SVETOVALNI KODEKS DOBRIH KMETIJSKIH PRAKS ZA ZMANJŠEVANJE IZPUSTOV AMONIJAKA SVETOVALNI KODEKS DOBRIH KMETIJSKIH PRAKS ZA ZMANJŠEVANJE IZPUSTOV AMONIJAKA Jože VERBIČ Ljubljana 2020 Izdal in založil KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Ljubljana, Hacquetova ulica 17 Publikacija je izšla v elektronski obliki in je objavljena na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije, http://www.kis.si/ in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, https://www.gov.si/podrocja/okolje-in-prostor/okolje/zrak/. Lektorirala Barbara ŠKRBINA Fotografija na naslovnici Jože VERBIČ Fotografije v publikaciji Matjaž OŠLAJ, Tomaž POJE, Janko VERBIČ, Jože VERBIČ, Tomaž ŽNIDARŠIČ Elektronska izdaja Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=18195715 ISBN 978-961-6998-40-6 (pdf) Pripravo in objavo Svetovalnega kodeksa dobrih kmetijskih praks za zmanjševanje izpustov amonijaka je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor v sklopu Strokovnih nalog s področja okolja. Del vsebin je bil zbran v sklopu projektov Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v govedoreji (V4-1136) in Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka na kmetijskih gospodarstvih (V4-1816), ki sta ju financirala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. KAZALO Stran Uvod 4 Obveznosti Slovenije pri zmanjševanju izpustov amonijaka 5 Svetovalni kodeks dobrih kmetijskih praks za nadziranje 5 izpustov amonijaka Skrb za učinkovito kroženje dušika na kmetiji 6 Možnosti za zmanjšanje izpustov amonijaka z 8 uravnavanjem vsebnosti beljakovin v obrokih za prežvekovalce Možnosti za zmanjšanje izpustov amonijaka z 12 uravnavanjem vsebnosti beljakovin v obrokih za prašiče in perutnino Možnosti za zmanjšanje izpustov amonijaka iz hlevov 13 Možnosti za zmanjšanje izpustov amonijaka pri skladiščenju 19 živinskih gnojil Možnosti za zmanjšanje izpustov amonijaka pri gnojenju z 21 živinskimi gnojili Možnosti za zmanjšanje izpustov amonijaka pri gnojenju z 26 mineralnimi gnojili Literatura 28 3 UVOD Izpusti amonijaka v zrak so neželeni zaradi neposrednih in posrednih vplivov na zdravje ljudi, konkurenčnost kmetovanja in naravno okolje. Amonijak v velikih koncentracijah neposredno škoduje zdravju in počutju ljudi ter rejnih živali. Še bolj zaskrbljujoč je njegov posredni učinek. Prispeva k nastajanju prašnih delcev, ki povzročajo bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja. Dušik, ki uhaja z amonijakom v zrak, se v različnih oblikah odlaga v naravno okolje. S tem spodbuja rast rastlin z velikimi potrebami po dušiku in posledično povzroča velike spremembe rastlinstva. Spremeni se predvsem rastlinje na rastiščih, za katera je značilno pomanjkanje dušika. V velikih koncentracijah je amonijak tudi neposredno škodljiv nekaterim rastlinam. Zelo so občutljivi predvsem lišaji in mahovi. Z amonijakom izgubljamo v okolje dušik, ki je dragoceno rastlinsko hranilo. S kmetij izgubimo približno 35 % vsega dušika, ki ga izločijo rejne živali, in približno 5 % dušika iz mineralnih gnojil. Ocenjena vrednost z amonijakom izgubljenega dušika je približno 10 milijonov evrov letno. Na živinorejskih kmetijah z velikimi izpusti je mogoče te zmanjšati tudi do trikrat. Možnosti so predvsem v krmljenju obrokov z majhno vsebnostjo beljakovin, v izboljšanju načinov reje in skladiščenja živinskih gnojil ter v uvajanju gnojenja z majhnimi izpusti. Struktura izpustov amonijaka v slovenskem kmetijstvu leta 2018 (Verbič , 2020) V Sloveniji je kmetijstvo v letu 2017 prispevalo 90,7 % vseh izpustov amonijaka. V obdobju 1990–2018 so se izpusti v kmetijstvu zmanjšali 4 za 17,9 %. Največ amonijaka se sprosti v ozračje pri gnojenju z živinskimi gnojili, sledijo izpusti iz hlevov in na paši, izpusti iz skladišč živinskih gnojil ter izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili. Vključujoč izpuste pri gnojenju z živinskimi gnojili, prispeva največji delež izpustov amonijaka v kmetijstvu govedoreja (66 %). OBVEZNOSTI SLOVENIJE PRI ZMANJŠEVANJU IZPUSTOV AMONIJAKA Strategija za izboljšanje kakovosti zraka (Program Čist zrak za Evropo, COM(2013)918) predvideva na področju zmanjševanja izpustov številne aktivnosti. V omenjeni strategiji je izpostavljeno, da je onesnaženost zraka v Evropi še vedno glavni okoljski dejavnik, povezan z boleznimi in prezgodnjo smrtnostjo. Poleg tega onesnaženost zraka še vedno zelo negativno vpliva na velik del evropskega naravnega okolja. Sprejeta je bila nova Direktiva 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (v nadaljevanju: nova Direktiva NEC). Nova Direktiva NEC določa, da bodo morali biti leta 2020 izpusti amonijaka v Sloveniji najmanj 1 % nižji od izpustov iz leta 2005. Do leta 2030 bomo morali izpuste postopno zmanjševati do ravni, ki bo najmanj 15 % nižja od izpustov v letu 2005. Glede na to, da prek 90 % izpustov prispeva kmetijstvo, bo izpolnjevanje obveznosti odvisno predvsem od uspešnosti zmanjševanja izpustov pri kmetovanju. Z izpolnjevanjem teh obveznosti trenutno nimamo težav. Izpusti v kmetijstvu so v zadnjih letih približno 5 % pod ravnjo iz leta 2005. Sledenje ciljni vrednosti, tj. 15 % pod ravnjo iz leta 2005 do leta 2030, pa bo zahtevalo spremembe nekaterih kmetijskih praks, predvsem na področju gnojenja z živinskimi gnojili. SVETOVALNI KODEKS DOBRIH KMETIJSKIH PRAKS ZA NADZIRANJE IZPUSTOV AMONIJAKA Nova Direktiva NEC določa številne ukrepe za zmanjšanje izpustov amonijaka na področju kmetijstva. Med drugim, da mora država pripraviti nacionalni svetovalni kodeks dobrih kmetijskih praks za nadziranje izpustov amonijaka. Dobre prakse so predstavljene v tej brošuri. Njen namen je seznaniti kmete z možnostmi za zmanjšanje izpustov amonijaka. Pri pripravi kodeksa smo upoštevali smernice UNECE (2015), ki smo jih prilagodili možnostim za izvedbo v slovenskih razmerah. 5 SKRB ZA UČINKOVITO KROŽENJE DUŠIKA NA KMETIJI Kroženje V kmetijstvu krožijo zelo velike količine dušika. Rejne dušika živali v Sloveniji letno izločijo približno 37.000 ton dušika. Približno 27.000 ton dušika izvira iz uporabljenih mineralnih gnojil. 3.000 ton dušika vežejo iz zraka metuljnice, 7.000 ton pa se ga odloži na kmetijska zemljišča s padavinami in prahom iz ozračja. V kmetijske rastline se letno vgradi približno 50.000 ton dušika. Zelo veliko dušika izgubimo v zrak z amonijakom. Največje so izgube iz hlevov in gnojišč (6.000 ton) ter pri gnojenju z živinskimi gnojili (6.000 ton). Sledijo izgube pri gnojenju z mineralnimi gnojili (1.000 ton). Viri dušika v slovenskem kmetijstvu (ocene za leto 2018, Verbič , 2020) Č e v Rastline potrebujejo za rast hranila. Med kmetijstvu najpomembnejšimi je dušik, ki ga naložijo v beljakovine. kroži več Te so tudi nujno potrebno hranilo za ljudi in živali. Rejne dušika, kot živali del dušika iz beljakovin naložijo v proizvode, kot so ga meso, mleko, jajca in volna, preostanek pa izločijo z potrebujejo blatom in sečem. Če imajo kmetijske rastline na voljo kmetijske več dušika, kot ga potrebujejo, se povečajo izgube rastline za rast in rejne dušika v vodo in zrak. To velja tudi za živali. Če imajo v živali, se obroku več beljakovin, kot jih potrebujejo, se poleg poveč ajo neizogibnih izgub dušika izloči tudi ves presežek. Izgube izgube v dušika v okolje zelo učinkovito zmanjšamo tako, da ne okolje gnojimo kmetijskih rastlin prek njihovih potreb, rejnim živalim pa ne ponudimo v obrokih več beljakovin, kot jih potrebujejo. 6 Na Na izkoriščanje dušika vpliva tudi oskrbljenost kmetijskih izkorišč anje rastlin z drugimi hranili, predvsem s fosforjem in kalijem. dušika Izgube dušika se povečajo tudi v primeru pomanjkanja vpliva tudi vode. Za dober izkoristek dušika je treba rastline celovito oskrba rastlin in oskrbeti, vključno z varstvom pred boleznimi in škodljivci. živali z Tudi ustrezna oskrba živali z energijo in potrebnimi drugimi minerali ter vitamini prispeva k boljšemu izkoriščanju hranili beljakovin in s tem k zmanjšanju izločanja dušika. Predpogoj za učinkovito rejo in z njo povezano dobro izkoriščanje beljakovin so tudi ustrezna oskrba, dobro počutje in ustrezno zdravstveno varstvo rejnih živali. Dobri Pogosto zasledimo trditve, da so veliki pridelki kmetijskih pridelki rastlin in dobri rezultati reje povezani z onesnaževanjem kmetijskih zraka in vode z dušikovimi snovmi. To velja le, če so bile rastlin in pri gojenju kmetijskih rastlin in rejnih živali uporabljene dobri rezultati prevelike količine dušika ter beljakovin. Na splošno pa reje so velja, da je izkoristek beljakovin najslabši prav pri praviloma majhnih pridelkih, pri počasi rastočih živalih, pri pokazatelj molznicah z majhno mlečnostjo in nesnicah z majhno dobrega nesnostjo. Dober primer za to trditev je poljščina, ki jo izkorišč anja močno prizadene suša. Dušik, ki bi se v vsakdanjih dušika razmerah naložil v pridelku, se v tem primeru v precejšnjem obsegu izgubi v okolje. Podobno se zgodi, če je pridelek majhen zaradi bolezni ali škodljivcev. Industrijska Industrijska živinoreja, ki temelji na krmi s svetovnega živinoreja trga, povečuje tveganja za izpuste dušikovih snovi v poveč uje okolje. Pri tovrstnem načinu reje je tok hranil praviloma tveganje za enosmeren. Z žiti in oljnimi tropinami prenesemo dušik izpuste dušikovih na območje industrijske živinoreje, živinskih gnojil pa ne snovi v vračamo na območja rastlinske pridelave. okolje Tudi specializirana rastlinska pridelava je z vidika kroženja dušika neugodna. Z izjemo metuljnic je treba za gojenje kmetijskih rastlin brez živinskih gnojil zagotoviti velike količine dušika iz mineralnih gnojil. Izpuste V Sloveniji razpolagamo z zelo velikimi količinami dušikovih živinskih gnojil. S pravilno in pravočasno uporabo teh snovi v gnojil bi bilo mogoče njihov izkoristek izboljšati, izpuste okolje je mogoč e amonijaka in drugih dušikovih snovi v okolje pa zmanjšati z zmanjšati. S tem bi se zmanjšale tudi potrebe po dušiku uč inkovitejšo iz mineralnih gnojil in izpusti amonijaka zaradi gnojenja z rabo njimi. živinskih gnojil 7 Gojenje Metuljnice so sposobne v sožitju s koreninskimi metuljnic bakterijami vezati dušik iz zraka in s tem prispevati k oskrbi kmetijskih rastlin z dušikom. Izpusti amonijaka so pri tem zanemarljivi. MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE IZPUSTOV AMONIJAKA Z URAVNAVANJEM VSEBNOSTI BELJAKOVIN V OBROKIH ZA PREŽVEKOVALCE Izogibajmo Preveč beljakovin v krmnih obrokih za prežvekovalce se krmljenju povzroča nepotrebno izločanje velikih količin dušika. obrokov, ki Posledično se povečajo tudi izpusti amonijaka. vsebujejo preveč Neugodno je tudi, če je v obrokih premalo beljakovin. beljakovin Zauživanje in prebavljivost obrokov se zmanjšata, posledično se zmanjšata prireja mleka in hitrost rasti pri pitancih. Količine izločenega dušika na enoto prirejenega mleka in mesa, ter s tem tudi izpusti amonijaka, se zato povečajo. Obroki za prežvekovalce morajo biti prilagojeni potrebam živali. Razmerje med beljakovinami in energijo v obroku mora biti usklajeno. Nač rtovanje Pri načrtovanju obrokov za prežvekovalce moramo obrokov uporabljati način, ki upošteva bilanco dušika v vampu (npr. sistem presnovljivih beljakovin ali sistem izkoristljivih surovih beljakovin). Količina v vampu razgradljivih beljakovin naj bo prilagojena razpoložljivi energiji za sintezo mikrobnih beljakovin v vampu. Pri načrtovanju obrokov upoštevamo rezultate analiz krme. 8 Vsebnost Ustreznost obrokov za govedo je mogoče grobo preveriti surovih na podlagi vsebnosti surovih beljakovin. Priporočila za beljakovin v obroke, ki prispevajo k zmanjšanju sproščanja dušikovih obrokih spojin v okolje, so navedena v preglednici. Priporoč ene vsebnosti surovih beljakovin v obrokih, ki prispevajo k zmanjšanju sprošč anja dušika v okolje (UNECE, 2015) Kategorija živali Vsebnost surovih beljakovin (g na kg sušine obroka) Krave molznice – vrh 150–160 laktacije Krave molznice – pozna 120–140 laktacija Krave dojilje 120–140 Plemenske telice 120–130 Teleta 170–190 Pitanci – od 3 do 6 150–160 mesecev Pitanci – nad 6 mesecev 120 Vsebnost Vsebnost sečnine v mleku je posredni kazalec dogajanja seč nine v v presnovi beljakovin. Njena vsebnost v mleku je mleku povezana s presežkom v vampu razgradljivih beljakovin, ta pa je odvisen predvsem od razmerja med beljakovinami in energijo v obroku. Splošno priporočilo je, da naj mleko krav molznic vsebuje od od 15 do 30 mg, mleko ovc od 30 do 45 mg in mleko koz od 20 do 40 mg sečnine na 100 ml. Vrednosti, ki so bliže spodnjim priporočenim mejam, so primerne predvsem za živali z nekoliko manjšo mlečnostjo. Vrednosti, ki so blizu zgornjim priporočenim mejam, so primerne za kmetije, na katerih prevladuje krma s travinja in bi bilo bilanco dušika v vampu z ekonomskega vidika nesmiselno izravnavati z večjimi količinami žit ali drugih energijsko bogatih krmil. Živali z veliko vsebnostjo sečnine v mleku lahko izločijo tudi do dvakrat več dušika kot živali z majhno vsebnostjo sečnine. 9 Strokovna priporoč ila za vsebnost seč nine v mleku krav, ovc in koz (Verbič , 2019) Vrsta živali Krave Ovce Koze Sečnina v mleku 15 30 30 45 20 40 − − − (mg/100 ml mleka) 180,0 160,0 ) 140,0 a leto 120,0 n 100,0 (kg 80,0 je Nan 60,0 40,0 Izloč 20,0 0,0 0 10 20 30 40 50 60 70 Vsebnost sečnine v mleku (mg/100 ml) Ocenjeno letno izloč anje dušika pri kravah molznicah z mleč nostjo 6000 kg na leto glede na vsebnost seč nine v mleku. Potrebe po vsebnosti energije v obrokih za molznice so povezane z dnevno mleč nostjo. Kravam v zač etku laktacije moramo ponuditi energijsko bogatejše obroke kot kravam ob koncu laktacije ali kravam, ki ne dajejo mleka. Koruzna Koruzna silaža v obrokih zmanjšuje izpuste amonijaka. silaža Vsebuje veliko energije in malo surovih beljakovin. S koruzno silažo je mogoče v obrokih s kakovostno travniško krmo zmanjšati vsebnost surovih beljakovin, s tem pa se zmanjša izločanje dušika in posledično tudi izpusti amonijaka. 10 Krmna žita v Pri kakovostni travniški krmi (predvsem pri paši, zeleni obrokih s krmi in silaži) se v vampu sprosti več amonijaka, kot so travniško ga vampovi mikroorganizmi sposobni zajeti v mikrobne krmo zmanjšujejo beljakovine. Presežki beljakovin se izločijo s sečem, s izpuste tem pa se povečajo izpusti amonijaka iz hlevov, gnojišč amonijaka in pri gnojenju. Dopolnitev tovrstnih obrokov z žiti zmanjša izločanje dušika in posledične izpuste amonijaka. Dopustna Na kmetijah, ki gospodarijo na travinju in nimajo možnosti odstopanja pridelati koruzne silaže ali druge energijsko bogate krme, od priporoč il je lahko v obrokih izjemoma tudi več beljakovin, kot je nujno potrebno. Z vidika gospodarnosti reje in trajnostne rabe naravnih virov v tem primeru presežka v vampu razgradljivih beljakovin ne bi bilo smiselno zmanjševati s krmljenjem nakupljenih žit. V praksi se s presežkom beljakovin v obrokih najpogosteje srečujemo pri reji živali na paši. 11 MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE IZPUSTOV AMONIJAKA Z URAVNAVANJEM VSEBNOSTI BELJAKOVIN V OBROKIH ZA PRAŠIČE IN PERUTNINO Izogibajmo se Preveč beljakovin v krmnih obrokih za prašiče in krmljenju perutnino povzroča nepotrebno izločanje velikih količin obrokov, ki dušika. Posledično se povečajo tudi izpusti amonijaka. vsebujejo preveč Obroki morajo biti prilagojeni potrebam živali, razmerje beljakovin med beljakovinami in energijo pa usklajeno. Sestavljanje Pri sestavljanju krmnih obrokov upoštevajmo krmnih aminokislinsko sestavo beljakovin. Če obrokov ni obrokov mogoče izravnati z naravnimi viri beljakovin, jih je smiselno izravnati s sintetičnimi aminokislinami. Fazno Različne kategorije prašičev in perutnine se med seboj krmljenje razlikujejo v potrebah po beljakovinah. Z namenom izboljšanja izkoriščanja beljakovin je smiselno izvajati fazno krmljenje. To pomeni, da krmne obroke prilagajamo starosti živali. Pri prašičih je smiselno uporabljati vsaj sedem različnih mešanic, za plemenske svinje dve (za breje in doječe), pri vzreji dve (starter in grover) in v pitanju tri. Vsebnost Ustreznost obrokov za prašiče in perutnino je mogoče surovih grobo preveriti na podlagi vsebnosti surovih beljakovin v beljakovin v popolnih krmnih mešanicah. Priporočila za obroke, ki obrokih prispevajo k zmanjšanju sproščanja dušikovih spojin v okolje, so navedena v preglednici. Krmne mešanice na slovenskem trgu v glavnem zadostijo navedenim priporočilom. 12 Priporoč ene vsebnosti surovih beljakovin v obrokih, ki prispevajo k zmanjšanju sprošč anja dušika v okolje (UNECE, 2015) Kategorija živali Vsebnost surovih beljakovin (g na kg popolne krmne mešanice) Prašiči Pujski do 10 kg 190–210 Pujski do 25 kg 170–190 Pitanci od 25 do 50 kg 150–170 Pitanci od 50 do 110 kg 140–150 Pitanci od 110 do 170 kg 110–120 (če so dodane aminokisline) Pitanci od 110 do 170 kg 130–140 (brez dodanih aminokislin) Breje svinje 130–150 Svinje v laktaciji 150–170 Perutnina Piščanci; starter 200–220 Piščanci; grover 190–210 Piščanci; finišer 180–200 Nesnice od 18 do 40 155–165 tednov Nesnice nad 40 tednov 145–155 Purani, mlajši od 4 tednov 240–270 Purani od 5 do 8 tednov 220–240 Purani od 9 do 12 tednov 190–210 Purani, starejši od 13 160–190 tednov Purani, starejši od 16 140–170 tednov MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE IZPUSTOV AMONIJAKA IZ HLEVOV Vzdrževanje Osnovni ukrep za zmanjševanje sproščanja amonijaka č istoč e je vzdrževanje čistoče v hlevih. S sečem in blatom onesnažena površina naj bo čim manjša. Blato in seč je treba sproti odstranjevati iz hlevov. Zrač enje in Hlevi za rejo živali morajo biti zračni, strehe izolirane izolacija hlevov ali opremljene z zračnimi kanali/odprtinami. Visoke temperature zraka pospešujejo izhlapevanje amonijaka. Vzdrževanje ustrezno nizke temperature je še posebej pomembno v primeru skladiščenja 13 gnojevke pod rešetkami v hlevu. V primeru aktivnega zračenja mora biti to urejeno tako, da zračni tok ne teče neposredno nad površino gnojevke. Č išč enje V večjih hlevih z aktivnim zračenjem je mogoče hlevskega zraka zmanjšati izpuste z odstranjevanjem amonijaka iz hlevskega zraka. Za to se uporablja biofiltre ali filtre, pri katerih se amonijak veže na kisline. Te tehnike pridejo v poštev predvsem v hlevih za prašiče in perutnino. Ureditev hlevov za govedo Vezana reja Pri tradicionalnih načinih uhlevitve, kjer gre za ločeno zbiranje gnoja z nastiljem in gnojnice, je sproščanje amonijaka manjše kot v hlevih z zbiranjem gnojevke. V sveže izločenem seču je dušik v obliki sečnine, ki ne hlapi. Encim ureaza, ki razkraja sečnino do amonijaka, se nahaja v blatu. Če blato in seč pomešamo, se sečnina razkroji do amonijaka in se povečajo izpusti. Tradicionalni hlevi z vezano rejo goveda so torej z vidika izpustov amonijaka ugodni, neugodni pa so s stališča počutja živali. Pašna reja živali Pašne živali blatijo in urinirajo na pašnikih. Blato in zmanjšuje seč sta praviloma odložena ločeno. Izpusti amonijaka izpuste so zato manjši kot pri hlevski reji, kjer se blato in seč amonijaka mešata. 14 Prosta reja Za prosto rejo molznic z ležalnimi boksi in rešetkami molznic z so značilni veliki izpusti amonijaka, ki jih je težko ležalnimi boksi zmanjšati. K zmanjšanju izpustov prispeva robotsko in pohodnimi površinami na čiščenje pohodne površine rešetk. Pomembno je rešetkastih tleh vzdrževanje ustrezno nizke temperature v hlevih. Zračenje mora biti urejeno tako, da zračni tok ne teče neposredno nad površino gnojevke. Prosta reja Izpuste amonijaka pri prosti reji pitancev in mlade pitancev in plemenske živine na rešetkastih tleh zmanjšamo z mlade vzdrževanjem ustrezno nizke temperature v hlevih. Ti plemenske živine na morajo biti zračni, strehe izolirane ali opremljene z rešetkastih tleh zračnimi kanali/odprtinami. Prosta reja Izpuste amonijaka v hlevih, ki imajo odgnojevanje molznic z urejeno s strgali, je mogoče zmanjšati s pogostejšim ležalnimi boksi čiščenjem (najmanj šestkrat dnevno). Ugodna so – odgnojevanje s strgali žlebičasta tla z zobatimi strgali, pri katerih urin odteka v žlebove. Reja na Izpuste amonijaka pri reji na globokem nastilu ali s globokem tlačenim gnojem je mogoče zmanjšati s povečano nastilu ali s količino stelje (slame). Amonijak se veže na steljo in s tlač enim gnojem tem se izpusti zmanjšajo. Stelje mora biti toliko, da vpije ves seč. S tem se zmanjšajo tudi izpusti iz gnojišča. Posebej S posebnimi talnimi oblogami s poroznim zgornjim nač rtovane slojem je mogoče ločiti seč in blato. Seč se odvaja iz talne obloge hleva po kanalih. Izpusti amonijaka se s tem zmanjšajo. Ureditev hlevov za prašiče Reja na Pri reji prašičev na delno rešetkastih tleh so izpusti rešetkastih tleh amonijaka manjši, kot če rešetke prekrivajo celotno površino boksov. Ugodne so rešetke iz materiala, ki se ga ne oprijema blato (kovinske, prevlečene s plastiko). Boksi morajo biti načrtovani tako, da spodbujajo živali k počivanju na polnih tleh in blatenju na rešetkastih tleh. Na obnašanje prašičev je mogoče vplivati tudi z vzdrževanjem primerne temperature v hlevih. V vročini izbirajo prašiči za ležanje rešetkasta tla, ki so namenjena blatenju. 15 Oblika in Površino gnojevke, ki je v stiku z zrakom, je mogoče material zmanjšati z ustreznimi jaški za odvajanje gnojevke jaškov/cevi za izpod rešetk. Zelo učinkoviti so jaški v obliki črke »V«, odvajanje gnojevke ki zmanjšujejo površino gnojevke, iz katere hlapi amonijak. Jaški in cevi morajo biti iz gladkega materiala, ki omogoča hitro odtekanje gnojevke v zbiralnike. Nekatere tehnike za zmanjšanje izpustov amonijaka iz hlevov za prašič e pitance v primerjavi z rejo na popolnoma rešetkastih tleh z jamo za gnojevko pod njimi (ECE/EB.AIR/120, 2014) Tehnika Učinkovitost (%) Delno rešetkasta tla z zmanjšano 15–20 jamo za gnojevko Pogosto odstranjevanje gnojevke z 25 vakuumskim sistemom Kanali z vodo in gnojevko pod delno 40 rešetkastimi tlemi Delno rešetkasta tla in kanali za 60–65 vodo ter gnojevko s poševnimi stenami Delno rešetkasta tla z 40 izplakovanjem gnojevke Delno rešetkasta tla s hlajenjem 45 površine gnojevke Plavajoče žogice na površini 25 gnojevke Čiščenje izhodnega zraka 70–90 Reja na nastilu Pri reji prašičev na nastilu je treba uporabiti dovolj velike količine stelje, ki vpije ves seč in vodo, polito pri pitju. Prekomerno polivanje vode je treba preprečevati z rednim vzdrževanjem napajalnega sistema. Ureditev hlevov za perutnino Posebnosti Perutnina izloča pretežni del dušika v obliki sečne izloč kov kisline. Pri suhem gnoju je razgradnja sečne kisline v perutnine amonijak zelo omejena. Zato je pomembno, da se izločki čim prej posušijo do sušine nad 60 %. V primeru, da je bil gnoj najprej skladiščen v vlažnem stanju in se je sečna kislina že razgradila, sušenje nima učinka oz. se s sušenjem izpusti amonijaka celo povečajo. 16 Baterijska reja Pri baterijski reji, pri kateri se izločki kopičijo pod baterijami, lahko izpuste amonijaka zmanjšamo s prezračevanjem kupa gnoja. S tem se iztrebki na površini kupa posušijo, sproščanje amonijaka pa se zmanjša. Izpuste amonijaka zelo učinkovito zmanjšamo tudi s pahljačastim sušenjem gnoja na trakovih pod baterijami ali s sušenjem v posebnih tunelih. Z vidika izpustov amonijaka je ugodno tudi sprotno odstranjevanje svežega perutninskega gnoja s trakovi v pokrita skladišča za gnojevko. Nekatere tehnike za zmanjšanje izpustov amonijaka iz hlevov za nesnice v baterijski reji in njihova uč inkovitost v primerjavi z odstranjevanjem gnoja s trakovi dvakrat tedensko, brez dodatnega sušenja z zrakom (ECE/EB.AIR/120, 2014) Tehnika Učinkovitost (%) Odgnojevanje s trakovi dvakrat 30–40 tedensko, dodatno sušenje z zrakom Odgnojevanje s trakovi več kot 35–45 dvakrat tedensko, dodatno sušenje z zrakom Čiščenje izhodnega zraka 70–90 Talna reja Pri talni reji perutnine so izpusti amonijaka precej večji kot pri baterijski reji. Za zmanjšanje izpustov je pomembno vzdrževanje suhega nastilja. To lahko zagotavljamo le z ustreznim zračenjem hlevov. Količina nastilja mora biti dovolj velika, da se prepreči njeno sprijemanje, po potrebi pa je treba nastilj dodatno obračati. Priporočljiva je uporaba napajalnikov, pri katerih je polivanje vode čim manjše. Hlevi morajo biti ustrezno izolirani, da se prepreči kondenziranje vlage in s tem vlaženje gnoja. 17 Nekatere tehnike za zmanjšanje izpustov amonijaka iz hlevov za nesnice v nebaterijski reji in njihova uč inkovitost glede na rejo na globokem nastilju ali delno na globokem nastilju, delno pa na rešetkastih tleh (ECE/EB.AIR/120, 2014) Tehnika Učinkovitost (%) Voljere s trakom za odstranjevanje 70–85 gnoja, brez dodatnega sušenja z zrakom Voljere s trakom za odstranjevanje 80–95 gnoja, z dodatnim sušenjem z zrakom Čiščenje izhodnega zraka 70–90 Reja delno na globokem nastilju, 75 delno na rešetkastih tleh z jamo za gnoj in trakom za odstranjevanje gnoja izpod rešetkastih tal Reja na globokem nastilju z 40–60 dodatnim prisilnim sušenjem nastilja z uporabo hlevskega zraka Nekatere tehnike za zmanjšanje izpustov amonijaka iz hlevov za brojlerje in njihova uč inkovitost glede na rejo na globokem nastilju s prisilnim prezrač evanjem (ECE/EB.AIR/120, 2014) Tehnika Učinkovitost (%) Naravno prezračevan objekt ali 20–30 izoliran prisilno prezračevan objekt za rejo na globokem nastilju, opremljen s sistemom za napajanje, ki preprečuje kapljanje Reja na globokem nastilju z 40–60 dodatnim prisilnim sušenjem nastilja z uporabo hlevskega zraka Čiščenje izhodnega zraka 70–90 Večnivojski sistem reje s trakovi 90 za gnoj in prisilnim sušenjem gnoja na trakovih 18 MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE IZPUSTOV AMONIJAKA PRI SKLADIŠČENJU ŽIVINSKIH GNOJIL Sprošč anje Amonijak na površini gnoja ali gnojevke prehaja v amonijaka iz zrak. Izpusti so odvisni predvsem od površine skladišč živinskega gnojila, ki pride v stik z zunanjim zrakom, živinskih gnojil od oblike dušika v živinskem gnojilu, od kislosti (pH) in od temperature živinskega gnojila. Pokrivanje Pokrivanje skladišč za gnojevko zmanjšuje izpuste skladišč za amonijaka. Gnojnične jame lahko pokrijemo s stalnimi gnojevko pokrovi (betonski ali ponjave), lagune pa s plavajočimi elementi (npr. heksaedri) ali plavajočimi polietilenskimi ponjavami. V zadnjem času so za manjše kmetije na voljo tudi posebni mehovi (vreče), ki praktično popolnoma preprečijo izpuste amonijaka. Meh za skladišč enje gnojevke skoraj v celoti prepreč i izpuste amonijaka med skladišč enjem Uč inkovitost Na površini goveje gnojevke se sčasoma oblikuje naravne plavajoča plast iz nastilja, ostankov krme in plavajoč e plasti neprebavljene celuloze. Ta plast dokaj učinkovito na gnojevki preprečuje izhlapevanje amonijaka. Oblikovanje plavajoče plasti lahko spodbudimo z dodajanjem zrezane slame. Mešanje Pogosto mešanje gnojevke preprečuje oblikovanje gnojevke plavajoče plasti na površini. Izpusti amonijaka se s tem povečajo. Pogostemu mešanju se izognemo z zmogljivimi mešalniki, s katerimi gnojevko premešamo tik pred razvažanjem. 19 Prezrač evanje S prezračevanjem (aeracijo) gnojevke spodbudimo gnojevke pretvorbo dušika iz amonijakove v nitratno obliko. To je z vidika izpustov amonijaka ugodno, žal pa se hkrati dvigne tudi pH-vrednost gnojevke, ki poveča izhlapevanje amonijaka. Optimiranje prezračevanja gnojevke je v praksi zelo zahtevno. Slabo izvedeno prezračevanje povzroča velike izgube dušika. Prezračevanje gnojevke zato priporočamo predvsem z namenom zmanjšati smrad pri razvozu. Skladišč enje V praksi je precej razširjeno skladiščenje gnojevke gnojevke pod pod rešetkami v hlevu. Gre za nepokrita skladišča, za rešetkami v katera so značilni veliki izpusti amonijaka. Zaradi hlevu toplega hlevskega zraka so izpusti večji kot pri nepokritih skladiščih na prostem. Obdelava Med vrenjem gnojevke v bioplinski napravi so izpusti gnojevke na amonijaka zanemarljivi, saj to poteka v zaprtih bioplinski fermentorjih. Posebno pozornost pa moramo napravi posvečati skladiščenju bioplinske gnojevke in gnojenju z njo. Med proizvodnjo bioplina se namreč pH-vrednost gnojevke dvigne, izhlapevanje amonijaka v okolico pa se s tem poveča. Izvedba postopkov gnojenja z majhnimi izpusti je zato še pomembnejša kot sicer. Najpogostejše tehnike za zmanjšanje izpustov amonijaka iz skladišč za gnojevko in njihova uč inkovitost v primerjavi z odkritimi skladišč i (UNECE, 2015) Tehnika Učinkovitost (%) Stalni pokrov ali ponjava s 80 konstrukcijo (šotor) Plavajoča ponjava ali plavajoči 60 elementi Skorja na površini gnojevke 40 (naravna ali spodbujena z dodajanjem slame) Mehovi/vreče za gnojevko 100 20 Možnosti za Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz skladišč zmanjšanje hlevskega gnoja nimamo učinkovitih, v praksi izpustov iz izvedljivih rešitev. Še najpomembneje je, da so kupi skladišč hlevskega gnoja hlevskega gnoja oblikovani tako, da je okolju izpostavljena čim manjša površina. To pomeni, da mora biti hlevski gnoj naložen v visoke, lepo oblikovane kupe. Dodatki za V smernicah za zmanjšanje izpustov amonijaka gnojevko (UNECE, 2015) se priporoča le dodatke, ki zakisajo gnojevko. Za zakisanje se najpogosteje uporablja žveplovo kislino. Za druge dodatke je v smernicah navedeno, da njihovo delovanje ni dokazano, ali pa je njihova uporaba neizvedljiva. Za dodatke na trgu trenutno nimamo dovolj zanesljivih informacij. V bodoče bodo nekateri od njih verjetno dobili pomembno vlogo pri zmanjševanju izpustov amonijaka. Posamezni zmanjšujejo smrad in jih dodajamo v gnojevko s tem namenom. Skladišč enje Pri skladiščenju perutninskega gnoja iz talne reje je perutninskega pomembno, da se ne navlaži. Skladiščiti ga je treba gnoja pod streho ali pa pokriti z UV-obstojno polietilensko folijo. MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE IZPUSTOV AMONIJAKA PRI GNOJENJU Z ŽIVINSKIMI GNOJILI Potrebam Izpusti amonijaka so povezani s količino dušika, ki ga rastlin uporabimo za gnojenje. Za zmanjšanje izpustov prilagojeno amonijaka velja enako načelo kot za varovanje vode gnojenje pred onesnaženjem z nitrati – skupna količina dušika iz gnojil in drugih virov (biološka vezava, voda za namakanje, iz ozračja odložen dušik) ne sme presegati potreb rastlin. 21 Pomen Zmanjšanje izpustov amonijaka pri gnojenju z živinskimi zmanjšanja gnojili prispeva k učinkovitejšemu kroženju dušika v izpustov kmetijstvu in s tem k manjšim izpustom amonijaka tudi amonijaka pri gnojenju prek manjše porabe mineralnih gnojil. Če pri gnojenju z z živinskimi živinskimi gnojili ne izvedemo ukrepov za zmanjšanje gnojili izpustov amonijaka, izgubimo skoraj ves dušik, ki smo ga uspeli z različnimi ukrepi zadržati v hlevih in med skladiščenjem. Nekatere tehnike gnojenja za zmanjšanje izpustov amonijaka, ki ne zahtevajo velikih investicij v opremo, in njihova uč inkovitost v primerjavi z vsakdanjimi praksami gnojenja (Menzi in sod., 1997) Tehnika Zmanjšanje izpustov amonijaka (%) Gnojevka Hlevski gnoj Ugoden dan (hladno 20 10 vreme) Ugoden čas (večer) 25 10 Rahlo deževanje* 40 40 * nekaj mm dežja, tla ne smejo biti nasičena z vodo Zmanjšanje Za zmanjšanje izpustov amonijaka pri gnojenju s izpustov tekočimi živinskimi gnojili imamo naslednje možnosti: amonijaka uporabo posebnih strojev za zmanjšanje pri gnojenju − s tekoč imi izpustov; živinskimi gibljive vlečene cevi (njive in travinje), − gnojili vlečene sani (njive in travinje), − plitvo vbrizgavanje v tla (njive in travinje), − globoko vbrizgavanje v tla (njive), − zadelovanje v tla z naknadno obdelavo tal; − oranje ali drugi načini obdelave tal − najkasneje v 4 urah po gnojenju, redčenje gnojevke z vodo (približno 1 : 1); − izbiro primernih vremenskih razmer; − hladen vlažen dan, − večer, − ob rahlem deževanju. − 22 Največ ji izpusti amonijaka so znač ilni za gnojenje z razpršilno plošč o, pri katerem gnojevko brizgamo visoko v zrak. Kapljice gnojevke se porazdelijo po veliki površini, s katere amonijak intenzivno prehaja v zrak. Gnojenje v Za gnojenje v pasovih lahko uporabljamo cisterne z pasovih vlečenimi cevmi ali vlečenimi sanmi. Gibljive vlečene cevi, ki so nameščene približno na vsakih 30 cm, odložijo gnojevko ali gnojnico blizu tlom. Vlečene sani uporabljamo predvsem na travinju. Posebne sani drsijo med rastlinami in odlagajo gnojevko ali gnojnico neposredno na tla. Nekateri stroji tla nekoliko odprejo in s tem omogočajo hitrejše pronicanje gnojil v notranjost. Zaradi gnojenja v pasovih se zmanjša površina za izhlapevanje amonijaka. Zaradi precejšne širine teh strojev ni mogoče uporabljati na majhnih parcelah, na nagnjenih in razgibanih zemljiščih ter na parcelah z ozkimi dovoznimi potmi. Uporaba je omejena tudi na parcelah nepravilnih oblik. Gnojenje z vlečenimi sanmi je oteženo tudi v primeru skalovitega terena. Ti stroji niso primerni za zelo gosto gnojevko in gnojevko, ki vsebuje steljo. Take je treba redčiti in macerirati. 23 Nekatere tehnike za zmanjšanje izpustov amonijaka pri gnojenju z gnojevko in njihova uč inkovitost v primerjavi z gnojenjem z razpršilno plošč o (ECE/EB.AIR/120, 2014) Tehnika Učinkovitost (%) Nanos gnojevke v pasovih – vlečene 30–35 cevi Nanos gnojevke v pasovih – vlečene 30–60 sani Plitvo vbrizgavanje gnojevke (<5 cm) – 70 odprte reže Plitvo vbrizgavanje gnojevke (5–10 cm) 80 – zaprte reže Globoko vbrizgavanje gnojevke (>15 cm) 90 Zadelava gnojevke v tla z oranjem – 90 takoj po gnojenju Zadelava gnojevke v tla z obdelavo tal 70 brez oranja – takoj po gnojenju Zadelava gnojevke v tla v 4 urah 45–65 Zadelava gnojevke v tla v 24 urah 30 Pri gnojenju z vleč enimi cevmi zmanjšamo površino gnojevke, iz katere izhlapeva amonijak. V primerjavi z razpršilno plošč o se izpusti amonijaka pri gnojenju zmanjšajo za približno 30–35 %. Vbrizgavanje Pri plitvem vbrizgavanju odloži stroj gnojevko ali gnojnico tekoč ih v plitve (4 – 6 cm) reže. Razdalje med režami so ponavadi živinskih od 25 do 30 cm. Učinkovitost plitvega vbrizgavanja je gnojil v tla 24 odvisna od tega, ali pusti stroj za seboj odprte ali zaprte reže. Stroje za plitvo vbrizgavanje najpogosteje uporabljamo na travinju. Pri globinskem vbrizgavanju je gnojevka ali gnojnica odložena na globini od 12 do 30 cm, razdalja med elementi za vbrizgavanje pa znaša približno 50 cm. Globinsko vbrizgavanje je primerno predvsem za gnojenje poljščin. Na travnikih povzroča prevelike poškodbe ruše. Vbrizgavanje gnojevke in gnojnice ni izvedljivo na skalovitih in zelo plitvih tleh ter na razgibanem terenu. Oteženo je tudi na majhnih parcelah, na parcelah nepravilnih oblik in na nagnjenem terenu. Globinsko vbrizgavanje je lahko oteženo tudi na zbitih ali zelo težkih tleh. Pri globinskem vbrizgavanju gnojevke v tla se izpusti amonijaka zmanjšajo za 90 % Gnojenje z Če nimamo tehničnih možnosti za izvedbo gnojenja z razpršilno majhnimi izpusti ali če je to onemogočeno zaradi plošč o naravnih ali drugih ovir, lahko izpuste zmanjšamo tako, da razpršilno ploščo obrnemo proti tlom in izvedemo gnojenje z manjšim tlakom v cisterni. 25 Zmanjšanje Za zmanjšanje izpustov amonijaka pri gnojenju s izpustov hlevskim gnojem imamo naslednje možnosti: amonijaka zadelovanje v tla z oranjem (idealno v 4 urah po pri gnojenju − s hlevskim gnojenju); gnojem izbira primernih vremenskih razmer; − hladen vlažen dan, − večer, − ob rahlem deževanju. − Nekatere tehnike za zmanjšanje izpustov amonijaka pri gnojenju s hlevskim gnojem in njihova uč inkovitost v primerjavi s porazdelitvijo po celotni površini in brez naknadne zadelave v tla (ECE/EB.AIR/120, 2014) Tehnika Učinkovitost (%) Zadelava gnoja v tla z oranjem – takoj 90 po gnojenju Zadelava gnoja v tla z obdelavo tal brez 60 oranja – takoj po gnojenju Zadelava gnoja v tla po 4 urah 45–65 Zadelava gnoja v tla v 12 urah 50 Zadelava gnojevke v tla v 24 urah 30 MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE IZPUSTOV AMONIJAKA PRI GNOJENJU Z MINERALNIMI GNOJILI Gnojenje z Izpuste amonijaka zmanjšamo tako, da gnojenje z mineralnimi dušikovimi gnojili količinsko in časovno prilagodimo gnojili potrebam rastlin. Pri gnojenju s sečnino so izpusti amonijaka približno dvajsetkrat večji kot pri gnojenju s KAN in približno trikrat večji kot pri gnojenju s kompleksnimi dušikovimi gnojili. Zato pri gnojenju s sečnino upoštevajmo posebna priporočila. 26 Posebnosti pri Pri gnojenju s sečnino je smiselno upoštevati navedeno: gnojenju s če je mogoče, sečnino ob gnojenju ali takoj po se - č nino (urea) tem zadelajmo v tla; to je še posebno pomembno, če je reakcija tal bazična, izogibajmo se gnojenju v vročini in pomanjkanju - vlage v tleh, priporočljivo je gnojenje pred deževanjem ali vzporedno z namakanjem, s sečnino ne gnojimo zemljišč, ki so površinsko - deloma prekrita z ostanki živinskih gnojil ali z žetvenimi ostanki, razen če jo zadelamo v tla, s sečnino ne gnojimo po apnenju, - sečnina se najbolje izkoristi ob hladnem - pomladanskem vremenu – na lahkih peščenih tleh jo uporabljajmo le v tem času. Izpuste amonijaka pri gnojenju s sečnino lahko zelo zmanjšamo z uporabo gnojil, ki so jim dodani inhibitorji ureaze. Zadelava sečnine v tla ob okopavanju koruze 27 LITERATURA ECE/EB.AIR/120. 2014. Guidance document on preventing and abating ammonia emissions from agricultural sources. United Nations, Economic and Social Council, Economis Commission for Europe, Executive Body for the Convention on Long-range Transoundary Air Polution, 100 s. https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/documents/2012/EB/ECE_E B.AIR_120_ENG.pdf Menzi, H., Frick, R., Kaufmann, R., 1997. Ammoniak-Emissionen in der Schweiz: Ausmass und technische Beurteilung des Reduktionspotentials, Zürich, FAL, 107 s. UNECE, 2015. Framework code for good agricultural practice for reducing ammonia emissions. United Nations Economic Commission for Europe, 28 s. https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/lrtap/Publications/Ammonia_ SR136_28-4_HR.pdf Verbič, J. 2019. Ocenjevanje ustreznosti krmnih obrokov za drobnico na podlagi vsebnosti sečnine v mleku. V: CVIRN, Marjana (ur.). Zbornik predavanj, 5. strokovni posvet Reja drobnice, Dobrna 2019, Dobrna, 21. in 22. november 2019. Slovenj Gradec, Kmetijska založba. 2019, s. 61– 70. Verbič, J. 2020. Emisijske evidence onesnaževal zraka. Kmetijstvo. (neobjavljeni podatki) 28 SVETOV SAD ALNI K JE OD IZ EK OSRČJ S DOBR A SL IH K OV ME E T N I IJE JSKIH PRAKS ZA ZMANJŠEVANJE IZPUSTOV AMONIJAKA www.kis.si www.kis.si