elethšop R - Dornava 4:4, Središče - Pragersko 2:2, Slovenja vas - Vi- dem 0:1, Ormož - Boč 2:2, Gorišnica - Markovci 3:3, Stojnci - Polskava 19:0. 1.ST0JNCI 10 9 O 1 49:11 27 2. DORNAVA 10 6 3 1 27:11 21 3. BOČ 10 5 4 1 21:22 19 4. SREDIŠČE-1 10 5 2 2 21:16 16 5. VIDEM 10 4 3 3 18:16 15 6. ORMOŽ 10 3 4 3 25:18 13 7.ELTEHŠ0PR 10 3 4 3 29:31 13 8. PRAGERSKO 10 3 3 4 18:24 12 9. MARKOVCI 10 3 2 5 18:28 11 10. GORIŠNICA 10 2 3 5 20:23 9 11. SLOVENJA VAS-1 10 1 2 7 9:19 4 12. POLSKAVA 10 1 O 9 7:53 3 Razpored tekem 11. kroga: v soboto, 6. no- vembra, ob 13.30 Zg. Polskava - Slovenja vas, Boč - Eltehšop R., Videm - Ormož; v nedeljo, 7. novembra, ob 13.30 Pragersko - Stojnci, Mar- kovci - Središče, Dornava - Gorišnica. MNZPTUJ - II. RAZRED Rezultati 10. kroga: Lovrenc - Skorba 0:5, Pago Leskovec - Bukovci 3:3, Tržeč - Hajdoše 4:0, Apače - Grajena 0:7, Zavrč - Podlehnik 1:2. 1. SKORBA 9 7 2 0 38:10 23 2. TRŽEČ 9 6 2 1 19:8 20 3. LOVRENC 9 5 13 16:17 16 4. APAČE 9 4 2 3 20:26 14 5. BUKOVCI 9 3 4 2 18:20 13 6. HAJDOŠE 9 3 3 3 21:16 12 7. GRAJENA 9 3 3 3 24:26 12 8. ZAVRČ 9 3 2 4 14:16 11 9. PODLEHNIK 10 3 2 5 17:22 11 10. PODVINCI-1 9 1 1 7 9:22 11 11. PAGO LESKOVEC 9 0 2 7 16:29 2 Razpored tekem 11. kroga: v soboto, 6. no- vembra, ob 13.30 Grajena - Lovrenc; v nedeljo, 7. novembra, ob 10.30 Hajdoše - Apače, ob 13.30 Skorba - Zavrč, Bukovci - Tržeč, Podvinci - Leskovec. 2. MLADINSKA UGA - VZHOD Rezultati tekem 12. kroga: Aluminij - El- mont Posavje 5:0, Nafta - Bakovci 21:1, Pohor- je - Korotan 1:1, Dravinja - Nissan Ferk 4:0, Železničar - Bistrica 4:0, Šentjur Vurij - Era Šmartno 2:0, Drava prosta 2. KADETSKA UGA - VZHOD Rezultati tekem 12. kroga: Aluminij - Krško MKI Leskošek 6:0, Nafta - Bakovci 11:0, Po- horje - Korotan 6:1, Dravinja - Nissan Ferk 3:2, Železničar - Bistrica 8:1, Šentjur Vurij - Era Šmartno 0:5, Drava prosta Danilo Kl^nšek MAU NOGOMET - 2. SLMN VZHOD Rezultati 5. kroga: Mizarstvo Širovnik - Vito- marci Petlja 15:4, Pušenci - Oplotnica 5:3, Do- bovec - MAK Cola 7:7, Valšped - Slovenske Go- rice 1:6, Draža vas - Marco Polo 9:4. 1. MIZARSTVO ŠIROVNIK 5 3 1 1 38:18 10 2. MAK COLA 4 3 1 0 28:20 10 3. SLOVENSKE GORICE 4 2 1 1 17:12 7 4. DRAŽA VAS 3 2 10 12:8 7 5.KRIŽEVCI 4 2 11 12:10 7 6. VALŠPED 4 2 1 2 21:21 7 7. PUŠENCI 5 2 1 2 20:25 7 8.D0B0VEC 5 12 2 19:19 5 9. VITOMARCI PETUA 4 112 14:26 4 10. OPLOTNICA 4 0 2 2 11:14 2 11. MARCO POLO 5 0 0 5 15:34 O 26 ... pouovNA šPOKoauk m šport Četrtek, 4. november 1999 - TEDNIK I. SLOVENSKA JUDO LIGA Ptuiiani se naprej uspešna v soboto je v dvorani Mladika potekal tretji krog L slovenske judo lige, kjer so se pomerile ekipe Branik Broker iz Maribora, še neporažena ekipa Ivo Reya iz Celja in domača Drava. V na- bito polni dvorani smo si lahko ogledali zelo zanimive borbe, ki jih je spremljalo izjemno navdušenje gledalcev. Med gledalci sobotnega prvenstva smo zasledili tudi predsednika Judo zveze Slove- nije Bogdana Gabrovca in klubske stratege bistriškega Im- pola. Slovenj Gradca, Murske Sobote in drugih, saj se počasi že kaže, katere ekipe se bodo po- merile v zaključnem delu tek- movanja. Domači judoisti so v prvi bor- bi z mariborskim Branikom odprli štajerski derbi 3. kroga. Mariborska ekipa s Kirbišem in Bevcem na čelu, udeležencema letošnjega članskega svetovnega prvenstva, je vsekakor resen kandidat za letošnjo končnico. V kat. do 60 kg pa so Mari- borčani že v uvodu morali priz- nati poraz. Kolednik je z 10:0 v prvi minuti premagal Pušnika. V kat. do 66 kg je Marholt po zelo izenačeni borbi klonil proti izkušenemu Kirbišu. Denis Rus se je v kat. do 73 kg pomeril z bivšim članskim reprezentan- tom Mušičem. Rus, v ligaških tekmovanjih le enkrat poražen, je povsem zasenčil izkušenega nasprotnika in z zmago 10:0 povišal vodstvo domačih na 2:1. Vodstvo domače ekipe s 3:1 pa je z zmago nad Sagadinom nato povišal Vogrinec v kat. do 81 kg. Borba v kat. do 90 kg med domačinom Lešnjakom in državnim prvakom Bevcem je bila vsekakor najzanimivejša. Po nekaj uspešnih akcijah je Lešnjaku uspelo priboriti viso- ko vodstvo, kar je še v prvi polo- vici borbe okronal z ipponom. V kat. do 100 kg je Tajhman pre- magal Portnšlagerja, Kramber- ger pa je po nekaj napakah klo- nil proti Mihalini. Končna zma- ga s 5:2 domačo ekipo ob dobrem nadaljevanju v četrtem krogu že vodi v sklepni del prvenstva. Mariborčani proti do tedaj vo- dilni ekipi I. slovenske lige celjski Ivo Reyi niso bili resen nasprotnik. Končni rezultat 6:1 in novi dve točki v prid Cel- janov. Srečanje med izkušenima eki- pama Drave in Celja je bil vrhu- nec sobotnega večera. Slednji z bogatimi izkušnjami z ev- ropskih klubskih pokalov so na blazine postavili najboljše, ven- dar so se domačini brezkompro- misno podali v boj za nove točke. Do 60 kg je Koledniku znova uspelo nasprotniku odščipniti točko. Holer je kma- lu proti Marholtu do 66 kg ize- načil. V dvorani se je kmalu raz- vilo pravo južnoameriško navi- jaško vzdušje, kakršnega na tovrstnih tekmovanjih nismo vajeni. Na blazine sta v kat. do 73 kg stopila za domačine mla- dinski državni prvak Denis Rus in Ferjan, tretjeuvrščeni na mla- dinskem svetovnem prvenstvu, udeleženec letošnjega članskega svetovnega j^rvenstva v Bir- minghamu. Zelja po zmagi mla- dega Rusa je bila premočna za izkušenega Ferjana, ni mu uspe- lo pripraviti nobene resnejše akcije. Rus je v drugi polovici borbi povsem zasenčil Celjana in z zmago 7:0 Dravi priboril dragoceno točko. Vogrincu je do 81 kg proti Beltramu ob kon- cu borbe zmanjkalo moči in Cel- jani so znova izenačili. Izkušeni Lešnjak je znova upravičil vlogo favorita, saj je gladko z 10:0 op- ravil z Mlinarevičem in Drava je vodila 3:2. Za skupno zmago so Ptujčani potrebovali le še točko. Tajhman je v kat. do 100 kg pričel odločno proti državnemu prvaku Petelinšku. V prvi mi- nuti je že vodil s 7:0, nakar je majhno nepazljivost Celjan kaj hitro kaznoval in priboril novo izenačenje. Največjo breme so- botnega kola je bilo tako prene- seno na ramena mladega Miha Primca. Celjski adut, izkušeni Ceraj, bivši mladinski državni prvak, 12.-uvrščeni na mla- dinskem SP v kat nad 100 kg, je s svojimi 140 kg že večkrat odločil tovrstno tekmo prav v najtežji kategoriji. Evforično vzdušje v dvorani je spremljalo odločilni dvoboj. Že v prvi mi- nuti je Prime postavil dvorano na noge. Z atraktivnim metom mu je uspelo priboriti visokih 7 točk. Celjan je v nadaljevanju povsem spremenil taktiko. Sle- dila je serija resnih napadov, kljub vsemu pa se je Ptujčanu uspelo obraniti. Ponovno je po- budo prevzel Prime in z odločno akcijo je Ceraj a položil na hrbet. Glavni sodnik sobot- nega srečanja je ocenil uspešno akcijo Primca z ipponom (10 točk) in končna zmaga je bila v domačih rokah. V dvorani se je razleglo nepopisno veselje, na- kar je stranski sodnik zahteval posvet sodniške trojke o končni odločitvi. Ti so met Primca do- mala povsem razvrednotili. Pro- testi iz ptujske klopi niso zalegli in po nekaj trenutkih borbe je Celjan uspel s končnim prije- mom Ivo Reyi priboriti odločilno zmago. Sodniška trojka je bila znova na strani nasprotnika in Dravi odvzela prepotrebno zmago. Dravi je v skupnem seštevku kljub porazu s 4:3 (37:27) uspe- lo ubraniti tretje mesto. "Zelo smo zadovoljni s sobot- no predstavo naših tekmoval- cev, saj so pokazali izjemno bor- benost. Obe zmagi bi sicer mo- rali ostati doma, vendar ob takšnem katastrofalnem sojen- ju, kot smo ga bili priča tudi to- krat, je žal rezultat takšen, kot je," so po tekmovanju dejali v domačem taboru. Ligaško prvenstvo se bo na- daljevalo šele 27. novembra. V tem času se bosta Denis Rus in Tanja Žuran udeležila mla- dinskega evropskega prvenstva, ki bo potekalo od 18. do 21. v Rimu. Simon Starček UUTOMER / 25. TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE Naiboljši uvoženi kasai Gerd Novemifer Minulo nedeljo so bile na spo- redu še zadnje kasaške dirke tega tisočletja, znova na ljuto- merskem hipodromu. Vsi konji so kljub hladnemu vre- menu pokazali še zadnje moči, najbolj pa so se potru- dili prav gostitelji, ki so slavi- li v petih od osmih točk. Rezultati: 1. dirka, za 3-4-let- ne kasače: 1. Lineja (Lovrenčič, Maribor), 2. Evita C (Cerar, Ljubljana Stožice), 3. Vendon Charlie (Slavič, Ljutomer); 2. dirka, za 3-4-letne kasače: 1. Ford AS (Slavič, Ljutomer), 2. Angie Vita (Žan, Ljubljana Stožice), 3. Marli Somolli (Šepe- tavc, Posavje Krško); 3. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Doriana (Skube, Komenda), 2. Vili Lo- bell (Bedekovič, Slovenske gori- ce), 3. Fuci Fuc (Maletič, Šen- tjernej); 4. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Fortuna C Lee (Ma- kovec, Ljutomer), 2. Vicky Crown (Orel, Ljubljana Stožice), 3. Lurado B (Vidic, Komenda); 5. dirka, za 3-12-let- ne kasače: 1. Felicia (Jagodic, Brdo), 2. American Express (Oražem, Ljubljana Stožice), 3. Jo Jo B (Rekar, Brdo); 6. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Gerd November (Tramšek, Ljuto- mer), 2. Hurricane Sund (Oražem, Ljubljana Stožice), 3. Javelin Elco (Crnkovič, Bled); 7. dirka, rejska dirka dveletnih kasačev: 1. Cony Chergon (Pozderec, Ljutomer), 2. Don MS (Slavič, Ljutomer), 3. Astra Goal (Antolin, Ljutomer); 8. dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Dali (Sagaj, Ljutomer), 2. Jason B (Gregorc, Brdo), 3. Valat (Judež, Šentjernej). M.Toš STRELSTVO / STRELSTVO I. DRŽAVNA LIGA • Potočniku točka Strelski klub Ptuj je nastopil v prvem turnirju I. državne lige v streljanju z zračno pištolo. Ptujčani so nastopili v sestavi Matija Potočnik, Marjan Gril in Slavko Ivanovič ter nastreljali 1593 krogov. Najboljše je strel- jal Matija Potočnik 557 krogov in iztržil točko. SI II. DRŽAVNA LIGA # Juršinci sedmi, Petij a deveta v škofji Loki je bil prvi turnir II. državne lige v streljanju z zračno pištolo. Zmagala je ekipa Mirisa iz Kočevske Reke. Strelska družina Juršinci je streljala solidno, njihovi rezul- tati: 4. Mirko Moleh 557 krogi, 8. Majda Raušl 545 krogi, 34. mladinec Simon Simonič 484. Pri Petlji je bil najboljši strelec državni prvak Simon Fras s 533' krogi. Deveto mesto na prvem turnirju ni neuspeh. Sh DRŽAVNI TURNIR ZA MLADINCE • Ptujčani drugi I Mlajši mladinci Ptuja Simeon- Gonc 332, Simon Fras 331 in| • Sebastijan Molnar so na prvem' državnem turnirju za mlajše' mladince zasedli drugo mesto. Mlajše mladinke Biserka Malek' 298, Sonja Šegula 317 in Jelena Vukovič 282 so na istem tekmo- vanju bile ekipno osme. j si) III. DRŽAVNA LIGA' v soboto se v Turnišču začne III. državna liga v streljanju z zračno pištolo. SD Juršinci v sestavi Janko Berlak, Zlatko Kostanjevec in Staška Benko se bo pomerila s SD COAL. P.d. ODBOJKA J A DOL' ŽENSKE • Hlarsel - Formis Bell 2:3 MARSEL : Terbučeva, Mohorkova, Žunkovičeva, Blažičeva, Pustoslemškova, Krebsova, Šeronova, Frumnova, Vindiševa V ptujski športni dvorani se je zgodilo majhno presenečenje, saj so mlade in zelo dobre gostje iz Rogoze uspele premagati favorizirano in predvsem uspavano domačo vrsto. V prvem nizu je bila igra ize- načena in domačinke so vodile do dvanajste svoje točke, nato pa pričele grešiti in gostje so to znale izkoristiti. Prav tako so v dru- gem nizu imele vodstvo Ptujčanke, ki so vodile s štirimi, petimi točkami, vendar se je njihova igra končala pri dvajseti točki. Takrat so popolnoma popustile, naredile nekaj začetniških napak, kar so seveda odbojkarice iz Rogoze izkoristile. Naslednji dve igri so Ptujčanke le uspele dobiti in rezultat izenačiti. Peti niz pa je ponov- no pripadel gostjam in domače so ostale brez načrtovanih točk. Re- zultati nizov: 24: 26, 20:25, 25:21, 25:15, 10:15. I. A LIGA MOŠKI • Granit - Olimpija 3:1 GRANIT: Kavnik, M. Bračko, Pušnik, Z. Bračko, Rajh, Jurak, Lampreht, Pivko, Pipenbaher, Jesenko. Številni gledalci v bistriški športni dvorani so lahko videli zelo za- nimivo in razburljivo odbojkarsko predstavo in seveda bili P" srečanju zelo zadovoljni, saj so videli drugo zmago odbojkarjev Gra- nita. Rezultati nizov: 24:26, 26:24, 25:16, 27:25. Danilo KlajnšeK ČETRFINALE ODBOJKARSKEGA POKALA • Granit - Salonit 0:3 GRANIT: Kavnik, M. Bračko, Pušnik, Kotar, Z. Bračko, Ra)^' Jurak, Lampreht, Pivko, Pipenbaher, Jesenko. Odbojkarji Salonita iz Anhovega, ekipa državnih prvakov, so tu^' v povratnem četrtflnalnem pokalnem srečanju slavili s 3:0 /22:2^' 17:25, 19:25/ in ponovili rezultat iz prvega srečanja. V igri, ki je jala dobrih petinštiredeset minut, so dokazali premoč^ čeprav so odbojkarji bistriškega Granita nudili soliden odpor. Še najbolj raZ' burljivo je bilo v prvem nizu, ko je bil rezultat desetkrat izenačen,^ so pri 22:22 odločile izkušnje gostov. Danilo KlajnšeK TEDNIK - Četrtek, 4. november 1999 ooLAm m otMm 27 PTUJ / NA OBMOČNEM ZDRUZENJU RDEČEGA KRIZA Aktija Nikoli sami v ponedeljek, 25. oktobra, je na območnem združenju Rdečega križa Ptuj potekala razdelitev paketov s humanitar- no pomočjo, ki so jih dobili iz sklada RK Slovenije v akciji Nikoli sami. Ta poteka že tri leta, odziv nanjo pa je zelo do- ber. Letos so v njej zbrali 96.088.069 tolaijev. Z zbranimi sredstvi bodo us- peli zagotoviti enako število pa- ketov kot lansko leto, to je 26.000 prehrambenih paketov in zavitkov pralnega praška, 7000 darilnih vrečk za ostarele in 560 darilnih paketov za otro- ke. Prav tako pa bodo petstotim otrokom iz vse Slovenije omo- gočili letovanje v mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Dvanajst upravičencev s ptujskega območja bo tja odpo- tovalo v zimskem času od 19. do 26. februarja. Tako pravne kot tudi fizične osebe darujejo svoje prispevke v obliki denarnih in materialnih sredstev. Na ptujsko območje je prispelo 1.263 paketov hrane in enako število zavitkov pralnega praha, s katerimi bodo pos- kušali čim bolj olajšati življenje pomoči potrebnim ljudem, samo razdeljevanje pa se bo pričelo 1. novembra, to je prvi dan Tedna solidarnosti RK Slovenije. Navedeno dejanje naj bi bilo ena poglavitnih ak- tivnosti v tem obdobju. Poleg tega da pomagajo Sekretarka področnega združenja RK Ptuj Vida i\/lllu- nič revnim, brezposelnim, socialno ogroženim družinam in ostare- lim ter invalidnim osebam, se v ptujskem RK ukvarjajo še s problemom prostorske stiske, ki jo imajo v gasilskem domu. Sekretarka območnega združenja RK Vida Milunič si že nekaj let prizadeva, da bi jim odstopili sobo, ki je prazna in se že nekaj časa v njej nič ne do- gaja, za skladišče pa mora upo- rabljati svojo pisarno, vendar pa vedno naleti na gluga ušesa ljudi, ki naj bi to lahko omo- gočili. Predstavniki Rdečega križa se zahvaljujejo vsem daroval- cem za njihovo pomoč in upajo, da bo odziv v prihodnje še večji, saj število pomoči potrebnih ljudi in družin narašča zelo hit- ro. Eva Vičar, Ozren Blanuša ZAHVALA Območno združenje Rde- čega križa Ptuj se iskreno zahvaljuje Upravni enoti Ptuj za nakazila v humani- tarne namene namesto cvet- ja na grob ob smrti moža Marije Horvat in ob smrti očeta Nade Slatič. Darilni zavitki so shranjeni kar v pisarni. Foto: Ozren Blanuša TRNOVSKA VAS / ODPRLI CESTO V SOVJAKU Slovesno in veselo Ob zaključku prvega leta življenja nove občine Trnovska vas obirajo plodove dela. V soboto ob 14. uri so se zbrali ob gos- tih domala vsi vaščani vasi Sovjak in prisostvovali dolgo pričakovanemu dogodku - svečani otvoritvi treh modern- iziranih odcepov cest v svoji vasi v skupni dolžini 1,5 km. Le dobrih sedem mesecev je bilo potrebnih od izdelave načrtov do težko pričakovane asfaltne črnine. Zemeljska dela in asfaltiranje je s kooperanti uspešno izvedla družba Epson. Potek del sta prikazala ipredsednik vaške skupnosti Štefan Krajnc in predsednik gradbenega odbora Marjan Potrč, o pomenu posodobljene ceste in drugih zaključnih pro- jektov pa je govoril župan Kari Vurcer. Vaščani Sovjaka so ob soli- darnosti drugih občanov zbrali 2.800.00 SIT, neposredno ob cesti živeči tudi po 200.000 SIT. Ministrstvo za ekonomske od- nose je primaknilo 3 milijone. razliko do investicijske vrednosti 15 milijonov pa je občinski svet namenil iz letošnjih investicijskih sredstev. Odseke cest so ob županu odprli najstarejši krajani te majhne, trdožive in lepe slo- venjegoriške vasice Matevž Fras, Janko Kuhar ter Marija Bračič in s tem simbolično potrdili otrokom in vnukom, da so večstoletne blatne kolovo- ze še vseeno pravočasno uvrstili v preteklost. V prisrčenm kul- turnem programu so zapeli Bol- fenški fantje. Vso množico je sprejela pod streho znamenita Kranjčeva uta, ki je gostila že dva novo- mašnika, misli in besede pa so se v družabnem srečanju doti- kale veselega prazničnega dne in prihodnosti. Ur Vrvico je pomagal prerazati tudi najstarejši krajan Matevž Fras. Foto: Marjan Maguša PTUJ • V gledališču Ruj bodo danes ob 9.30 In 11. po- novili otroško predstavo Ana in kralj, ki je padel iz pravljice. SLOVENSKA BISTRICA • Knjižnica Josipa Vošnjaka vabi na literarni večer z mla- dinskim pisateljem Primožem Suhodolčanom drevi (28. ok- tobra) ob 18. uri v čitalnici. PTUJ • V razstavišču Mestne hiše na Ruju bodo jutri (v pe- tek) ob 12. uri odprli 1. sa- mostojno razstavo slikarke Elfride Brenčič. Razstava bo na ogled do 26. novembra. SLOVENSKA BISTRICA • Zavod za kulturo Slovenska Bistrica vabi v petek, 29. ok- tobra, ob 18. uri na koncert moškega vokalnega ansam- bla Pavla Kernjaka iz Maribora ter okteta Voglje iz Kranja ob sto-letnici rojstva koroškega skladatelja Pavla Kernjaka. PTUJ • V petek ob 19. uri bo v okviru Viktorinovih večerov v refektoriju minoritskega sa- mostana predavanje dr. Jan- ka Kosa o Antonu Blodnjaku. LENART • V Domu kulture bo jutri ob 19. uri premiera lut- kovne predstave M. Karla Rdeča žoga v izvedbi Lutkov- nega gledališča Pika iz Lenar- ta. PTUJ • Ob dnevu reformaci- je bo v refektoriju minoritske- ga samostana v soboto, 30. oktobra, ob 20. uri koncert druhovne glasbe vokalne sku- pine Maran-atha in učencev Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja. Vstopnine ni. ŠTATENBERG • V nedeljo, 31. oktobra, ob 18. uri bo v viteški dvorani dvorca Štaten- berg odprtje razstave del ude- ležencev letošnje kolonije. ORMOŽ • V avli občine Ormož je postavljena na og- led razstava Pokrajinskega muzeja Ruj Obrti prazgodo- vinskega Ormoža. Njen avtor je arheolog Brane Lamut, na ogled pa bo do 20. novem- bra. ORMOŽ • V Miheličevi galeri- ji sta do 2. novembra na ogled razstavi Likovna kolonija Šta- tenberg - osmič in razstava akvarelov ptujskega slikarja Andreja Božiča. Razstavišče je odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure. KINO PTUJ • Do konca tedna si lahko ob 18. in 20.30 uri ogledate Vojno zvezd. Od 2. do 7. oktobra bo ob 18. in 20. uri na sporedu Deset razlogov, zakaj te sovražim. ČRNA KRONIKA SOPOTNICA UMRLA NA KRAJU NESREČE Po Tovarniški cesti od Kidričevega proti Apačam je v nedeljo, 24. oktobra, ob 5.20 vozil osebni avto 35-letni J.C. iz Majšperka. Zaradi neprilagoje- ne hitrosti je v križišču z regio- nalno cesto zapeljal naravnost čez cesto na bankino, kjer je avto dvignilo v zrak in po nekaj metrih je silovito treščil v zid sta- novanjske hiše Apače 297. Na kraju nesreče je zaradi hudih poškodb umrla sopotnica, 40- letna L.K. iz Majšperka, ki je sedela na prednjem desnem sedežu, sopotnica na zadnjem sedežu, 40-letna V.S. iz Majšperka, in voznik pa sta bila hudo ranjena. Iz zvite pločevine so ju morali izrezati gasilci, po- tem pa so ju odpeljali v ptujsko bolnišnico. V PREPIRU POTEGNIL PIŠTOLO Ptujski policisti so prijeli 40- letnega A.M. iz Ptuja, ki je v so- boto, 23. oktobra, nekaj po pol- noči v gostišču Pik As v prepiru potegnil pištolo in streljal na 31- letnega R.B. iz Ptuja, ki sicer ni bil hudo poškodovan, saj so ga v ptujski bolnišnici po potrebnem medicinskem pose- gu odpustili. Strelca pa so poli- cisti pa zaslišanju pri preiskoval- nem odniku priprli. VLOM V SREDIŠČU OB DRAVI V noči na torek, 19. oktobra, so neznanci v Središču ob Dravi vlomili v prodajalno Kmetijske zadruge Ormož. Ukradli in odpeljali so več vrtnih kosilnic, motornih žag in raznega druge- ga orodja ter visokotlačni čisti- lec Karcher. Po oceni so zadru- go oškodovali za najmanj 700.000 tolarjev. OSTREŠJE V PLAMENIH V sredo, 20. oktobra, okoli 19. ure je izbruhnil požar na pod- strešju stanovanjske hiše v Kočicah, občina Žetale. Požar je nastal zaradi tega, ker je sin lastnika hiše L.K. ogreval pod- strešno sobo s plinsko pečjo. Zagorela je volnena odeja, po- tem pa se je ogenj razširil na podstrešje in ga v celoti uničil. Škode je za okoli 2 milijona to- larjev. DEČEK UMRL ZARADI IGRE Z OROŽJEM V soboto, 23. oktobra, je 12- letni 8.0. z Okoške Gore, občina Slovenska Bistrica,, odšel na obisk k sosedu. Tam mu je 19-letni S.T. razkazoval svoje orožje - plinsko pištolo, predelano v malokalibrsko. Pn tem se je pištola sprožila in krogla je dečka zadela v trebušno votlino. Zaradi notran- jih krvavitev je deček na kraju nesreče umrl. Lastnika, ki je posedoval neprijavljeno orožje, so policisti ovadili tožilstvu zara- di suma povzročitve smrti iz ma- lomarnosti. FF RODILE SO - ČESTITA- MO: Renata Krajnc, Pristava j 18, Cirkulane - Tio; Marija i Krepek, Gomila 3, Destrnik - 1 Niko; Jelka Ficijan, Sp. Ve- ' lovlek 11/a - deklico; Mihaela J Grlica, Dornava 55 - Erika; Veronika Furman, Dobrina : 56 - dečka; Irena Novak, i Sestrže 43 - Mojco; Darinka Butoien, Žetale 51/b - Deni- - sa; Irena Simonič, Sp. Se- ' narska 33/a - Sanjo; Dušanka j I Bratušek, Volkmerjeva 5, i I Ptuj - Dejana; Simona Pri- ■ imožič, Markovci 72 - Dam- jano; Aleksandra Lah, Mari- ; I borska c. 18, Ptuj - Kajo. j POROKE - PTUJ: Marijan I Širovnik in Liljana Spevan, i I Lancova vas 3l/a; Vinko Bel- ^ !ca, Pleterje 53, in Alenka Go- ; dec, Preša 8/a. POROKE - ORMOŽ: Alojz Kojc in Suzana Sambolec, ; Vičanci 80. POPRAVEK: V prejšnji šte- vilki Tednika je prišlo do na- I pake v rubriki poroke. Pra- I vilno se glasi: Robert Kolen- I ko, Stojnci 131, in Simona I Munda, Zamušani 17. j UMRLI SO: Lipe Izlakar, I Kajuhovaul. 5, Ptuj, iji 1914- I t 15. oktobra 1999; Jaroslav I Chomicki, Podlehnik 16, j 1921 - t 17. oktobra 1999; I Marjan Kovačec, Gorišnica I 130, 1951 - t 17. oktober I 1999; Veronika Kovačič, ro- I jena Mlinarič, Polenšak 44/a, I * 1924 - t 19. oktobra 1999; I Martin Belšak, Podvinci 37, f I * 1952 - t 21. oktobra 1999; | J Janez Vindiš, Pobrežje 47, * i ; 21. oktobra 1999 - t 19. ok- ' I tobral999. ' Ojy sveti Martin iz Ogrske Martinovo (II. novembra) je pri nas čedalje bolj priljubljen praznik. Vsa Slovenija, ki ga rada zvrne kozarček, ga praznuje ali se vsaj spomni na god Martina. Še zagrizeni abstinenti se pridružijo pojedinam s pečeno gosko, raco, kokošjo, kopunom ali purico. Martinovo je pač povezano z vinom, slovensko nacio- nalno pijačo. Na ta dan ga je treba krstiti, saj se mošt spremeni v vino. Hkrati pa ta praznik zaključuje na podeželju jesensko delo. Lahko bi ga imeli tudi za zahvalni dan za dobro letino, saj je ta svetnik tudi zaščitnik dobre rasti. V novembru so namreč po- ganski predniki našega pod- nebnega pasu obhajali nekak praznik v zahvalo za letino, pripravljah pa so tudi kohne, da so si priskrbeli zaloge za prihajajoči zoprni zimski čas; ob tem so imeli tudi pastirji, ki so nehali pasti, svoja obredna slavja. Šege in navade, ki se spletajo okrog martinovega, ki se na Koroškem imenuje npr. šmarčnice, se ujemajo z ljud- skim rekom, da je martinovo 'jesenski pust', dan ali kar teden veselja, petja, plesa in z jedačo ter pijačo obloženih miz. Martina največkrat upodab- ljajo, kako deli svoj plašč z revežem. Takega ga spoznate naslikanega na kapelicah, cerk- venih freskah in oltarnih kipih. Navadno ga spremlja gos, ki je bila keltska žrtvena žival. Sv. Martin je namreč najverjetneje zamenjal kakšno staro pogan- sko keltsko božanstvo. Take zamenjave so bile s prihodom krščanstva zelo običajne. Po- gosto so prikazani tudi drugi prizori iz življenja tega nadvse priljubljenega svetnika: Martin obudi mrtvega dečka, kot škof podira malikovalsko drevo in še kaj. Največkrat je seveda prikazan v škofovski opravi. Kdor je kdaj videl iskreče se oči otrok, ki so sodelovali pri znamenitem Martinovem spre- vodu, kdor je kdaj doživel, s kakšnim veseljem so otroci pred njegovim godom izdelo- vali pisane lampijončke in po- slušali zgodbo o tem svetniku, je gotovo začutil, da mora biti sv. Martin prav poseben prija- telj otrok. V nemških deželah je še danes navada, da na martinovo hodijo otroci zvečer s svetilka- mi in plamenicami po ulicah in pojejo hvalnico rimljanskemu častniku, ki je tistega zimskega dne pred mestnimi vrati v Amiensu delil svoj plašč z beračem. Zgodba o prezeblem in polnagem beraču, ki mu je Martin podaril pol svojega plašča, je tako ganila german- ska ljudstva, da so rada vero- vala, kako je vojak Martin premagal njihovega poganske- ga boga Vodana, ki jezdi na belcu. Na predvečer se v teh krajih ljudje srečujejo z dobri- mi prijatelji ali z vso družino ob Martinovi gosi in Martinovem 5ecivu. Oboje je zelo mastno, cakor bi se hoteli pripraviti na dolgo, mrzlo zimo. Prej je bila Martinova gos zadnja pečenka pred adventnim postom, ki je po starem trajal do božiča, tj. šest tednov. Marsikje na predvečer Mar- tinovega kurijo Martinov ogenj, v alpskih deželah, po- sebno v bavarskih občinah, pa maskirani fantje z glasnim vpi- tjem strašijo naokrog. Tako v nemških deželah kot v Angliji je bilo martinovo plačilni dan za hlapce in dekle, takrat pa so se tudi menjavali: novi so pri- hajali in stari odhajali. V Ne- mčiji so tistim, ki so odšli služit drugam, dah poseben Martinov novec. V Angliji so najeli de- lavce za pol leta ali leto; ko pa so na martnovo odhajali, so morali 'pobrati svoje cunje', zato se ta dan imenuje tudi dan 'pakiranja cunj'. Delavci, ki so odšli, so tistim, ki so ostali, prirediH majhno zabavo s si- rom, kruhom in viskijem; po- zno v noč so ob veseli godbi peli in plesali. Posebno vlogo je dobilo mar- tinovo po prvi vojni, kot dan premirja. Enajstega novembra so se spominjali padlih; po cerkvah je zvonilo, vrstile so se proslave, ob 9. uri zjutraj (spomin na podpis premirja) pa so dogodke počastili z dvemi- nutnim molkom. V Angliji seje 'ustavila vsa nacija'. Delo po tovarnah, pisarnah in drugod je Drenehalo, avtomobili in avto- busi so zastali, zatulile so sire- Priljubljen tudi zavoljo skromnosti Martinovo j^e torej vsestran- ski praznik. Čaščenje sv. Mar- tina je prišlo k nam pod fran- kovskim vplivom in je najbrž najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem. Iz tega časa so naše najstarejše cerkve, posvečene temu svetniku. Martin kot ne- mški patron vremena, zavetnik živali, pastirjev in vojakov je vplival na slovenske predstave; posebej tudi z gosjo, ki mora na ta dan za kazen umreti. Ena od legend namreč pravi, da so gosi izdale svetnika s svojim gaga- njem, ko se je skrival pred odposlanci, ki so mu hoteli sporočiti, da je izvoljen za škofa. Sv. Martin namreč ni hotel te časti, zato ga je ljud- stvo zaradi skromnosti še po- sebej ljubilo. Poznalo je namr- eč grabežljivost tedanje du- hovščine. Gos je obvezna jed na marti- novo poleg Nemčije tudi v Skandinaviji, Avstriji, na Ma- džarskem, v Franciji, in tam, kjer so bili nekdanji vplivi Avstroogrske močni, na primer v severni Italiji. Z raznimi NA ZDRAVJE - prilogo so novembra 1999 izdati štirje izdajatelji pokrajinskih časopisov: ČZD Primorske novice Koper, CP Gorenjski glas Kranj, Radio - Tednik Ptuj in Novi Tednik Celje. Idejna zasnova in koordinacija: Pavel Gentilini Komel. Naslovnica: Katjuša Karlovini in Leo Caharija. Tehnični urednik: Štefan Miklavčič. Naklada: 80.000 izvodov. dežele vplivi pa se je razširila tudi drugod po svetu. V slovenskih Halozah so obha- jaU nekoč Martinov nasajak - sestavljale so ga pogače, meso in vino - v četrtek pred martinovim. Takrat so spekli 'haloškega ftiča', purana ter se veselili dobre letine. V BeH krajini se je morala na martinje miza v zidanici šibiti od suhe svinjine, pečenega petehna, kokoši, ajdove in kvasne potice ter vina. No, vsekakor tudi pri nas ostaja na martinovo gos tipična obredna jed. Tako so si na Koro- škem na večer pred martinovim kradli Martinove gosi in jih potem v družbi zbrane soseščine in so- rodstva pojedli. V starih obdobjih so menda ob tem času klali tudi vole, meso pa dali v sušilnico ali v dimnik. Posebej zanimivo je dejstvo, da je bilo martinovanje povezano z duhovi prednikov, ki so zahtevali svoj delež in ga tudi dobili. Tudi na ta dan so se namreč njihove duše vračale na zemljo. Da je Martinova pojedina naslednica poganskih zahvalnih slavij, kažeta dva primera, eden s Štajerskega, drugi iz Bele krajine. Ko gostje odhajajo, pustijo ponekod gostite- lji vse naloženo na mizi, da bi bilo tudi naslednje leto obilno. Poro- čilo iz Bele krajine je še bolj določeno: 'Ko gostje odidejo, pu- ste na mizi v zidanici majoliko, napolnjeno z vinom, in pa kozar- ce, da bi tudi verne duše v vicah bile deležne martinovanja, če bi se po naključju oglasile v zidanici'. Dandanašnji na Slovenskem se- veda najbolj oživljajo šege, ki so povezane s krščevanjem vina. Vino pri nas čedalje bolj pridobiva na veljavi. Postaja namreč zelo kakovostno, pogosto nagrajevano, izboljšuje se kultura pitja, ki po- stavlja poznavanje vina in kako- vost pred količino, ki je bila nekdaj pač najvažnejša. Odlična vina izdelujejo prav zasebniki in vse to se pozna tudi na oblikova- nju steklenic in etiket. Sicer pa poleg strokovnjakov bdi nad vi- nom celo viteški red sv. Fortunata. Povezava z martinovim je rodila legendo, da je sv. Martin spreme- nil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski. Martinovo, ki včasih prinese še nekaj tophh dni, ki jim pravimo babje leto, bo tudi letos napolnilo slovenske zidanice, re- stavracije in gostilne ter povsod se bo razlegala tista znana iz Francije izvirajoča pesem: Vino pije svet Martin, voda naj pa žene mHn! DAMJAN J. OVSEC Kdo je bil Sv. Martin Sv. Martin Tourski fe bil rojen okrog leta 316 v Sabariji, današnjem Sombath^lu na Madžarskem v vojaški družini (oče je rimmtn^lastnik), umrl pa je 8. novembra/leta v-^ai^ŽV ^^ri l^ursu v Franciji. Je mogočen patron in zav^linikv^^iVied drugimi škofij Rottenbrug-Stiittgaj^ in^lain;^'CJr^iščanskega in kantona Schwyz: po katerem jtSŠvicft^obila^roe. Na Slovenskertmju je posvečeijih zelo vcliljpo župnijskih in podružničnih cerkvi|' kar ok'»li 1^1!- k čem|jr if" poleg vehke svetnikove priljubljenosti morda' pi;ip)mogla tudi bližnja soseščina njegcJveg^a j"ojstnegff krajži Poleg vinogradnikev. vinarjev in ^o^tilničaJf^, po čemer je najbolj znan, >1 'Sv. V^tin mdi zaščitnik vojakov, konjenikov in jczdecev, k in podVo\nih kovačev, orožarjev. tkalcev, stT(;^arjev, krojač cv. pasar- jev, rokavi^rjev. klobftčarj^v: kJi^'sili s seboj na vseh vojnih pohodih. V mg^nem času so ta dragoceni spomin hranili v kralJe^^ palači v Parizu. Sainte-Chapelle, dvorna kapela v Parizu, kjer hranijo vehko znamenitih relikvij, je d<.)bila ime po Martino- vem plašču. Latinsko cappellti^ cerkev' je namreč prvotna manjšalnica od roppa, 'plašč'. Kapela je najprej označevala torej m^S^njš«! cerkev, v kateri so kot relikvijo hranili košček plašča sv. Martina. D. J. Se neodkrita Tvndh imimmramMRrSfiM Iz primorskega kamna zgrajena obokana klet družine Žorž s Slapa pri Vipavi bi zgodovinarju in ljubitelju stare arhitekture prav gotovo imela kaj povedati. Žorževi sicer nimajo pisnih virov točni letnici njenega nastanka, po bližnjem vodnjaku na dvorišču pa sklepajo, da so ju zgradili približno v istem času, to je leta 1696. Žorževi, ena najstarejših dru- žin na Slapu, so staro klet dobili precej nepričakovano. Kot se spominja gospodar Peter Žorž, je klet skupaj z večjim gospodar- skim poslopjem nad njo pripada- la družini veleposestnikov Mulai. Ti so se med prvo svetovno vojno odseliU, gospodarska poslopja in vinogradi so ostali zapuščeni. Svoj davek je pobrala tudi voj- ska, ki je prostore nad kletjo uporabila za vojaško kuhinjo, klet pa jim je služila za jamo za odpadke. V začetku dvajsetih je oskrbnik Mulajevih Petrovemu dedu Jerneju Žoržu ponudil na- kup vinogradov Ob podpisu pri notarju so ugotovih, da v vasi obstaja tudi klet. 'Beseda je dala besedo', in Jernej Žorž je ob nakupu zemljišča brezplačno do- bil še klet. Ta je do danes ohranila svojo pristno podobo, le lesene podstavke pod sodi je zamenjal beton. V kleti imajo lesene sode, ki se ponašajo z osemdesetimi in več leti. V njih zaradi ugodne temperature vin- ska kapljica pridobi pravi okus. Žorževi, očetu Petru zadnja leta v vinogradu največ pomaga sin Jurij, imajo trenutno 22 tisoč trt, v boljših letinah pa pridelajo približno 450 hektolitrov vina. Med rdečimi sortami prevladuje merlot, imajo tudi barbaro, ca- bernet sauvignon in barrique, med belimi pa so laški rizling, sauvignon, pinela, zelen, malva- zija in rebula. Žorževi še vedno prodajo največ odprtega vina, predvsem doma, zadnja leta vino sami tudi stekleničijo. Med kupci je najbolj priljubljen merlot, ki ga je okrog novega leta pri Zorževih že zelo težko dobiti. Žorževi so za zdaj s prodajo zadovoljni, gledajo pa že naprej. VključiU so se v projekt Vipav- ska vinska cesta, ob stari kleti so uredili modernejšo, nad njo pa bo v prenovljeni kašči mogoče že v naslednjih letih v miru posedeti za mizo in se zazreti čez gručasto vas do zelenih vinogradov. mimmn^Mfm i^f j bo pmpopeHaVa proti spodnji Vevški dolini, pa naj b« to z ru^ega, Krasgitpo aoltm'Branice, mimo prijetnih vasic in kfegev kot so Branik - grad Rihemberk, Domberk - Tabtmin Zalošče, V6§rsko - dvorec Vogrsko ali pa mordft-t-^jdovske strani mimo Vitovelj j- cerkev Marijinega vnebovzetja, jezero Za Brestom, Šempasa, Ozeljana, Ajševice (padalstvo, jadralstvo, konjeništvo). vse do Sove Gorice - grad Kromberk, Sveta Gora, samostan Kostanjevica, se boste ob pogledipna ^dt^ine;' njene nasade breskev in splete vinogradov prav SOtovo odpočili. Dan bo samo vaš. Spodnji del Vipavske doline. Č^as in prostor. Vinorodni oko- liš, kjer sonce plodovom vinske trte omogoča lepo zorenje in daje/CTnom poseben značaj. Tu se v/ečujeta ai|isko in medite- ransko podnebje. Trt^ yečno obrn^-na k soncu, ima izredno ugtoJne razmere za rast in dozorevanje poln|h, Jdadkih plodov. Rebula, tojsij, zel^, pinela, malvazija.. ^odovina, vezana na zgodo«/f4o vinsl^ trte. ." : In ne le to in ne samo to. Imeli boste še marsikaj videti. Poizkusiti. Občutiti. Prav gotovo vas bo prema- mila želja, da se boste na poti ustavili tudi v eni izmed turi- stičnih kmetij, morda vas bo pritrjeni šopek bršljana - fraska - opozoril, da prihajate v času, ko so odprte osmice. Pester izbor domačih jedi, kot so bleki (ddtaiači rezanci) s pršutom in smetano, žolča, pršut, domače klobase, sir iz slanice v olivnem olju z začimbami, kuhani štru- klji in še vrsta dobrot. Vinske kleti. Ponudba in prodaja vin naših vi- narjev. Bela vina, sveže- ga sadnega okusa z zaznavno in prijetno ki- slino; rdeča vina, bogata z ekstrakti. ' ' Primorska kuHnarika ?arc^ doTnačegj*;3^iM, pri^af . nfe^a "po