Štev. 80. o Ljubljani, v soboto, dne J. oprlla 1906. Leto xxxiu. Velja po pošti: za četo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ . „ 6'50 za en 'mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za četo leto naprej K 20' — za pol leta „ P za ietrt leta za en mesec 10-5-t'70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhodiiez - dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. CltvedniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. tlpravniSkega telefona Stev. 188. Larmn. On je pri muzki.bil, je muziciral, pa (je žvoh prsi bil, se je brederbal. Pesem Smarskega šomaštra. Po ljubljanskih vogalih so nabiti plakati, ki se na njih vabijo volivci narodno-napredne stranke danes ob pol devetih zvečer na shod v Mestni dom. Grasselli in Hribar bosta poročala o volilni preosnovi za deželni, dr. Tavčar pa za državni zbor. Veseli smo tega. Kakor je videti, je zadnje deželnozborsko zasedanje vlilo nekaj življenja v te liberalne mumije. Ko bi bilo kaj takih shodov prej, bi ne bilo treba napornega muziciranja. Liberalci bi bili znali sploh kaj povedati in bi bili mnogo več dosegli z jezikom, nego so z orkestrom. Pravzaprav ne smemo hvaliti dne pred večerom. Morda je to življenje, ki ga opažamo zdaj v liberalnih vrstah le kretanje žabjih krakov, če napelješ skozi nje elektriški tok, ki se takoj zopet zasedejo, ko tok odneha. Liberalni inuzikantje preštevajo zdaj sad svoje Jarme, koliko so zaslužili s svojim delom. Da jim bo lažje, jim hočemo nekoliko pomagati: Zaslužili so najprej izpričevalo n e-strpnega n a z a d n j a š t va. Vladna predloga je na vsak način v primeri s sedanjim volilnim redom velik napredek v modernem zmislu. Splošna kurija, enakovredna z mestno in veleposestniško, z desetimi mandati je nekaj, kar mora vsaka res •svobodomiselna stranka pozdravljati. Tudi piiklopljenje industrijalnih krajev k mestni skupini ima velik pomen. Kdor pozna naša mesta izven Ljubljane in Idrije, mora reči, da •med produktivnimi sloji v njih prevladuje kmečki stan. Zato je tudi sedanjim razmeram popolnoma primerno, da zastopa notranjska mesta tako izzrait agrarec, kakor je poslanec Fr. Arko. Z industrialnimi kraji, ki se pri-klopijo mestom, izgube ta svoje agrarno lice in dobe pravzaprav še le svoj pravi mestni značaj. Seveda je za zdaj za narodno-na-predne veljake v tem neka nevarnost. Toda tega naj menda vsaj nikar ne zahtevajo od volilne preosnove, da jim bo fabricirala volivce. Vse drugo bi že še bilo v ti stranki, saj ima iz-vrševalen odbor, ima posebno ime, ima za seboj nekaj zgodovine, ki je po zadnjem nastopu v deželnem zboru postala še precej zanimiva, samo volivcev ji manjka. Ta neozdravljiva cesarska napaka je seveda mučna. A za to naj vendar nikar ne delajo krivih nas, ali vlade. Drugi sad liberalne larme je dokaz njiho- vega narodnega izdajstva. Vse težave našega deželnega zbora so imele svoje središče v tem, da nobena slovenskih strank ni imela absolutne večine. Odločevali so Nemci, dozdaj pač liberalcem v korist in nam v škodo; ta škoda, ki smo jo imeli v zbornici, se je tisočkrat odvagala z vplivom, ki nam je vsled tega rastel med ljudstvom. Vladna predloga je taka, da izključuje podobne razmere. Ce bi se bila uresničila, bi bila dana podlaga za razumen, trezen, vsemu slovenskemu narodu koristen strankarski razvoj. Gospodarstvo v deželi bi bilo v rokah ljudstva. S tem bi bila izključena vsaka strankarska sebičnost, vpoštevati bi se morali vsi sloji, zlasti pa do zdaj tako zanemarjeni delavski stanovi, pred vsemi naš kmet. Ali morejo upati liberalci na večino v deželnem zboru? Na to ne misli niti zadnji pisar Tavčarjeve pisarne. Edino, na kar morejo staviti svoje nadeje je to, da si ohranijo pri bližnjih volitvah dosedanje mestne mandate in se potem iznova zvežejo z Nemci. Kakšna slovenska politiška stranka je ta, ki zajemlje vso svojo politiško moč od Nemcev, ki brez njih ničesar ne pomenja ne v deželnem zboru, ne v deželnem odboru, ne deželnem šolskem svetu. Taka jc njihova narodnost! Vladna predloga omogočuje Slovencem samostojno gospodarstvo v deželi in vresničuje vzor, ki so po njem hrepenele resnične slovenske stranke od začetka ustavnega življenja. Slovenci so podVodstvoni rajnega dr. Blei\veisa že 1. 1869 sklenili preosnovo, ki so v nji sedanjim mestom priklopih še razne trge. Tega sklepa pa vlada ni preložila v potrjenje. Danes prihaja vlada sama s tem. a liberalci vpijejo kakor bi zbesneli. O ti stvari bi pa pač ne bilo treba toliko vpitja. Klub naše stranke je brž, ko je Hribar glede mestnih mandatov povedal svoje želje, vse te želie vpošteval in jim ugodil. Ta iz-prememba se ni zdela nikomur načelno važna. S. L. S. se poteguje za splošno in enako volilno pravico in s tega stališča presojala vladno predlogo. Samo zato, ker se ji znatno približuje, jc po dolgotrajnem posvetovanju še le v torek popoludne sklenil naš klub, da glasuje za oodrobno razpravo. Ko bi bili liberalci desetino toliko trezni in hladni, kakor smo bili mi, bi si ne bili nakopali toliko smešnosti nase, in bi ne bili v tako kratkem času napravili toliko neumnosti. V enem oziru je pač vladna predioga silno pomanjkljiva. Privilegije veleposestva in volivno geometrijo Kočevje—Ribnica vzdržuje. To je res. Prezreti pa ne smemo, da se parlamentarnim potom nobena volilna preosnova ne more skieniti, če niso veleposestniki zanjo. Samo ven gredo iz zbrornice, pa ni tri četrt poslancev v nji in zbornica je za vsako ustavno izpremembo nesklepčna. Tako je in tega ne inore nihče čez noč izpremeniti. To vedo tudi liberalci in silno ganljivo so obetali veleposestnikom, da so za vse njihove zahteve, samo, da naj jih branijo in varujejo proti nam. Usmiljenja vredni reveži! Brez idej, brez ciljev, brez razsodnosti so prišli na boben. Ko otroci »Boga straše« veliki teden, se ves les, ki ga razbijejo pred cerkvijo, porabi za ogenj veliko soboto zjutraj. Naše ljudstvo jim bo tudi iz njihovih igrač napravilo gramado, ki bo na nji ob bobnu poginila njihova stranka. Tedenski pregled. Pred zasedanjem deželnega zbora je sklicala »Slov. Ljudska Stranka« shod svojih vo-lilcev v Ljubljani. Zbralo se je do 700 poslušalcev. Govoril je najprej dr. Lampe, ki je označil vse tri stranke v deželnem zboru. Zagovorniki veleposestniških privilegijev se bore zase in za nemštvo. Liberalci so se na zaupnem shodu proglasili za stranko »iinovitejših« stanov; hočejo biti gosposka stranka, ki hlini ljubezen do naroda, a se bori zoper pravice našega ljudstva. V »Sl. Ljudski Stranki« pa je združeno slovensko ljudstvo; ta stranka jc tisti organizem, ki brani in zastopa zahteve naših ljudskih slojev. Dr. Susteršič je poročal o državnem zboru Odkriti prijatelji splošne in enake volilne pravice za državni zbor zastopajo devet desetin prebivalstva. Med neodkrite sovražnike spadajo tudi naši liberalci. Lani so vložili sami v deželnem zboru predlog, naj vlada predloži volilno reformo državnemu zboru v smislu enake in splošne volilne pravice, a so se spe-kli misleč, da ostane Gautsch pri svoji prvotni izjavi. Zdaj so pa v škripcih in govore o obrtnikih in trgovcih; toda ni jim za obrtnike in trgovce, ampak gre se jim zato, da bi odločevali uradniki. Govornik je z ozirotn na sklicanje deželnega zbora izjavil: »To vemo in to je gotovo, da se zoper voljo »SI. Ljudske Stranke« v deželnem zboru nič več zgoditi ne more.« K r a n j s k i d e ž e I n i z b o r, ki je bil nenadno sklican, je ta teden zanimal politike širne Avstrije. Nestrpno se jc ugibalo, kaj ima vlada tako nujnega za Kranjsko. Deželni zbor je zahteval v zadnjem zasedanju, naj vlada prejkoprej predloži volilno reformo v smislu splošne in enake volilne pravice. Vlada je vnekoliko hotela vstreči, ter je res prišla z novo volilno reformo; ponudila je novo splošno volilno kurijo z desetimi poslanci. Mestom pa bi se priklopih po želji liberalcev nekateri večji obrtni kraji. Poslanci »SI. Ljud. Stranke« so bili voljni pričeti pogajanja, ker vladna predloga daje vendar nekaj pravic ljudstvu. A tisti, ki so v enomer doslej javkali, da ob-štrukcija žre, tisti ki so se na liberalnem zaupnem shodu prepričali, da so v zadnjih iz-dihljajih, — so tulili že v odseku, da ni prišlo do sklepov; 4. aprila pa so prišli v zbornico oboroženi namesto z duha svetlimi meči, opasani s svetlimi trobentami, s klopotci, lajnami, bobni in kravjimi zvonci. S kravjim zvoncem je posebno zvonil dr. Ferjančič. Bobnali so in zvonili, ragljeti so jim pa pomagale z jezički razne priletne Franje, Milice itd. Evine hčere pojte v kuhinjo in skrbite za svojo deco! Da so igrali liberalci godbo za svoj politični pogreb, kdo jim bo to zameril? Toda, da danes pobijajo z gorjansko silo, kar so malopoprej sami sklenili, ali je to dosledno? Zadnjič so glasovali vsi za splošno in enako volilno pravico, danes ogorčeni zavračajo predlog, ki je korak do zgorajšnje zahteve. — Odgovornost za nedoslednost deželnega zbora nosijo sedaj liberalci, ki naj bodo prepričani, da v naši deželi nikdar ne bo uveljavljen slabši zakon, nego jc sedaj predloženi, zato bo skrbela »SI. Ljudska Stranka.« V sredo je bila seja trikrat sklicana, toda zborovati ni bilo moč radi liberalnega muziciranja. Večerno sejo je glavar takoj zaklučil. Po razpustitvi smo imeli priliko opazovati na zborniški galeriji, osobito še pred zbornico, kako »izbran cvet« se druži okrog dr. Tavčarjeve stranke. Divje pijansko vpitje, klet-vine in pridušanje, grdo pretenje, — sploh pobalinsko obnašanje ki znači oliko teh njegovih in njegove stranke privržencev, — jc bilo naravnost žalostno, milovanja vredno. Deželni glavar je zaključil sejo z izjavo: »V teh razmerah ni mogoče zborovati. »Sodbo prepuščam I j u d s t v u.« Nato jc bilo posvetovanje poslancev SI. Ljudske Stranke«. Klub se jc pečal z bodočimi volitvami. Bivši načelnik cestnega odbora za vrhniški okraj, Gabrijel Jelovšek, ni dobil pri novi volitvi niti enega glasu. Izvoljen je vrli župan polhovgraški g. Valentin Rihar. Dr. vitez Pitreich, višjesodni predsednik, jc imel pri sprejemu uradnikov graških sodišč, ki je v njem izborno označil lastnosti, ki naj jih ima vestni sodnik. Ponavljamo samo nekaj glavnih misli: »Pravosodstvo smatram za nepravo, ki temelji na podlagi najstrožje pravičnosti in nepristranosti.« »Mi ne delujemo zase, za zadoščenje svojih čuvstev, ampak za ljudstvo, za katero vstvarjamo in čuvamo pravico.« «Za sodnika ni dovolj, da je v vednosti izobražen pravdnik, marveč mora biti cel mož, nedotakljiv značaj, ki v ž i v a popolno zaupanje vseh krogov ljudstva. Sodnik mora biti tudi i z v en ur a-da nad strankami stati in se ne sme mešati v strankarsko giba-n je.« Italija namerava zgraditi novo vojaško pristanišče severno od Comachia ob Jadran- LISTEK. Na plesu. Spisal Iv. Baloh. Gospa Kuntaričeva je dobila vabilo na plesno veselico. Navada je bila. da je domača »Čitalnica« priredila vsako leto običajno predpustno zabavo. Kajpada, da je dobila vabilo tudi Kuntaričeva rodbina, ker je veljala v celem mestu kot rodbina, ki se je vedno prištevala k inteligenci. Sicer glava te družine — gospod Kuntarič — ni zavzemala bogve kakega visocega socijalnega stališča —on je bil le pomožni uradnik — pa vsa iteligenca je v mestu. Kuntaričevo rodbino spoštovala, ker splošno govorilo, da ima gospa Kuntaričeva precej pod palcem. Natančno ni poznal rodbinskih razmer nobeden; ker pa sodijo ljudje večinoma le po zunanjem, tedaj moramo reči, da je rodbina pomožnega uradnika Kuntariča uživala splošno spoštovanje. Govorilo se je večkrat v zasebnih krogih, da je gospa Kuntaričeva precej podedovala po svojem očetu, bogatem gostilničarju na Štajerskem, le stare gospe so v ožjem svojem krogu pri čašici kave med seboj trdile, da živi Kuntaričeva rodbina prav skromno, da ona pobere njemu koj vsakega prvega vse do zadnjega goldinarja, da mu le par vinarjev pusti za smodke, da imajo ! polno dolga, da vse znosijo v mestno zastav-nico, da še obleka, ki jo nosijo, ni njihova in šc marsikaj zanimivega. Torej gospa Kuntarič je dobila vabilo. Se veliko bolj kot ona sama, so se pa za plesno veselico zanimale tri njene hčerke. Je morala biti že božja volja taka. da je Bog ni obdaril z nobenim sinom, ampak le s tremi hčerkami, ki so bile žc precej v letih in — kar je gospo Kuntaričevo najbolj bolelo — ne s posebno lepoto obdane. Le najmlajša — Tilka — ta je bila njen ponos in njena nada. Slišala je že od več strani, da njeno Tilko gospod davčni kontrolor rad pogleda in ji rad kako besedo privošči, pa gospa Kuntaričeva je vselej rekla, ko so ji njene gospe-prijateljice o tem pravile, da naj kaj takega še ne misli ne. Navado pa je imela gospa Kuntaričeva, da je šla vsaki dan točno ob šestih zvečer na sprehod, ko so bile uradne ure končane in so šli gospodje uradniki vsak na svoj dom. In sicer je šla na sprehod redno po drevoredu, kjer so morali iti tudi gospodje uradniki. Seveda je bilo to samo slučajno. Starejša hčerka je med tem pripravljala doma večerjo, srednja je imela vselej od pete do šeste ure učno uro za glasovir, tedaj jc morala vselej najmlajša — Tilka — iti z mamo na sprehod. Seveda jc bilo tudi to samo slučajno. Gospodje uradniki so ju vselej prijazno pozdravili in semtertje tudi spregovorili kako prijazno besedo. Ko je torej gospa Kuntaričeva dobila vabilo na plesno veselico, tedaj je bilo že samo ob serni umevno, da bo šla na ples ona in vse tri njene hčere. Sicer jc bila Tilka najbolj prirasla svoji materi k srcu, ali to vendar ne gre, da bi ostali drugi dve doma. Za papa — na so pa itak vedeli, da za take reči ne mara. Ali gospo Kuntaričevo je skrbelo neko drugo vprašanje, in to je bilo — financijelne nravi. Gospodar v hiši je bila prav za prav ona. Ko je vsacega prvega prinesel njen mož čisto nove bankovce po številu devedeset kron, tedaj je imela gospa Kuntaričeva že vse naprej preračun.icno, koliko bo šlo za stanovanje, za drva, za mleko, za prodajalno itd. Skušnje so jo pa učile, da se jc večkrat ura-čunala. Prišli so včasih nenavadni stroški za obleko, za dobre namene — in vselej se jc pokazala gospa Kuntaričeva kot hči premožnega gostilničarja. Ako pa so včasih razmere tako nanesle, da nikakor ni bilo mogoče shajati, tedaj je pa ona odtrgala svojemu soprogu od tistih mesečnih deset kron, katere jc redoma prejemal z rok svoje soproge za smodke in vsakdanji vrček piva. Bil jc dober človek, ki jc vse potrpet. Slučaj je pa hotel, da je imela gospa Kuntaričeva ravno ta mesec izvanredne stroške. Mlekarica žc ni bila plačana tri mesece, sedaj jc pa izjavila, da mleka več ne nosi, ako sc ji ne plača. Gospa jo ie najprej pošteno oštela, da jc tako nepotrpežljiva, saj ve, da je plačilo še vselej dobila, a ker ni hotela sramote pred drugim ljudmi, zato je dolg poravnala. S tem so se pa morali seveda izdatki za druge stvari omejiti. Gospa je štedila, kolikor je mogla, celo svojega soproga je pregovoril^, da en teden ni šel v gostilno in tako prihranil par desetič ter iih izročil svoji boljši polovici, ker je trdila, da ji manjka za meso. Gospa je imela že nekaj prihranjenega denarja za plesno veselico, kar je bilo potrebno za vstopnino, za večerjo, za napitnino, za različne narodne namene, ki so na tihem vselej obudili jezo gospe Kuntaričeve, kedar so se gospodje v svoji narodni navdušenosti dvignili in apelirali na narodno ženstvo — toda prišel je čevljar in tir-jal odločno plačilo za čevlje, ki jih je napravil že pred tremi meseci gospodu, pa še sedai niso plačani, dasi imajo gospa in gospodične za vse nepotrebne reči denarja, samo za delavca ne, da gospoda nikcSli pošteno ne plača - in kar je bilo še lepših besedij, ki so gospo Kuntaričevo zelo razburile. V svoji razburjenosti mu je kratko izjavila, da se od takega kmeta ne da psovati, da danes nima drobiža, da naj pride v soboto zvečer, da bo vse pošteno dobil plačano itd. To je navdalo gospo Kuntaričevo z novimi skrbmi. Na plesno veselico so morali iti, toda kje dobiti potrebnega denarja. Da bi prosila kako prijateljico na posodo — ne, to bi skem morju. Vsekrižem sc čuje o stavkah. V courrierskem okrožju je 43.000 stavkujočih; največji štrajk je v Ameriki, število stavkajočih znaša že nad pol milijona. Cena premoga raste. V Courrierešu na Francoskem so zadnje dni rešili še vedno živeče rudarje. Zdelani so tako, da nekateri takoj ttmrjo. Živili so se z usnjem, da celo s človeškim mesom. Množice so razburjene; v zbornici so sc čule pritožbe, da je bilo družbi pri rešilnih delih več za ohranitev rudnikov, kakor rudarjev. — O generalu Steslju se govori, da jc bil podkupljen od Japoncev in da je prodal Port Artur za dva milijona rubljev. Nagle smrti je umrl trgovec in posestnik Ivan Grajzer. — Ogrska kriza se ugodno rešuje. Na Dunaju je bil kronski svet skupnih ministrov; odbor koalicije je sprejel vladno predlogo kot podlago mirovnih pogajanj. — Zaprli so radi tatvine 191etnega zamorca Danijela Halfnerja, ki je bil v službi pri gosp. Kampošu v Ljubljani. - Srednja temperatura zadnjih dni je bila 6 stopinj pod nortnalom. »Roditeljske večere« s predavanjem o vzgoji bo uvedlo vodstvo II. mestne ljudske šole v Ljubljani. — Obisku kralja Edvarda v Črni gori pripisujejo veliko politično važnost. Vse kaže, da bo knez Mirko v bližnji prihodnosti zavzel mesto guvernerja v Makedoniji in Stari Srbiji. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (cvetna) 8. april: Dionizij, Albert; ponedeljek 9.: Demeter, Marija Kleofa; torek 10.: Mehtilda, Ecehijel; sreda 11.: Leon 1., Betina; + veliki četrtek 12.: Damijan, Saba, Zenon; + veliki petek 13.: Ida, Hermenegild; + velika sobota 14.: Justin, Tiburcij, Vale-rian in Maksim. Razmere v flori mi (Izvirno poročilo »Slovencu«.) P r i š t i n a, 31. marca. V okolici Mitrovice se jc dogodilo čudo, ki obstoja v tem. da se niso samo Arnauti odrekli ubijanja in ropanja Srbov, ampak so sklenili ž njimi bratsko in formalno zvezo, naperjeno proti Turkom in njihovi oblasti. Povod k te i zvezi je novo vpeljani davek na živino, ki ga ne marajo plačati niti Arnavti niti Srbi. V ta namen se jc vršilo več shodov med Srbi in Arnavti, kicr sc jc sklenilo, da se ta davek na noben način ne plača. Oba naroda sta se zaklela, da nečeta drug drugega izneveriti in poslala nato odposlanca h kajmaka-mu v Mitrovico. Ti so izjavili, da narod noče i;i nc more plačati novega davka, in če se vsa zadeva mirno ne reši, upre se z orožjem. Kajmakam je odposlance sprejel, a izjavil, da ie prišla nova naredba od sultana iz Carigrada, in se kot taka ne more ovreči. Nato je obvestil o vsej zadevi Šenzi-pašo, ki varuje z vojaštvom Viičitru pred arnavtskimi napadi. Šenzi-paša je pozval odposlance pred-se, prečita! njihovo pismeno izjavo in jih nato vrgel na ulico, češ, da vse ubije, če se ne pokore in ne dajo carju, kar je carjevega. Odposlanci so se nato vrnili domov in poročili o vsem narodu. Ta sc je odločil za odpor in tako je pričakovati, da ho spet v kratkem tekla kri. Za to je zvedel Senzi-paša in pisal v Carigrad, naj mu pošljejo vojakov v pomoč, da brani Vučitru in Mitrovico. Ta odločilni korak jc ohrabril tudi Ar-navte v Drenici. da istočasno napadejo Mitrovico in Vučitru. Priedili so shod in sporočili kajmakamu, da zasedejo Vučitru in ne odje-niajo prej, dokler se njihovi prošnji ne ugodi. Tako se je razširil upor po celi Stari Srbiji in pričakovati je, da popuste Turki od no-vovpeljanih davkov. Sprevidili bodo menda, da bi iih stalo ravno toliko ali najbrž še več, zadušenje takega upora, kakor bi znašal denar, ki bi ga nabrali z novimi davki. Tudi ovira Turke pri nastopu s silo razlog, da bi težko ostale države mirno gledale, kako se preliva po Balkanu večinoma krščanska kri. Tako so za.enkrat ponehali napadi na Srbe od strani Arnavtov. Samo še okrog vasi Peč sc dogodi redko še tak slučaj. Eden se je dogodil: zlikovec Ali Dclija je ubil na dan »kur-ban-bajrama«, največjega turškega praznika, Zivka Radojeviča iz vasi Sinaje. »Kur- ban-bajram« ie praznik, na katerega ne stori Mohamedan za vse na svetu greha in cel dan moli svojega boga in mu prinaša žrtve za oproščenje grehov. Uboja na ta dan ne potn-nijo niti najstarejši ljudje in zlikovec Ali De-lija jc vzbudil tam veliko ogorčenje celo pri sebi enakih zlikovcih. Kralj Eduard u trni gori. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) C e t i n j e , 4. aprila. Po Cctinjah se jc bliskoma razširil glas, da jc knez Nikola nevarno obolel. To je vse kroge tem boli iznenadilo, ker se je tej novici tudi pridružila vest, da izostane obisk kralja Edvarda. Zdi se, da je knez Nikola obolel zato, da se izogne sestanku s kraljem Edvardom, ali pa zato, da najde izgovor za odpove-danje kraljevskega obiska. Mislijo nekateri, ampak potrjeno še ni, da bi bil v zadnjem času angležki krali nenadoma odpovedal obisk. Iz vladnih krogov se tudi čuje, da je dan kraljevega prihoda neznan. Po teh besedah bi še dalo sklepati, da se poset uresniči. Ampak to je gotovo, da za to p° o m 1 a d o b i s k i z -ostane; pozneje se pa menda na vse pozabi. Da se za ta čas pusti obisk v nemar, je dokaz to, ker so vse priprave pretrgane in brigadirji, ki so zbirali vojake za kraljev sprejem, so dobili povelje, naj to opuste. Zakaj vse to? Mogoče je, da so v zvezi s takim dogodkom nemajhni politični razlogi. Krali Edvard, ki je s črnogorskim knezom v sorodu, je delal na to, da postane knežev sin guverner Macedonije in Stare Srbije. Težko si jc predstavljati, da bi se zavzemala Anglija in njen kralj tako iz platonske ljubezni za črnogorsko dinastijo. Tu so bili vmes računi, kar je tudi sumljivo. V prirodi angleškega naroda ni delati iz simpatije in brez postranskih računov, ki so pravzaprav glavni. Kakor se skrivaj čuje, je mislila Črna gora dati Angležem v najem svoje edino pristanišče Bar. To bi bila postojanka za dobivanje premoga, ki bi ga potrebovale tam vozeče angležkfc ladije. Naravno, da ie knez Nikola mnogo obljubil, ampak izpolniti ne more ničesar, da bi ne obvestil prej svoje zaščitnice Rusije. In ta je menda povedala o tem kateri izmed Črni gori sosednih držay in se je končno tako odločilo, da ne sme knez Nikola sklepati z angležkim kraljem nikakšne zveze. Knez dobiva plačo od podpore, ki jo prejema Črna gora, ali bolje rečeno, on osebno z Dunaja. Črnogorsko vojaštvo in še-marsikaj druzega pa vzdržava Rusija. Knez Nikola torej ne more delati po svoji glavi, kar bi bilo zanf tudi osodno. Zdaj je pojasnjen vzrok njegove nenadne bolezni. Komedije je bilo treba, da se ž njo maskira pravi vzrok. Sestanka ni bilo in ga ne bo, ker je knez Nikola takih misli, da jte boljše v rokah golob, kakor pa na planini jelen. Ce bi pa slučajno kralj Edvard namersf-; vanr poset izvršil, pričakala bi ga v Baru v' kneza Nikoje imenu knez-uaSlednik Danilo in [ knez Mirko. Posebne slovesnosti pa bi izostale. Knez Nikola vlada v Crnigori že nad 40 let iti je v tem času pokazal, da on ni le vrl junak in dober pesnik, ampak tudi izkušen politik. Bodočnost bo pokazala, če ni ta svoj zadnji korak že ob zahodu svojega življenja zagrešil. ■ • NOVI MOŽ NA OGRSKEM. Dolgotrajna križana O grškem je rešena. Včeraj je zaslišal vladar ob četrt na 5. popoldne Kossutha in Andrassyja. Navzoč je bil tudi Fejervary. Cesar je naznanil, da odobrava načela, po katerih naj se rav-v na novo ministerstvo. Med krono in koalicijo se je-sklenila sprava pod sledečimi pogoji: Koalicija sestavi novo vlado, v katero odpošlje neodvisna stranka tri člane. Vladar imenuje za ministrskega predsednika osebo, ki pripada koaliciji ali ji jc vsaj priljubljena. Državni zbor sprejme nov volilni zakon po načelih sedanje vlade. Novo ministerstvo ima prehodni značaj in pred vsem nalogo, da izvede nove volitve. Novi državni zbor se skliče po načelih splošne volilne pravice, nakar odstopi prehodno ministerstvo in imenuje vladar parla- mentarno ministerstvo. Prehodno ministerstvo ima nalogo, da uveljavi poleg volilne pre-osnove tudi lanski iu letošnji proračun, načrt o rednih vojaških novincih in potrebne socialne iit gospodarske predloge. Koalicija reši na zakonit način mednarodne trgovinske pogodbe, uvede avtonomni carinski tarif in vzdrži z Avstrijo status quo, da se snide novi državni zbor. V, notranji politiki ima vlada proste roke. Vojaško vprašanje ostane nerešeno, da se snide novi državni zbor. Za ministerskega predsednika prehodne vlade bo imenovan najbrže dr. Wekerle, ki ga zasliši danes vladar. Kossuth je izjavil, da se morajo prepustiti nadaljni koraki novemu mi-nisterskemu predsedniku. Polonyi je izjavil, da ni skoraj več dvoma, da postane Wekerle ministerski predsednik. Ce bi se to imenovanje ne zvršilo, potem bi bil imenovan najbrže Szell. Cesar je želel, naj postane ministerski predsednik prehodne vlade Andrassy, ki je pa odklonil in priporočil VVekcrla. Andrassy je izjavil, da je rešena kriza deftnitivno za dolgo časa in da je tako na pol dosegla koalicija, kar ie želela. Kossuth je izjavil, da želi dobrih prijateljskih odnošajev z Avstrijo, a da mora upoštevati Ogrska pravice Avstrije, kakor Avstrija one Ogrske. Danes že bo najbrže imenovan Wekerle za ministerskega predsednika, Ecjervary pa odstopi. V ponedeljek že najbrže razpišejo nove volitve. Po Veliki noči odpotuje vladar najbrže za nekaj tednov v Budimpešto. Z VVekerlom sta došla včeraj zvečer na Dunaj tudi grofa Apponyi in Zichy. Dr. Wekerle je rojen 14. novembra leta 184-1. Ko je dovršil pravosodne študije, je vstopil leta 1870 v finančno službo, I. 1884 je postal ministerialni tajnik, I. 1886 državni pod-tajnik in leta 1889 je bil imenovan za finančnega ministra. Ko je odstopil Szapary, je postal Wekerle 19. novembra 1892 ministerski predsednik. V boju z zbornico ogrskih mag-natov, ki mu je odnehala, je uvedel zakon o civilnem zakonu, o veri otrok iz mešanih zakonov in o državnih matrikah. A načelna ,na-sprotstva med krono in Wekerlom so povzročila, da ie 2. decembra 1894 odstopil. Wekerle je bil imenovan 1897 za predsednika ogrskega upravnega sodišča. Mir med krono in njenimi najhujšimi nasprotniki jc sklenjen. Na vrhunec je prišla stranka, ki jo vodi sin revolucionarja Kossutha, ki ie hotel uničiti Habsburžane. Preveliko zaupanje na ogrske liberalce je ustvarilo sedanji položaj na Ogrskem. DALMATINSKI HRVATI IN KOMPROMIS Z ITALIJANI. Dne 9. aprila se sestanejo v Dubrovniku hrvaški deželnozborski poslanci, da se posvetujejo o političnem položaju in o referatu posebnega odseka, ki ie vodil kompromisna pogajanja z italijanskimi dalmatinskimi poslanci. Puljska »Naša Sloga« povprašuje, so se li ti dogovori vodili brez ozira na primorske Hrvate in Slovence. Vsekakor je sumljivo, da tako vrl- hrvatski list, kot je »Sloga«, ni informiran o tako prineipijelnem vprašanju. STAVKE. Včerajšnja pogajanja med črevljarskimi mojstri in pomočniki na Dunaju so bila pri na-namestništvu vspešna. Danes najbrže kon-čao pogajanja o tarifo. Popoldne so sklenili pomočniki : na svojem shodu, da končajo stavko.'Včeraj je bilo še nekaj manjših demonstracij. Iz Lensa na Francoskem poročajo, da počiva delo po vseh rudnikih, le v Bruayu se dela. V Lensu so imeli kongres delavski zastopniki anzinskega, nordškega in pas de ca-laisškega rudarskega okrožja. Sklenili so, da vzdržujejo svoje zahteve. RUSIJA. Iz Rige poročajo, da jc napadla tolpa desetih oseb občinsko hišo v Binkendorfu pri Rigi, umorila orožnika, uničila vse spise in oropala blagajno. Državno pravdništvo je prepovedalo izdajanje novega lista »Mlova«, ki je izhajal namesto prepovedanega »Rusi«. V Curihu so prijeli pretekli torek nekega popolnoma pijanega Rusa, ki je izpovedal, ko se je streznil, da je on naeeljeval tolpi, ki je oropala »Moskovsko kreditno društvo«. Njegov kovčeg je bil natlačen z ruskimi bankovci. Izročen bo najbrže ruskim oblastim. Politični jetniki v butinskih zaporih so sklenili, da prično s stradanjem, ako jih nc zaslišijo v gotovem roku in jim ne naznanijo vzrokov, zakaj so jih zaprli. Ker jim niso ugodili, so pričeli 5. aprila s stavko, da nočejo za-vžiti ničesar. BIVŠI LAŠKI MINISTER NASI ZOPET IZVOLJEN. V mestu Trapani je bil zopet izvoljen bivši minister Nasi, ki ga zasleduje sodišče. Ob tej priliki je bilo celo mesto v zastavah in razsvetljeno. Velikanskega slavnostnega sprevoda se je udeležilo več tisoč ljudij, na čelu jim mestni župan in ves občinski svet. Izpre-vod je šel pred vilo Nasi, kjer je Nasiju priredil ovacijo. Rodbina Nasijeva se je v solzah zahvaljevala. Nasi je še vedno v tujini skrit in grozi z odkritji. iz slouanskesa sveta. sl Ruske potrebščine in tujina. G. Gospod Termit se norčuje v »Moško« iz ruskih narodnih nedostatkov. Med drugimi piše: »Ko se zjutraj na Ruskem prebudiš, čaka te v obcdnici kava — arabska. Pozneje ti kuhajo čaj — seveda — kitajski. Ako vzameš žemljo — imenuje se francoska; drugo pecivo je angleško. Sir je —i švicarski, maslo — čuhonsko, pivo mnihovsko ali pelzensko, klobasice so dunajske, sardinke holandske. Ce hočeš uničiti domače- nepotrebne živalice, moraš vzeti perzijski prašek. Obuja je dunajska; boljši kuhar je Francoz, boljši voznik Anglež, najboljši sluga Tartar Kvas ( pijača iz kuhanega se sladom testa), ki je zahodnim Evropejcem tako znan kakor tibetski medvedi, specielno ruski kvas je bavarski. - Ali niso kje drugje razmere tudi takšne? si Peterburg in nalezljive bolezni. Kar zadene smrtnost vsled nalezljivih bolezni ima Peterburg med evropskimi mesti drugo mesto. Na vsakih 10.000 prebivalcev je lansko leto v Peterburgu umrlo vsled nalezljivih bolezni 2499 oseb, v Madridu pa 2799; v Berolinu 1635 na Dunaju 1953, v Parizu 1785, v Rimu 20%, v Londonu 1558, v Kopenhagenu 1634, v Bru-selju 1592. Madrid ima torej v tem oziru prvo mesto, Peterburg drugo. Književnost In umetnost. * Venec slovenskih povestij IX. knjiga. Na 302 straneh obsega ta knjiga naslednje povesti: Jazbec pred sodnijo. — Laž. — Prijatelja. — Oreh. — Kdo je boljši. — Stena. — Maljva. — Na bratovo svatbo. - Prvi bolnik. — Vest. — Cari. — Naroča se v „Goriški tiskarni" v Gorici. Velja 1 K 20 v. * Die Soziale Frage der Gegenwart vom Standpunkte des Christenthums. Dr. Fr. S c h i n d 1 e r. Wien 1905. Ta knjiga je v kratkem času izišla že v drugi izdaji. Ime pisatelja jamči, da je knjiga dobra. Vsebina je splošna in dobro karakterizira vse stroke socialnega vprašanja glede na potrebe novega časa. Prvi del razpravlja o človeški družbi sploh iu o pogojih njenega blagostanja. Tu razpravlja pisatelj o rodbini, državi in stanovih. Drugi del razpravlja o narodnem gospodarstvu: Pravičnost, delo, posest, žensko vprašanje, kreditno gospodarstvo, promet, razne oblike p r i d o b-n i n e , zemljiško gospodarstvo, obrt, v e I e i n d u str i j a, delavstvo, trgovina in skrb za ubožce se razmotrivajo s krščanskega stališča. Knjigo, broječo 190 strani, priporočamo kot dober kompendij socialne vede. * Jos. Prochazkova »Suita«, nova dvo-ročna kompozicija za klavir op. 14. Izdal in založil knjigotržec F. A. Urbanek v Pragi. Cena 4 K. Strokovni glasbeni list »Smetana«. ki izhaja v Pragi, piše o tej skladbi naslednje doslovno: »Šest scen iz karnevala«, katero ime te skladbe je skladatelj z naslednjimi naslovi označil: Promenade, Valse, Romanca, lntermezzo in Finale. Skladatelj je v njih v elegantni obliki prav srečno pogodil bujno karnevalsko ozračje z nekako karakteristično ekscentričnostjo, katera primerno ko-lorira vse scene. Suita je zanimiva s svojo originalno zaosnovo in s svojimi motivi, kateri risajo lahkoživnost maškarne veselosti in kateri nas sem in tam spominjajo na Griega, a ž njimi skladatelj nikjer ne zadeva v navad-nost. Tem, kateri se hočejo leskotati le z izredno klavirsko tehniko, ne podava Prochaz-ne stavi tehnično velikih težkoč, pač pa zahteva razumevanja v prednašanju, in ti, kateri znajo vložiti čustvo v izvajano skladbo, se jim bo ta skladba kmalu priljubila. Kovice Iz Zagorja ob Savi. V 7agorju ob Savi je bil pretečeni teden razpoložen imenik volivcev za občinski zastop. Vloženih je bilo nekaj pritožb. Nekaterim se je ugodilo, o nekaterih pa bo razsojala višja oblast. — Sedaj dobi občina 18 odbornikov, ker je število volivcev naraslo čez 300. Ljudka hranilnica in posojilnica v Zagorju je imela 1. redni občni zbor v nedeljo 25. sušca. Iz računskega zaključka posnamemo sledeče: V 9 mescih je pristopilo 46 članov. Prometa je bilo v tem času 132.559-29 K. Hranilnih vlog 46.558-90 K, posodilo se je 25 članom 20.550 K. Čisti dobiček znaša 104'35 K, kar je v danih razmerah za prvo upravno leto vsekako veliko. — Nekaterim liberalnim navdahnjencetn ta zaključek precej glavo beli. Vzrok je znan njim, pa tudi drugim. Zagorska 5razrednn ljudska šola je dobila dovoljenje, da se poveča, t o p 1 i š k i 6razrednici pa je dovoljena paralelka. — Gosp. učitelj M. P e 1 k o pojde po Veliki noči izpopolnit svoje študije za obrtne šole. Namestoval ga bo do konca šol. leta upokojeni učitelj g. Josip Čerin. Štajerske novice. š Laški trg. Naše bralno društvo, koje so ustanovili duhovniki in katero se je pod navdušeno-narodnim g. Bosino probudUo k novemu življenju, je sedaj začelo uganjati, da se tako izrazimo, „Kranjsko politiko". Preteklo nedeljo dne 1. aprila je predaval v našem društvu drugi podpredsednik liberalne kranjske stranke g. dr. VI. Ravnih ar. Občinstvo, posebno iz Celja, je umelo ta korak ter liberalnemu voditelju prirejalo burne ova-cije. Kadar je treba, pokažejo naši liberalci odločno svojo barvo, sicer pa so hinavsko dobri, s katerimi naši kratkovidneži najrajši pijejo bratovščino. š Sv. Anton v Slov. gor. Tukaj nameravajo osnovati „Sokola" kot nekako liberalno protivesje proti našemu in sosednim bralnim društvom. Niti te najnovejše razporne spletke drže v Št. Lenart in Ljutomer. š V Dobju pri Planini sta ustanovila „Štajerčev" dopisnik Dernjač in „Narodov" dopisnik Pulko za slovensko krščansko ljudstvo rajfaizenovko. Sedai še je čaš. da tudi bilo razžaljivo in sumljivo. Treba je bilo iskati drugodi pomoči. Bližala se je pomlad in gospod soprog nc bo več potreboval gorke zimske suknje. Gospa Kuntaričeva se je že večkrat poslužila. praktičnega pripomočka, da je vsako spomlad nesla v mestno zastavnico zimsko suknjo svojega soproga, ker je bila tam bolj spravljena, kakor pa doma. In tako je storila gospa tudi letos. Zgodaj zjutraj je šla z vlakom v mesto in tam oddala v skrbno shrambo suknjo svojega dobrega soproga. Dobila je pa nanjo deset kron, kar ji je bilo v izdatno pomoč. Še nekaj jo je skrbelo. Starejša hčerka je tožila, da bo kmalu drv zmanjkalo. Navado so imeli, da so šli vsi štirje vsak teden enkrat na sprehod v daljni gozd. Ah, gospa je tako ljubila sveži zrak! Seboj so nesli vsak' svojo košarico in nabirali spomladansko zelenje, za kratek čas pa tudi smrekove storže, ki so se dali tako dobro porabiti, da se je hitro skuhala večerja. Pa to je bilo samo za kratek čas! Ko jc pa starejša hči potožila da manjka drv, so pa sklenili, da bodo šli vsak teden po dvakrat. Saj je bilo tako lepo vreme, in zrak tako prijeten! Prišla je pustna nedelja. Pošteno je gospa prejšnji večer plačala čevljarju in mu še nekaj Mn...r.ln .1.1 .1krt mirlil Art C f\ t '1 L- i 1 \J 1 r '11't liavikliu, uu 1iu U\J iiiioiii, wu ju ...... kakor je rekla, naročila je iz mesta lepe šopke iz svežih vijolic za svoje hčerke — in veseli in smehljajoči so šli na ples »Čitalnice«. 'To vam jc bilo priklanjanja iu pozdravljanja med gospodi in gospetni, gospodiči in gospodičinami! Gospa Kuntaričeva je bila nad vse prijazna in vse je kazalo na njeno notranjo srečo in zado-voljnost. Splošno so vprašale druge gospe, zakaj ni prišel tudi gospod soprog, pa gospa Kuntaričeva jih je potolažila, češ, da ga itak poznajo, da nc mara za družbo, da ima le dobro večerjo, svoj vrček in smodko, pa je zadovoljen. Navada jc bila, da jc najpoprej gospoda večerjala in potem se je šc le mladina zavrtela. Gospa Kuntaričeva jc pa tožila, da ji ne prija nobena težka jed, da navadno lc malo večerja, zato se je zadovoljila le z limonado. Gospod kontrolor je bil pa tako prijazen, da jc vsaki njeni hčerki naročil sladoled. In zavrteli so se pari. Ah, to vam jc bilo življenje! Iz lic vseh jc sijala sreča in zado-voljnost in bogastvo. In od prsij Tilkinih in njenih sester so tako prijetno duhtele drage vijolice ... Gospod Kuntarič je pa tisti večer slonel doma ob nekem starem časopisu, nekaj časa godrnjal, in šel brez večerje k počitku. — I. priloga 80. itev. „Slovenca1* dne 7. aprila 1906 slovenski krščanski možje ustanovijo enak zavod, dokler še nasprotni ne požene trdnih korenik. Na vseh koncih in krajih se zapa-žajo na Štajerskem početki hudega boja med brati. Slovencem ne bo v hasek! S Brežiški okraj. V celi naši obsežni videmski dekaniji je samo troje izobraževalnih društev, izmed kojih je ena čitalnica v Brežicah, ni toli za kmečko ljudstvo, kakor za meščanstvo. Krščansko-socialna organizacija v tem okraju bi bila sila potrebna, za to upamo, da se zberemo po Veliki neči na posvetovanje ter krepko pričnemo z delom. Sicer pride sovražnik ter poseje ljuliko med pšenico ! š V Petrovčah pri Celju se je ustanovila s sodelovanjem neumornega g. Finka mladeniška zveza. Živila in cvetela! Tem ža-lostneje je, da se za najbližjo celjsko okolico izmed naših mož v Celju nihče ne briga in za to se tudi ni čuditi, da postaja okolica vedno bolj nemčurska. š Na občnem zboru celjskega političnega društva .Naprej" je bil izvoljen za predsednika g. dr. Juro Hrašovec, v novi odbor so bili pa izvoljeni sledeči gg.: dr. Kukovec, dr. Božič, Rebek, dr. Ovidon Sernec, dr. Fermevc, dr. Stinker," notar Baš, Bouha. š Zanimiv slučaj. Poslanca pl. Berks in Walz sta umrla na en dan. Na en dan sta tudi izstopila iz vojaške akademije in bila imenovana za poročnika pri istem polku idrljsKe noulce. i Kaj vse klerikalizem podpira. V zadnji občinski seji bilo je na sporedu: naprava harmonija na naši mestni realki, da sc bode za-moglo petje dijakov spremljevati pri nedeljskih mašah v cerkvi sv. Križa. Ker jc cerkev sv. Trojice premala postala, bodo po Veliki noči imeli božjo službo pri sv. Križu, kjer pa ni ne orgel, ne harmonija. G. Kristanu to ni všeč, on je proti instrumentu v cerkvi, ker se podpira klerikalizem, ki je že tako zadosti močan.Je sicer pravo zadel virilist soc. demokratov, če tudi ni pravega mislil. Klerikalci v velikem in močnem zboru pojo v mestni župni cerkvi ravno sedaj v postu brez vsacega spreniljevanja, in te težke dolge klasične skladbe. S tem se res klerikalci sami sebe podpirajo in tudi postavijo. Če nc morejo treh kratkih pesmic realci pri liberalnem vodstvu brez spreniljevanja peti, naj se Kristan raji čoha ob naprednjakih. Sicer pa če dijaki pojo enoglasno, je potreben harmonij radi harmonizacije in za enotno prednašanje pri začetnikih._ Druživa. Rdeči križ. Dne 3. t. m. vršil se je občni zbor deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko. Društveni predsednik, gospod ces. svetnik Ivan Murnik pozdravil je navzoče društvene člane in gospode vojaške odposlance. Gospod predsednik spominjal se je prerano umrlega II. podpredsednika, gosp. Josipa Luckmanna in opisal njegove zasluge za »Rdeči križ«. Gosp. Luckmann podaril je društvu o priliki smrti svojega očeta vsoto 100 K, za kar se mu je zahvala izrekla. Iz društvenega poročila za leto 1905 je posneti, da je Njega c. i kr. visokost presvetli nadvojvoda Friderik društvu svoje priznanje izrekel in da je Njena c. i kr. visokost presvetla gospa nadvojvodinja Marija Kristina darovala v društvene namene 50 K. Odstopivši predsednici ekscelenci baronici Hein izrekla se je zahvala za njeno delovanje. Novi gospod deželni predsednik Teodor Schu arz je bil pri nastopu od posebnega društvenega odposlanstva udano pozdravljen. Gospod deželni predsednik jc obljubil, da bode radovoljno podpiral društvene namene, in je tudi eno sobo v vladni palači društvu v daljno vporabo privolil. Da se omogoči hitro pomoč v slučajih izvanrednih stiskah na Kranjskem, ustanovila je družba Rdečega križa eno skladišče za silo v Ljubljani. V skladišču se nahajate dve barake, dve bolniške priprave, ena omara za led in en desin-fekcijski aparat. Ljubljanski mestni magistrat je brezplačno pripustil v to pripravni prostor v mestnem skladišču tik deželne prisilne delavnice. Vojaško poveljništvo v Ljubljani in predstojništvo c. in kr. garnizijske bolnice sta rade volje pripustila, da so pri ureditvi tega skladišča sanitetni vojaki opravljali razna strokovna dela. Za to podporo se je izrekla vojaškima oblastvoma primerna zahvala. Društvo je imelo v letu 1905 5 častnih in 292 rednih članov. Dohodkov je bilo in sicer članarine 1235 K, prispevkov podružnic 757 K 65 h, darila 1450 K, med temi od Kranjske hranilnice 1200 K in od umrlega c. kr. vlad-negasvetnika Aug. pl. Wurzbacha 200 K, obresti vrednostnih papirjev in hranilničnih vlog 4637 K 81 h; izdatkov jc bilo: 906 K 51 h upravnih stroškov, 2367 K 60 h za podpore invalidom in njih vdovam in kot prispevek centralnemu fondu 309 K 64 h. Koncem leta 1905 ie znašalo premoženje: a) prosta porabna imovina 71.159 K 39 h, b) vezana imovina 42.643 K 48 h, c) imovina zaklada za podpore v mirnem času 2719 K 75 h, d) jubilejni zaklad 750 K, skupaj tedaj 117.272 K 62 h. Podružničnih članov jč bilo koncem leta 781, premoženje je znašalo 30.084 K 89 h. Račun se je brez ugovora na znanje vzel. Pri dopolnilni volitvi sta bili izvoljeni g. K. Schwarz, soproga g. deželnega predsednika in gospod c. kr. vladni svetnik dr. Fran Zupane. Po občnem zboru sešel se je društveni odbor in volil za predsednico: gospo Karlo Schwiarz in za podpredsednika na mesto odstopivšega c. kr. dvornega svetnika Jos. Dralka, gospoda vladnega svetnika dr. Fran Zupane. — Koncert v ,,Narodni Čitalnici" v Novem mestu bo danes v soboto večer. Začetek ob 8. uri. Vspored je vrlo zanimiv in srečno izbran, petje vodi znani umetnik lepega petja g. Ig. Hladnik. Opozarjamo p. n. občinstvo, da pri tej priliki nastopi prvikrat novi k a p e I n i k mestne garde, ki je baje pravi mojster-virtuoz na svoji violini. Opozarjamo iz celega mnogovrstnega bogatega vsporeda le na nekaj najkrasnejih točk in to so : .N e b e s j e oznanja mogočnost božjo" mešani zbor in „S t v a r j e n j a" (I. Haydn). .Rožmarin" troglasni ženski zbor. .Fantazija na ciganske melodije" violinsolo, igra g. kapelnik Rud. H a c h I a. Istotako .Fantazija iz opere F a u s t". „A r i a iz opere H a n s H e i -I i n g in druga arija iz opere „0 n e g i n" bariton-solo poje g. I. G r m. „149 p s a 1 m" dr. A. Dvorak, mešan zbor. Ta izvanredni koncert priredi ..Dolenjsko pevsko društvo." Socljalna vest. soc Angleške delavske zveze. Angleška sodišča so doslej v več slučajih razsodila, da morajo zveze strokovnih društev (Trade-Uni-ons, reci: tred-junjens) plačati škodo, ki jo je kak njihov član napravil s kakim nezakonitim dejanjem ob času stavke. Celo takrat so tako razsojala, če ni izvrševalni odbor strokovne zveze odobril dotičnih dejanj. Delavska stranka je že dolgo zahtevala, naj se v zakonu določi, da se v takih slučajih sploh ne sme iskat povračila in premoženja strokovnih zvez. Pri zadnjih volitvah so liberalci obetali delavcem, da bodo podpirali delavske zahteve, če pridejo do vlade. Treba je bilo nekaj storiti. Dne 28. sušca je res predložila vlada poslanski zbornici predlog zakona, ki se v njem določa, da strokovne zveze sicer niso odgovorne za škodo, ki jo napravi kak njihov član ob času štrajka, če ni izvrševalni odbor odobril dejanj, ki se je z njimi škoda izvršila. Vladni zastopnik Lawson VValton je povdarjal to omejitev, češ, da se ne sme ustvariti privilegiran proletariat. Delavski zastopnik Stackleton je seveda zahteval, da se sploh iz premoženja strokovnih zvez ne sme iskati v takih slučajih povračila. Razprava je pokazala, da utegne delavsko stališče zmagati. Po suetu. Samoumor pri telefonu. Tragična usoda, telefonično prisostovati pri smrti svojega zaročenca, je doletela mlado in lepo Američanko Miss Bessi Buchanan. Stanovala ej v Indianapolisu in od tam telefonirala svojemu zaročencu, ki ie bil oddaljen približno 50 angleških milj. Ženin je pravil po telefonu nevesti o pripravah za svatbo in — kakor je to med takimi ljudmi navada — jo dražil z mnogoštevilnimi opazkami. Nevesta mu je nato v šali odgovorila sledeče: »Jaz te sploh ne maram poročiti, ti hudi mož!« In nato je končala pogovor s kratkim »Z Bogom!« kmalu pa je čula močen pok. Prestrašila se je mahoma, klicala po telefonu, a odgovarjal ni nihče. Potem je telefonirala prijatelju svojega zaročenca in ga prosila, naj stopi v njegovo stanovanje. Ta je to storil in našel ženina mrtvega na divanu. Besede nevestine so ga tako globoko zadele, da se je na mestu ustrelil. Umor soproga. V Fajnici v Bosni je umorila v gozdu Žljebine neka soproga s pomočjo svojega ljubimca lastnega moža. Našli so ga potem mrtvega in določili, da je bil vstreljen in zaklan. Za proglašenje svetosti papeža Pi- ja IX. je vložilo pri rimski kuriji prošnjo 500 tisoč vernikov. Trajna industrialna razstava se napravi v Amsterdamu z dovoljenjem holandske vlade. Neko društvo je zbralo že v ta namen 300.000 glavnice. Na razstavi naj bi sodelovali tovarnarji celega sveta. Društvo prevzame tudi zastopanje tistih, ki bodo razstavljali, in celo prodajanje razstavljenih predmetov proti majhni majhni pristojbini. Zdehanje je zdravo. Navadno se pravi, da je zdehanje grdo in nedostojno. A neki zdravnik po imenu Noeger ga zelo priporoča kot posebno dobro sredstvo za aparat dihanja. Svojim klientom posebno priporoča zdehati in jih jih s sugestijo na to navaja. Kako se ženijo na Japonskem. Japonec, ki se misli ženiti, ne premišlja dolgo, ker se smatra ženitev na Japonskem za nekaj čisto enostavnega. Pri sklepanju zakonov ne odločuje ljubezen, ampak pamet; zakonov iz ljubezni Japonci ne poznajo. Ko fant doraste mu poiščejo stariši ženo. Navadno si izberejo posredovalca, ki ima nalog obaviti potrebne dogovore med stariši, ženinom in nevesto. Tak posredovalec (rojak ali prijatelj ženinovega doma) ostane kot svetovalec pri mladem paru vse življenje. On določi tudi kraj in čas prvega sestanka. Prvič se shajajo v posredova-teljevcm stanovanju ali pa tudi v gledišču. Če se fantu dekle pri prvem sestanku ne dopade, lahko to takoj izpove. Zavoljo dekleta pa se ne praša. Po prvem sestanku izmenjajo se medsebojno darovi, a v koledariju poiščejo stariši »srečen dan«, na katerega se potem vrši poroka. Na poročni dan jc oblečena nevesta v belo v znak žalosti, ker umrje tisti dan za svoj dom. Darove, ki jih prejme od ženina, da kot poslušna in dobra hči svojim staršem. Pri poroki se približata ženin in nevesta žrtveniku boga ženitve s svečo v rokah, katero sta prej skupaj na istem plamenu vžgala, a duhovnik čita molitev, in s tem je obred zvršen. Na to se prične slavnostni obed, zvan »sam-sam ku-do« (trikrat tri je devet), ki traja nekaj ur. — V novejšem času je dosegla tudi Japonce za-padna kultura in tako se že stari običaji po-malem opuščajo. Zastrupljenje z rokavicami. Te dni je umrl grof Hahn Besedov vsled zastrupljenja krvi. Grof se je bril in se je pri tem neznatno ranil. Popoldne je jezdil na izprehod in ker ga je ranjeno mesto na obrazu peklo, ga je gladil z roko, na kateri je imel rdečo rokavico. V par urah mu je zatekel ves obraz in drugo jutro je umrl vsled zastruplenja krvi. Ovčja čreda. Belgijski kralj Leopold si je nekoč ogledoval umetno razstavo in mu je zelo dopadla mala slika, na kateri je bila slikana čreda ovac na paši ob solnčnem zatonu. Poklical jc slikarja ter mu rekel, da bi rad sliko kupil. Ko je bilo vprašanje glede cene, mu je slikar odgovoril: »Vzvišenost mi bodete plačali ovce, kolikor so vredne žive na tehtnici.« Kralj je še jedenkrat pogledal sliko in malo premislil: »Tu jc deset do dvanajst ovac. No 500 do 600 frankov ni preveč za lepo sliko!« Čez tri dni so prinesli v grad sliko z ovčjo čredo. Kralj je ovce natančno preštel in plačal za dvanajst ovac 600 frankov. Slikar pa jc s prstom pokazal na kopico malih belili pik v ozadju in resno rekel: »Veličanstvo ne smete teh tu zadaj pozabiti. Tu jih je najmanje tri sto.« »Ali ni to prah,« je kralj začudeno vprašal. »Ne Veličanstvo, same ovce so!« »Vaša častna beseda?« »Da, moja častna beseda.« Kralj mu je izplačal brez ugovora 15.600 frankov, slika bi bila pa s 1600 franki popolnoma plačana. Največja bolnišnica na svetu. To bode gotovo Virchova bolnišnica v Berolinu, katera bode otvorjena v bodoči spomladi. Prostora bode v nji za 2000 bolnikov in 650 oseb zdravnikov, strežajev in služabnikov. V bolnišnici bodo tudi posebne šole za strežnike, dalje ustav anatomiško pathologiški, ustav medicino mehaniški in poseben paviljon za Rontgenove žarnice. Tudi posebna lekarna bode imela svoje prostore. — Dosedaj je bila največja bolnišnica v Hamburgu, v kateri je prostora za 1630 bolnikov. Napredek dopisnic in razglednic. O tem piše angleški časopis »The Wolds Work and Play« sledeče: »Prva dopisnica izdana je bila na Dunaju dne 1. vinotoka leta 1869 in v prvih treh mesecih razpečalo se jih je že nad tri milijone! Ta uspeh spodbudil je tudi druge države, da so upeljale dopisnice. Severno - nemška zveza upeljala jih je že leta 1870. Koj prvi dan ko so izšle prodalo se jih je v samem Berolinu 45.468. Nato so se brzo razširile po južni Nemčiji, Angliji, Belgiji, Nizozemskem, Danskem, Švedskem in Norveškem s Kanado vred. Na Ruskem in Francoskem uvedli so jih 1. 1872, na Kitajskem, v Zjedinjenih državah, v Srbiji, Rumuniji in v Španiji 1. 1873, v Italiji 1. 1874, na Japonskem. Ouatemala in na Grškem pa I. 1876. Popraševanje po dopisnicah bilo je v Zedinjenih državah toliko, da jih je bilo že v pol leta prodanih 60,000.000. S časoma so pa dopisnicc pripravile pot razglednicam. Prva razglednica odposlana jc bila od nekega fotografa v Pasovi, kateri je na navadni dopisnici napravil sliko svojega rojstnega kraja. Ta izum se je kmalu prikupil občinstvu in — kakor je iznajditelj prerokoval — uresničilo se je. Zlasti so priljubljene v Nemčiji, kjer se jih proda na leto cele milijarde kosov. — Toda v nekaterih državah dela jim tudi zapreke cenzura. Tako so v Rusiji prepovedane razglednice s sliko Leva Tolstoja, na Turškem ne sme na svetlo razglednica na kateri bi bilo ime Mohameda, slika Kaabe ali tudi kakšne Turkinje. V Franciji je bilo nedavno uničenih 80.000 razglednic.« Tako poroča angleški list. Mi v tem obziru menimo, da bi se tudi pri nas v tej reči nekoliko bolje natanko pogledalo, kaitii žalibog tudi naše razglednice niso vse nedolžne. Angleške vojne ladje. Angleška ima 45 linijskih ladij, 35 oklopnic, 28 zavarovalnih in 23 nezavarovanih križark, 8 opazovalnih ladij, 17 topničark, 142 rušilcev, 79 torpedovk in 17 podmorskih čolnov. Število zdravnikov. Dr. Helme je izdal statistiko zdravnikov, kjer trdi, da je na vsem svetu 228.230 zdravnikov, a v sami Evropi jih je 162.330. Na Angleškem jih je 35.000, na Nemškem 22.500, v Rusiji 21.490, na Francoskem 20.350, v Italiji 18.250. Med vsemi mesti jih ima največ Bruselj 241 na 100.000 prebivalcev, a zelo malo jih ima Carigrad 33 na 10.000 prebivalcev. Otroke odpeljejo neznani zločinci po Budimpešti. Tozadevnih pritožb je došlo na policijo v enem dnevu pet. Policija se trudi, da pride zlikovcem na sled. Smrt pri igri. V nekem berolinskem predmestju so se igrali otroci razbojnike in orožnike. Eden izmed otrok je nosil s sabo kot orožnik tudi očetovo puško in pomeril z njo na nekega drugega otroka rodbine Spaun. Puška se je sprožila in deček Spaun je bil na mestu mrtev. Poslanec dr. Lecher vpokojen. Brnska trgovska in obrtna zbornica je vpokojila svojega tajnika dr. Lechcria. ki je zaradi boleh-nosti sam za to prosil. Priznala je njegove zasluge in imenovala na njegovo mesto dosedanjega drugega tajnika dr. Knopfmacherja, za tajnikovega namestnika pa dr. Mayerja. Bogati novinar Edniond Magnier, ki je osnoval list »Evenement«, in si prislužil ž njim veliko denarja, je umrl in živel vedno v denarnih neprilikah. Svoječasno je stanoval v palači, od katere je plačeval 37.000 frankov letne najemnine. V Provensi si je sezidal razkošno vilo, kjer je stal samo neki kamin 100 tisoč frankov. Poleg tega je imel dvoje krasnih kočij, šest krasnih konj, a je vseeno vedno živel v denarnih stiskah. L. 1895 je bil obsojen na šest mesecev radi bankerota. V zadnjem času se je dvobojeval z nekim markizom. Med dvobojem je skočil za neko drevo, mahal od tam s sabljo okoli sebe in se tako branil pred svojim nasprotnikom. Plavajoča sirotišnica in šola. Da bi Italijani vsaj malo olajšali stanje revnih ribiških družin po italijanski Adriji in zlasti po lagunah, priredili so neko ladijo za šolo in sirotišnico, kjer se bodo izobraževali v ribarstvu in drugih najpotrebnejših vedah revni sinovi teh ribičev. Ta šola bo plavala po morju okoli. Za enkrat bo sprejela 20 dečkov. Milijonarke. Amerikanske milijonarke prav vedno stražijo detektivi. Zasledujejo jih fanatiki, kateri vidijo nepravi sistem na svetu in hočejo napraviti pravi red; v hišah jih nadlegujejo prosjaki in sleparji raznih vrst; srečolovci jim nastavljajo svoje pasti kjer le mogoče, v privatnem življenju pa jih nadlegujejo reporterji, da jih potem mikroskopično premlevajo v listih to jc osoda ameriških milijonark, katere samostalno razpolagajo z ogromnim premoženjem. Mrs. Annie Neight-man VValter je jedna teh žena. Ona je po očetu podedovala 60 milijonov dolarjev. Skoraj v vsakej državi ima svoje posestvo. Večino premoženja je podedovala od »kralja kinina«. Oče je namreč obogatel, ko je izdeloval kinin in dobro prodajal v meščanskej vojski. Toda ženska je sedaj nad 60 let stara; ker jc vitke rasti in nje kostanjevi lasje imajo le kak redek siv las, zato jo vsakdo smatra za 40 let staro. Vse premoženje jej ni nudilo sreče. Nje mož je bolehal 15 let in potem umrl; njen jedini sin jc umrl v mladosti vsled legarja. Mrs. Ketty Green velja že mnogo let za najbogatejo ženo v Ne\v Yorku in je tudi zelo spretna v špekulaciji. Pred štirimi leti je podedovala veliko premoženje po njenem očetu. Najbolj srečno se čuti v svoji pisarni. Sama se briga za vse njene posle, kakor delnice, dividende, obresti itd. Dasi je zelo bogata in v špekulacijah spretna, vendar ni njeno življenje povsem srečno. Nje okus jc popolnoma jednostaven, nje premoženje le breme. Sama pravi, da si upa z desetimi centi bolje preživeti, nego drugi s petindvajsetimi. Za obleko nc potroši mnogo; lahko bi si omislila najelegantnejše pariške obleke, toda obleče le črno obleko. O njej se pripoveduje, da sc je nekoč v vozu cestne železnice tri sedeže daleč stegnila po časnik, katerega je ostavil gospod. To je videl angležki časnikar, kateri je potoval po Zedinjenih državah in rekel spremljevalcu: »Kako rade bero delavske žene v tej deželi! Ta uboga žena si ne more kupiti časnika, a vendar rada poizve, kaj se godi po svetu, zato vzame časnik, kjer ga dobi.« Ameriški spremljevalec, dober znanec na Wal! Str., pa je smeje rekel: »To je vendar milijonarka Ketty Green, njen vsakdanji dohodek je šest tisoč in osem sto dolarjev. - Najbolj učena med milijonarkami je Miss Helen Gottld. Slušala je na newyorški univerzi pravo, a se tako zbala javnosti, da ni delala skušnje. Gospica je zelo radodarna in jo zelo nadlegujejo s prošnjami in pretenjem; nekoč so zračunili, da so v jed-nem tednu zahtevali od nje pet do šest milijonov dolarjev. Vsi pridejo k njej in prosijo pomoči; celo taki, ki žele, da bi jim rešila zastavljeno uro ali pa prosijo za ustanovitev kake utopistične kolonije na Kubi. Dva tajnika in pisalka na stroju imajo sleherni dan polno posla v reševanju prošenj. Ta mlada milijonarka je zelo resna, odvrne vse ubožane aristokrate, bodisi angleške ali druge višje ple-menitaše. Miss Gould vedno stražijo detektivi, nje sluge, kočijaž in drugi možki posli, kateri so oboroženi. Sleherni dan dobiva pre- Senzacionalne ilustracije. V New Yorku je jel izhajati nov ilustrovani list »Biograf Ne\vs«. Njegove ilustracije so povsem nove in senzacionalne. Slike, ki jih prinaša ta list, so napravljene kinematografsko in bodo tako reproducirane, da bo na gledalca, ki bo v predpisani smeri naglo z očmi premeril sliko, napravila slika isti življenski vtis, ki ga dobi gledalec kinematografskih predstav. Če bo ta novost vspela, jo bodo seveda takoj importi-rali v Evropo. Žepni fonograf, ki ga je dala v promet neka berolinska tvrdka, je za enkrat najzanimivejša novost, kateri se prorokuje velika bodočnost. Fonograf ima mehaniko za reprodukcijo in sprejemanje pesmic, malih glasbenih točk in razgovorov. Posebno to zadnje bo pripomoglo k razširjenju fonografa. tilna pisma. Socialist In škofje. Lep vzgled, kdo ima več sočutja z ubogim delavcem, nahajamo v francoskih listih. Socialistični prvak aures, ki je silno bogat, je dal za uboge žrtve grozne nesreče v courrierskih rudnikih celih - 50 frankov, med tem ko so francoski škofje, zbrani pri seji v Parizu, dali vsak po 100 frankov, akoravno jim je vlada ustavila plačo. Analfabetizem in zločini. V dokaz, v kakšni ozki zvezi je duševna temota prebivalstva z raznim zločini, navaja ruski list .Kavkaz" sledeče podatke, ki jih je nabral v tifliški in jelisavetpoljski guberniji. V tifliški gub. pride ena šola na 2889 duš in 21 učencev na 1000 duš na deželi; v jelisavetpoljski gub. pride ena šola na 5703 duš in 11 učencev na 1000 prebivalcev. Tem razmeram pa odgovarjajo tudi številke prestopkov in zločinov med vaškimi prebivalci. Navadno se zgodi v tifliški puberniji na leto 1090 in v jelisavetpoljski 2373 zločinov. Jeseniške nouice. j Brez župana so Jesenice žc tri mesece. Skrajni čas jc že, da dobimo župana. Velika odgovornost leži na ramah g. Trevna, ki mora vse sam voditi, marsičesa pa sploh ne more storiti brez odbora, seje v rešitev občinskih zadev pa tudi ne more biti, dokler ni župana. Kakor se čuje, bo volitev župana takoj po velikonočnih praznikih. Vse je radovedno, kdo bo župan, kakšno stališče bo zavzela napredna stranka pri volitvi. Ponuja se sicer ravnatelju Luckmannu, a ni pričakovati, da bi šel ž -njo pod pogojem, da popolnoma prezira »Slovensko Ljudsko Stranko. Prihodnost bo pokazala komu jc res kaj mar blagor občine, kdo pa išče le sam sebe. j Klavern odgovor je dal »Slov. Narod« na »Slovenčev« dokaz, da so jeseniški naprednjaki 11 a r o d n i h i 11 a v c i. Pozna se, da ga ni pisal mož, marveč kak mladič, ki hoče svojo puhlaglavost prikriti z bombastičnimi frazami in otroškimi baharijami. Potrdil je, da bi sc jeseniški naprednjaki res radi zvezali s »svobodomiselnimi« Nemci, a ni mu všeč, da bi jim kdo zato rekel »Judež lškarijot«, ali narodni izdajalec. Zakaj ne? Zato, ker vse, kar store naprednjaki je delo za narod! Seveda, mi ponižno povešamo glave, ker nismo vredni, da bi naše oči zrle take narodnjake! j Geslo naših naprednjakov je zelo imenitno. Cujte! »Mi kot svobodomiselni Slovenci z vami (klerikalci) nimamo nobenega vprašanja skupnega, ne gospodarskega, ne kulturnega, nc narodostnega. Boj do iztrage! To je naše geslo in bode ostalo naše geslo, dokler dihamo!« Kaj ne, zelo odkritosrčno? Sedaj vemo, zakaj so dosegli toliko nečuvenih vspe-hov, kar so v občini gospodarili! Vse na svojo pest, nalašč torej drugače, kakor so želeti ti preklicani klerikalci. Zato posebna štiriraz-rednica na Savi, mesto skupna osemrazred-nica, zato se jc izdal Ribjek, brez vsake odškodnine, zato se osnuje liberalna posojilnica zato sc ie na Jesenicah ustanovila liberalna podružnica sv. Cirila in Metoda, itd. Kdor ima oči, naj gleda, pa naj nikar ne govori, da smo mi napravili razdor na Jesenicah. So, ki hočejo iti svojo pot, ki jim je geslo: Proč s farji! Proč z vsem. kar spominja na katoliško! j Kaj si ti? Tič ali miš? Krop ali voda? Tako moramo vprašati tiste može, ki pravijo, da so krščanski možje, pa odobravajo delovanje tistih, ki se ravnajo po zgoraj omenjenem geslu in ž njimi drže. Naprednjaki iih imajo za svoje in se ponašajo ž njimi, da so »zanesljivi svobodomiselni Slovenci«, sami pa hočejo biti oboje: svobodomiselni in k a t o 1 i k i Slovenci! Veste kaj, Koben-tar, Markeš, Smolej, Rogar itd., oboje ne morete biti ob enem! Cc hočete biti svobodomiselni Slovenci, na katere je C h a m tako ponosen, in vas F a b in c šteje med zanesljive svobodomiselce, nikar se ne štulite za krščanske može. Tudi farizej je hodil v tempel in se postil in vbogajme dajal — pa je bil le hinavec! Odločen in odkrit nasprotnik nam ie vedno ljubši nego — hinavec! — iOdkrita beseda. Dobro jc časih nasprotnika malo bolj trdo prijeti, da zaupije. Pri tem marsikaj izda, kar je poprej skrival. Tako so zavpili svobodomiselni jeseniški Slovenci, ko iim je »Slovenec« zabrusil, da so Judeži Iška-rijoti in izdali, kar jih pokaže v pravi luči, pa so skrivali, kolikor so lc mogli. Izdali so, da nočejo nič skupnega imeti s krščansko stranko, da sc hočejo bojevati zoper rodne brate, ki imajo isto slovensko mater, saino zato, ker ti hočejo zvesti ostati svoji krstni obljubi, ker hočejo biti in ostati katoliški S 1 o v e n ci in pravijo: Eventuelne posledice nas pustijo popolnoma hladnokrvne.« Kaj se to pravi? Naj pridejo Jesenice v oblast Nemcem, da le uničimo krščanstvo na Jesenicah! Mi smo že zdavnaj poznali namen naših svo-bodomiselcev, ali se še dobe, ki gledajo, pa ne vidijo! Slepci! j Rdeče strokovno društvo bo čez tri leta ua Savi, tako prerokujeta Chaiti in Fabinc. Izvedela sta iz zanesljivega vira, pravita. Verjamemo, da se socijalnim demokratom sline cede po denarju, ki ga je prihranilo strokovno društvo savsko. Verjamemo tudi, da so demokrati samo strankarji in ne morejo poleg sebe trpeti delavca, ki ne trobi ž njimi v isti rog, in da so iim delavske koristi deseta briga. Ne moremo pa verjeti, da bi savski delavci bili tako neumni in se vrgli v naročje socialne demokracije. Povsod socijalna demokracija propada. še celo v Trbovljah in Zagorju, nekdaj najtrdnejših trdnjavah, majejo se ji tla, pa naj bi jo savski delavci po konci spravljali. Prehitro sta Cham in Fabinc šklepetala kakšne namene imajo rdečkarji v strokovnem društvu. Radovedni smo, kaj bode odbor strokovnega društva storil, da društvo ostane res stro kovno. Ali si bo še upal kaj dolgo ohraniti društvo tako kot sedaj brez vsake barve: ne liberalno, ne krščansko, nc sociali-stiško. Rdečkarji bi radi imeli strokovno društvo. Ce hočete, ustanovite si svoje društvo, kjer boste sami lahko gospodarili, mi delavci, ki nočemo biti rdeči, pa ne pustimo svojega društva - - in hočemo pokazati, da sta Cham in Fabinc lažnjiva preroka! j Koncert priredi v nedeljo, dne S. aprila »Katoliško delavsko društvo« v svojih društvenih prostorih. Na programu so lepe točke tamburaškega zbora in velika spevoigra »Letni čas«, z deklatnacijami, z dvo- in triglasnimi zbori s premljevanjem na harmoniju. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 80 h, stojišča 40 h. Svinjska gnjat. V ponedeljek je želez niški delavec Hočevar iz Medvod odnesel g, jat g. Tancerju. Policaj Koritnik mu je gnjat odvzel in ga hotel aretovati. Hočevar se je Koritniku s silo uprl, ds jc Koritnik mora sabljo rabitii. Na pomoč sta prišla dva orožnika, ki sta komaj Hočevarja ukrotili in ukle-nili. Velik boj železniških delavcev je bil v nedeljo v znani liberalni gostilni Hkavc-a na Javorniku. Več je bilo močno ranjenih. Žandarmerija iz Jesenic je o pravem času dohitela in aretovala dve osebi. Z revolverjem je streljal v nedeljo v Lescah neki mladi kleparski pomočnik z Jesenic. G. nadučitelja Šemerl-a bi bila kroglja skoraj zadela. Orožniki so vzeli revolver mladiču, ki bo moral v Podpačevemu salonu nekaj dni jesti ričet. Poštene delavcc na stran! Tako je nastopil Štefan Podpac pri sokolski predstavi in s tem pokazal svojo barvo. Ugledal je pri-proste delavce, katerim on seveda po svojem geslu ni prijatelj. Sedeli so na odkazanih sedežih, namreč v sredini 1. vrste, pa je zahteval, naj se mu umaknejo, ker bi on rad tam sedel: Seveda to se ni zgodilo, kajti delavci se zavedajo, da njih denar plača ravno toliko, kakor pa hrušovskega kralja, ki se vozi s posebnim vlakom. Poslano. Abstinentom! Dobili smo svoja bojna znamenja v podobi lepih bučk z napisom „Proč z alkoholom!" Vsak abstinent in vsaka abstinen-tinja naj nosi to znamenje pripeto na suknji na vidnem kraju. Znamenja za članice se dado jako lepo narediti za broše. ............................................................u............... Znamenja se dobe- pri društvenem tajniku: Pisarna Katoliške tiskarne, Kopitarjeve ulice. Pismeno senaroče na naslov društva „Abstinentu. Cena za člane k 50 vin. Kupujte narodni Ali že veste da je I. kranjsko reklamno podjetje W. K. NUČIČ v Ljubljani, v Šelenburgovih uiicah št. 6 znižalo cene za I. slov. kažipot za kolegi* sarje in pešce. «m* Sedaj stane samo eno krono. 661 Dobiva se samo pri podpisanem 10-6 I. kranjskem reklamnem podjetju W. K. Nar.ič v Ljubljani. i POZOR! Dva gospoda ali dijaka se sprejmeta na stanovanje in dobro hrano s perilom. Na mesec se plača 16 fl. Sv. Jakoba trg št. 4. 743 3-3 Pomočnik pošten in marljiv se sprejme takoj v večji trgovini na deželi. Specerist ima prednost. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 657 3—3 ll «1 Ji Prvi pomladanski tedni so navadno eas, v katerih ■ie iš'-e. da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega žnljenja; v ta namen opozarjamo na KSSgggg? ——' naravna alkalična kislina To ki«lico zdravniki posebno priporočajo za popolno Hom>ič- zdravljenje, zlas 26—5 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. K O O O w rj- zz,- M.. <5 Či SS - . c/> ct> "L, P**!,-. m O > .- '■ c n > -j 3 v-—« _ ^ Zahtevajte zastonj 1(1 franko mo) veliki, bogato Ilustrovan glavni cenik z nad 100 »likam! vseh vrat nlkelnastib, »rebrnih in »latlb ur z znamko Boslopf, Habn, Ornega. Scbaflliausen, »Jlanbiitte kakor tudi vseb vrat solidnih zlatnin in sr.braU po Izrlrnlti tOTarnKklh cenah. Nlkel. remont, ura......K 3'— •ist. Roskopf patent ur. .... . 4'— , . ima |ekl. rem. ur. , 4'— Ivlc izvir. Roskopl pat. »r. . . , 5'— Ooldln rem. ura .Luna* kole.|e , 7 50 «rebr. . . .Oloria* . 7-60 , . . dvojni plašč . . 1 -50 . oklep verlllca z rlnčico na pero in karab,, 15 gr. telka , 250 ruska Tula nlkel. rem. ur. s »Idro z .Luna" koles|em » 9-50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhln|ska ar. K 3 — ivarcvaldska ura K 2—. Za TS.ko uro Sletno pismeno Jamstva! Nlkak rialkol Kamena doroljena, ali denar aazaj t Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) St. 843, Češko. 100—78 Kdu Ijokl kakao ln tokolado, tarna bodi priporočan i o Ivan* floffo Kandol-Kteo ki ima najmanj totiSa t «abt, je tor«j najUi.pt*-baven, Ba provaroia nikoli aaprto.ti In ja ob majbolj-fcana okusa inredao pooonl. Priatan samo . rmanom Ivan H off In a lavjo varstveno anamko Zavoji p okg 90 vtn&rj e v » > */. . 60 » Dobiva .a ponod. Kašelj! Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne Kaiser=jeve karamele za prsa nI AH not- potrjenih spričeval dokazuje L i iv gotov uspeh pri kašlju, hripavosti, kataru in žlezi. 712 36 31 Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke". Zaloge v: orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladoviču v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki. I Svetovna razstava St. Louis 1904. Najvišje odlik. .Grand Prix\ SI. priloga 80. Stev. ,,Slovenca" dne 7 . aprila 1906. Dnevne novice. Deželni zbor odgoden! Vlada se jc premislila in dež. zbora ni takoj razpustila, temveč ga je za sedaj le odložila. Vlada, kakor čujemo, še ni popolnoma zgubila upanje, da se izvrši kompromis v onem smislu, kakor je bil do-g o v o /r j c n mej načelniki klubov v sredo večer in ki se je izjalovil le vsled neumne trmoglavosti liberalnega kluba. Toda te vladne nade so zaman. „ S1 o -venska Ljudska Stranka" je k o m p ro m i s o m pritrdila izrecno le pod pogojem, da se takoj is ti dan še izvrši t. j. da deželni zbor tako i z pre ni e -njeno reformo takoj še v sredo sklene. Ker se ta pogoj ni spolnil, povemo c. kr.,vladi takoj danes, da „Slo-venska Ljudska Stranka" ne sprejme nobenega kompromisa več. Vlada naj se tedaj pogaja s komur in kakor se hoče — , Slovenska Ljudska Stranka" se v tej zadevi ne m e n i v e č. Naša parola je sedaj samo boj i. s odločni, brezobzirni boj zoper liberalno stranko, ki se je vnovič razkrinkala kot najstrupeneja sovražnica ijudekih pravic. Razpust dežel-negazbora je tedaj neizogiben naj sc izvrši nekaj d iH preje ali pozneje. f Plantanova resolucija. Ljubljanski občinski svet jc danes, samega sebe prekosil. Sklenil je resolucijo, kateri se mora vsak pameten človek krohotati. Protestira proti vladni predlogi, ki hoče »pripraviti meščanstvo in delavstvo ob zastopstvo v deželnem zboru«. To je za cirkus! Meščanstvo bi bilo po vladni predlogi bolje zastopano, nego je zdaj, ko ima poslance, ki sc zanj prav nič nc brigajo. Kaj pa ima meščanstvo od svojih Tavčarjev in FerjančlCev? Prav nič! In kako more govoriti ljubljanski občinski svet o delavstvu, ko se tako krčevito upira razširjenju v o. I. i: I n e pravice za d e I a v c e v I j u b 1 j a 11 s i o b č ins k i s v e t. To je norčevanje iz ljudstva! In o zvezi z Nemci govore, ko so sami z njimi v zvezi, ko imajo med sabo celo po zvezi z Nemci izvoljenega deželnega odbornika! Ljudje, ki so ponižno prosjačili pri Nemcih za pomoč, sc upajo ziniti proti Slovenski Ljudski Stranki, ki ie vsikda.r n e o m a d e ž, e v a n o o h r a-n i I a svoj narodni prapor. Ta resolucija postane jasna, če pomislimo, da jo je predložil disciplinirani notar Plantan. Cujte: Kdo se ne smeje? Stvar bi morala priti v prpd-pustu, potem bi imela efekt. Zdaj so preresni časi za take burke! + Liberalni Port Artur padel- Danes smo dobili brzojavno poročilo, da je liberalna trdnjava Col nad Vipavo padla. Slovenska Ljudska. Stranka je zmagala pri občinskih volitvah z velikansko večino v vseh razredih.. Samo v prvem razredu so liberalci zmagali s pomočjo častnih občanov. Zdaj ima Slovenska Ljudska Stranka v občinskem zastopu 13 odbornikov, liberalne pa pet, a samo za tri leta! Skrbeli bomo, da tudi teli ne bo več! Tako naša brzojavka. Včeraj je pa »Narod« priobči.1 br-.zoaavko tudi s Cola pri Vipavi: Splošno smo mnenja, da jc najnovejši uia-črt volilne reforme delo združenih klerikalcev jn Nemcev pod patronanco škofa Jegliča. Proč s krivičnim načrtom, proč s škofovimi lakai, proč izdajice slovenskega naroda! Col-ski naprednjaki. To so junaki, ti eolski »naprednjaki« ! Mi smo pa splošno .mnenja, da bi eolski naprednjaki bolj pametno storili, če bi se skrili in ne bi smešili samih sebe. Liberalci v Ljubljani pa se naj le vesele svojih trdnjav po deželi, ki se jim že povsod rušijo. Ravno tako mogočno brzojavljaio tudi liberalci iz Sodra-žice. Koliko so vredni, je pa pokazalo to, da so bili pri volitvah poraženi. Res junaki s papirnatimi čakami in lesenimi sabljami. Hei-nova banda naprej! Tvoja armada je tebe vredna! + Sodnika s kravjim zvoncem nazivlje »Arbeiter-Zcitung gospoda ekstrastatista dr. Ferjančiča, kar silno jezi kliko »Slovenskega Naroda.« Toda »Arbcitcr Zeitung« to pot pove čisto resnico in le to je, kar bode naše liberalce v oči. Socialno-dcmokraški list piše namreč sledeče: »Gospod Ferjančic, sodnijski nadsvetnik in načelnik justičnega odseka poslanske zbornice, ne trpi, da dobi kranjski deželni zbor peto kurijo z občno volilno pravico. Živo pravicoljuhjc tega funkcionarja pravice se zgraža nad gorostasno nesramnostjo, da naj odslej tudi delavci in nižje ljudstvo pošiljajo v Ljubljano svojih deset poslancev k sedanjimi sedemintridesetimi. Ni treba pristavljati, da jc ta mož pravice, ki pete kurijo ne mara, povrh še liberalec. Šc menj je treba dostavljati, da jc ta Slovenec, ki slovenskim masam ne privošči nobenega zastopstva, vrl narodnjak. To je že tako: čimbolj je Nemec nacionalen, tembolj ga žali |)odelitev splošne volilne pravice nemškim masam, čimbolj je nacijonalen Slovenec, tembolj je ogorčen nad splošno volilno pravico, ki jc v prid Slovencem. Resnično narodni, pristno naci-joualni so samo Schonerijanci vseh deželi, tisti, ki jim jc lastni narod prevelik, tisti, ki bi cel narod radi nastanili v mali gostilniški izbi, pripravili za volilni shod! Gosiiod Ferjančič jc sodnijski nadsvetnik iu vesel je jiogjed na višjega funkcijonarja justice, ki izvršuje do-stojanski posel obštrukcijonista. Poslovni red deželnega zbora je najvišji zakon za poslanca. Če se torej c. kr. sodni nadsvetnik udeležuje v javni seji koncerta na činele in se tako upira z lepo neženiranostjo, ki odlikuje Avstrijca, uporabi najvišjega zakona, je to za konservativne duše diven prizor. Kolikrat je pač ta sodni nadsvetnik, ki se čisto odkrio pred celim svetom upira deželnozborskemu zakonu, natihem obstruiral pri sodnih izrekih proti ravnotako spoštljivim kazenskim in državljanskim zakonom. Najbrže gospod dr. Ferjančič ni nosil sodnijskega talarja, ko je obstruiral. On je med celo sejo zvonil s kravjim zvoncem. Gospod nadsvetnik se pač še zaveda svojega sodnega dostojanstva. O n smatra za svoj poklic, da se p os lu-žu j e i s e g a o b s t r u k c i j s k e g a orožja, kot goveja živin a.« Umevno je, da ta primera ne ugaja aristokratičnemu nadsvet-niku, ki je enkrat celo mislil igrati ministra. Na svoj prihodnji volilni shod gotovo ne bo |)ozabil prinesti seboj kravjega zvonca, s katerim je zastopal koristi svojih volilcev in z nesmrtno proslavil njihovo govejo živino. Kako se javno mnenje falzificira „Narodni Listy" v Pragi informirani od zna nega Miinzelesa, pojo slavo slovenskim liberalcem, da so se ustavili „nazadnjaški" vladni predlogi in da zahtevalo demokratično volilno reformo. Pane Miinzeles jc videl cel dan pred deželnim dvorcem ..velikanske množice delavstva in dijaštva", ki so navdušeno upile z liberalci: Vun s splošno in enako volilno pravico! Miinzeles ima orientalsko fantazijo in mi se ne bomo čudili, da če pojde Hribar v slovansko Prago, se bo dal slaviti kot boritelj za demokracijo. In vendar ni bolj nazadnjaške stranke v Avstriji, kakor so naši liberalci, ki niti deset poslancev splošne kurije se morejo prenesti Kriva prisega mora bili pri liberalcih nekaj jako navadnega. Ko je „N'arod" o shodu „S!ovcnske Ljudske Stranke" prinesel lažnivo poročilo, se mu je doposlal stvaren popravek. Na to izjavlja „Narod", da njegov poročevalec lahko priseže na svoje poročilo. To je pa že skrajna nesramnost. Narodne dame v deželnem zboru. Novejša in pikantna prikazen v našem deželnem zboru so »narodne dame«. Kadar je zbran deželni zbor, nimajo te gospe nobenega opravka doma. Kuhinja ie pripuščena kuharici, otroci deklam, kratkomalo vse gospodinjstvo je izročeno anarhiji, vsled pasivne rezistence narodnih dam, ki morajo v deželnem zboru nadzirati svoje može. Komando ima seveda gospa Franja Tavčarjeva. Vsled tega je med sejami v napredni loži veliko blebetanja in klepetanja. No, to bi še ne bilo nič tako hudega, ali v zadnji seji so se te dame deloma vedle na način, ki ga moramo najostreje obsojati. Poročali smo že, da je obče-priznana poglavarica narodnih dam gospa dr. Tavčarjeva iz napredne lože »korenček strgala«. Gospa dr. Tavčarjeva jc vendar oseba, ki rada podaje ton v salonskem življenju ljubljanskem. Kam pridemo, če se bodo salonske dame na tak način javno obnašale? Ali smo opravičeni potem kaj očitati priprostim ženskam, če bi iste v danem slučaju na galerijah našega deželnega zbora ne storile nič druzega, nego samo posnemale obnašanje naših narodnih dam. Upamo, da sc bodo narodne dame pri natančnejšem premišljevanju vendar Ic sramovale svojega obnašanja in da se bode v bodoče tudi napredna loža dostojno vedla v deželnem zboru kranjskem. Sicer bodo naši narodni nasprotniki imeli veselje, kazati na to, kako nizko še stoji kultura našega naroda, ko sc občcpriznanc salonske dame obnašajo tako, da bi bilo sram priproste ženske iz ljudstva. Vprašamo torej soproge teh dam, če jih še ni sram, da se njihove žene na tak način obnašajo, in če jim je tudi prav, da posejajo cele dneve do pozne noči v dež. zboru, namesto da bi izvrševale doma svoje dolžnosti kot gospodinje in matere. Upoštevajo naj naj ugled slovenskega naroda pred celim svetom. Pravice, tako obnašanje v poročilih omenjati, si pa ne damo vzeti, in naj »Narod« šc tako »grozi«. Kako napada »Narod« priproste delavke in žene ' ter gos|)odične, ki nastopajo dostojno na njemu neljubih shodih. Za javno vedenje gospe dr. Tavčarjeve in njenh ožjih somišljenic uc bomo imeli izrednega stališča. »Narodu« pa iiovemo, da se njegovih groženj nihče ne boji, ker v takem boju, s katerim »Narod« grozi, bi se kaj neljubo počutila marsikatera »narodna dama«. + Liberalci lažejo. Grozno sc trudijo liberalci, da bi z lažmi zakrili svoje "izdajstvo nad slovenskim ljudstvom, ki so ga zakrivili s svojo obstrukcijo. Kajti izdajstvo ljudstva in narodnosti je njihov nastop, ki hoče požreti deset zastopnikov. Zdaj pa poslušajte, kako Heinova banda laže! Včerajšnji »Narod« se posebno trudi, da bi socialnim demokratom dokazal, da je liberalna obstrukcija v korist delavstvu. To barabsko glasilo piše: »Arbeiter Zeitung«, ki hodi v zadnjem času za Gautschem skozi drn in strn, seveda tega ne more razumeti, prepričani pa smo, da riaši socialni demokrati prav dobro uvidevajo potrebo najneizprosnejšega boja narodnona-predne stranke proti vladnemu volilnemu načrtu, s katerim se hoče vse svobodomiselne elemente — meščanstvo in delavstvo -o ropati vsakega zastopstva. Ostrmeti moramo nad tako nesramnostjo. Torej volilna reforma hoče delavstvo oro|)ati zastopstva, ko delavstvo zdaj nobenega zastopnika nima in bi šele po reformi dobilo možnost, da nastopi kot političen faktor! Nato pa laže dalje, da je liberalna stranka segla po obstrukciji »iz ljubezni do meščanstva do delavstva«. Daleč je padlo liberalno občinstvo, da se mu tako v zobe laže njegovo glasilo. Dr. Ferjančič je izjavil, da liberalna stranka sploh nc privoli v več mandatov splošne kurije, kakor štiri, včerajšnji »Narod« pa laže, da jih je po zahtevi liberalne stranke lahko »magari deset«. Upije o »rojiu na volilni pravici meščanstva«, a v dejanju sc po volilni reformi niti enemu meščanskemu volilen njegov glas nc vzame. Potem pa lažejo, da so oni zato proti sedanji predlogi volilne preosnove, ker gore za — splošno in enako volilno pravico po proporcionalnem zistemu. To jim je zdaj lahko lagati, ker vedo, da vlada take predloge sploh predložila ne bo. Ta njihov izgovor pa pobije tudi vse, kar čvekajo o svojem boju za pravice meščanstva, ker ravno po splošni in enaki volilni pravici pojem in značaj meščanstva v političnem oziru popolnoma pade. Torej hočejo liberalci »oropati« meščane! V istem članku, v katerem napada »Narod« »klerikalce«, da so proti meščanstvu, pa izjavlja, da »narodni napredni stranki ni čisto nič ležeče na tem, da se ohrani interesno zastopstvo«. Razumi to godljo, kdor more! Liberalci so res brez misli, brez programa in brez poštenja, sposobni samo za laž in obrekovanje. To je njihovo edino politično delo! »Revolucija v Ljubljani«. »Narod« je tc dni pisal, da sc je te dni z ozirom na vladno predlogo govorilo kar orevoluciji. S kom pa naj dela revolucijo narodno - napredna stranka? Z delavstvom, katero njeno hinav-ščino zaničuje v dno duše, z obrtniki, katere prezira. Revolucijo naj dela stranka, ki si v Ljubljani ne upa sklicati n i t i javnega 1 j u d s ke g a shoda. Ne smešite sami sebe s svo.io pisavo. Skličite javni ljudski shod, pa bodetc videli pravo mnenje ljubljanskega občinstva, pa bodete videli revolucijo proti sebi. + Švindel z »brzojavkami«. Pri liberalcih je vse proračunjeno lc na zunanje slepilo, kakor pri judovskih kramarjih. Posebno slepč vedno z raznimi brzojavkami. Kak pijan liberalec, o katerem se drugače nikdar nič ne izve, kak učitelj, ki se hoče prikupiti liberalnemu debelemu maliku, da bi splezal naprej, pošlje brzojavko v imenu celega okraja. Tako sc primeri, da beremo strašno junaške brzojavke s Cola, z Jeličnega vrha, iz Podkraja itd. Takih brzojavk lahko tudi falsificirajo v uredništvu, kolikor hočejo. A eno si moramo ogledati. V včerajšnjem »Narodu« čitamo brzojavko z Dunaja: »Navdušeni zasledujemo vaš boj za napredne cilje. Slovenski tehniki.« Vprašamo dunajske tehnike slovenske, ali so oni res tako zabiti, da smatrajo boj za politični obstanek nekaj popolnoma nezmožnih ljudi kot boj /.a napredne cilje? Kako more teli- li i k simpatizirati s stranko, ki je proti razširjanju volilne pravice? Tehnika je skoz in skoz moderna veda, in mi ne verjamemo, da bi tehnik nastopil za reakcijo proti modernemu demokraškemu gibanju. Zato pa ne verjamemo, da bi bila ta brzojavka res izšla od tehnikov. To je falzifikat! Če pa ni, tedaj na dan z imenom tistega b u t e 1 j n a, ki je slovenskim tehnikom naredil tako s r a-m o t o! + Pogreb viteza Berksa je bil danes popoldne ob 4. uri. To brzojavno poročilo smo dobili tako pozno, da nam je odhod iz Ljubljane k pogrebu bil nemogoč -f Umeščen je bil včeraj na župnijo Hre-novice č. g. Ivan Zupan, doslej ondi župni upravitelj. + Katoliška zavest. Katoličani so se zares v sijajnem številu odzvali klicu, da se postavijo na branik za svetost svetega zakona. Na Dunaju, kamor so sc pošiljale ugovome pole proti razdružnosti zakona, komaj zmagujejo delo, da preštejejo vse podpise. Pet uradnikov je od jutra do večera neprenehoma pri delu, toda upati ni, da bi svojo nalogo izvršili že pred Veliko nočjo. Podpisov bo več milijonov. f »Slovenčevo« poročilo jih boli. Kliko »Slovenskega Naroda« jezi, da je »Slovenec« liberalno obstrukcijo tako opisal, kakor jc zaslužila. V našem uredništvu smo bili pri tej najnovoejši liberalni politični nerodnosti pri najboljši volji, ker smo takoj uvideli, da liberalci našim poslancem le pomagajo, ne da bi tega hoteli. Ljudje so se naposled smejali liberalcem, ki so mislili, Bog ve kako junaštvo da so storili, pa so svoje stališče le še bolj poslabšali. Sami sebe so položili na boben. »Narod« raditega kar piha in včeraj pravi: »da je Štefe v svojem poročilu o zadnji dežel-nozborski seji grdo lagal in pačil resnico in ga poživljamo, da nas, katere ne zakriva poslanska imuniteta, toži.« Sedaj sc bo pa svet podrl! Kar so liberalni advokatje zapravili časa pri obstruskciji, bi pa sedaj radi s pomočjo ljubljanskih porotnikov zaslužili. Imenitna ideja, prijatelj dr. Tavčar! Samo Štefe ti tega veselja ne bo napravil, ker od ljudi, ki so se v »Narodovih« poročilih o klicih na dtfželnega predsednika tako lagali, ne more biti razžaljen. Iz gotovega vira vemo, da je Tavčar silno hud, ker je »Slovenec« poročal, da je pil vodo, iu pravi sedaj, da jo je lq po-duhal. Z galerije se kaj takega res ni moglo natančno videti. Taka »pomota« pa seve ni niti v primeri z »Narodovim« poročilom o surovih in naravnost barabskih klicih na deželnega predsednika, katerih ni nihče čul in kateri so sc rodili le v lepi duši gospoda Malovrha. Mi torej izjavljamo, da se je Malovrh v svojem poročilu o zadnji deželnozborski seji in o dogodkih na galeriji grdo lagal in pačil resnico. »Slovenec« je pa nastop »Narodove« klike tako opisal, kakor se je tudi v resnei predstavljala javnosti. Če je bil v deželni zbornici urednik »Slov. Naroda« dr. Tavčar kar zamaknjen v rene, ne moremo mi zato, ako ni vsega čul. Medklici iz zbornice in galerij so dejstva, in zaraditega se ni bilo treba nobenemu bati, da bi kdo sfrčal preko ograje v zbornico, kakor bahato pravi »Narod«, ker v tem slučaju bi priletel na obsežno osebo dr. Tavčarja in se tako obvaroval vsake poškodbe. Dr. Tavčar svetuje v »Narodu« Štefetu, da ga morda sprejme v svojo oskrbo in izleči dr. Robida na Studencu. Kakor mi poznamo Štefeta, bi, če bi bilo treba, gotovo rajši šel v takem slučaju k dr. Ro-bidu, nego k dr. Bleiweisu, ki bi iz njega gotovo takega norca napravil, kot je sedaj na-rodno-napredna stranka, kateri je načeloval. Če pa dr. Tavčar tako po ceni na papirju daje zd ravniške svete, tedaj mu tudi mi dajemo svet, naj gleda, da ga kdo ne prime za tolsta njegova ušesa in ga pripelje k šintarju, — ker vedno grize okoli sebe. Ta strah pred vodo ie sumljiv! Družbi ?v Cirila In Metoda v Ljubljani je zopet oddala tvrdka Iv. Perdan v Ljubljani kot založnica družbinih vžigalic za prvo četrtletje 1900 znatni prispevek 1000 K. Prijavljajoč te vsoto slovenski javnosti, prosi podpisano vodstvo vse čč. rodoljube in ro-doljubkinje, da razširjajo in rabijo po svojih močeh naše družbiuc vžigalice. Preverjeno je namreč, da bi se ta prispevek dvignil še za precejšnjo svoto, če bi rabili vsi Slovenci le naše družbinc vžigalice. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Na občnem zboru društva slovenskih učiteljic dne 12. aprila ob 10. uri dop. bode predavala gdč. Zemljan j e -r i c a , Studenec-lg: .Kako delujeta učiteljica in mati vzajemno za blaginjo narodovo." — Za dekanijo ribniško bo konferenca Sod. Ss. C. J. velikonočni torek 17. t. m. na Vel. Poljanah. Iz Kranja. Društvo „Kranj" priredi zadnje predavanje v tej sezoni v nedeljo, 8. t. m. ob pol 8. zvečer na „Novi pošti." Predava g. prof. E v g e n Jarc: o o b r t u in obrtnikih v starem Kranju. Obenem se bodo pokazale slike, ki so morale zadnjič zaradi ne-dostatka v napeljavi izostati. K obilni udeležbi vabi odbor. — Čebeljnak na kolesih. K tej naši notici od 4. aprila dostavljamo, da g. Bile kot graditelj tega pri nas najnovejšega čebelj-naka ni občinski tajnik, marveč tajnik kon-sumnega društva v Toplicah. — Magnetna igla je bila včeraj od 4'30 pop počenši zopet v izrednem nemirju. — Nesreča nikjer ne miruje. Gospa Cecilija Jazbcc v Novem mestu jc iz kuhinje v sobo grede tako nesrečno pala, da si je kolk izmaknila. — Novi oddelki strojnih pušk. Vojno ministrstvo namerava ustanoviti 1. majnika več vojaških oddelkov s strojnimi puškami. Po en oddelek ustanove v Krakovem in na Dunaju, dva gorska oddelka s strojnimi puškami pri 14. inomoškem armadnem zboru in po en gorski oddelek s strojnimi puškami v Sarajevem in v Zadru. Vsak oddelek bo imel štiri strojne puške in sicer Maksimove in pa strojne puške Škodove tovarne. Vsak oddelek bo imel 3 častnike, 70'mož in 25 konj. — Oporoka učitelja f Jos. Travna: 1. Za večne maše za rajne starše, brate in njega 1000 K. 2. Siromakom nakelske fare 200 K. 3. Za vodovod v Naklem 2000 K 4. Za vodovod v Žejah 000 K. 5. Šolski mladini v Naklem za obleko 800 K. 0. Šolski mladini na Primskovem za obleko 800 K. 7. Požarni brambi v Kranju 200 K. 8. Bralnemu društvu v Naklem 400 K. 9. Dijaški kuhinji v Kranju 2000 K. 10. Svoji postrežnici 400 K. 11. Dijaška ustanova za najboljšega dijaka Naklske fare 6000 K. 12. Užitek Trav-novega travnika v Naklem t. č. učiteljstvu v Naklem kot priboljšek k plači. 13. Vdovskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani 4000 K. 14. Učiteljskemu konviktu v Ljubljani 2000 K. 15. Za učiteljsko tiskarno 2000 K. 16. Narodni Šoli" v Ljubljani 4000 K. 17. Za Cesarja Franca Jožefa I. jubilejsko ustanovo za učitejske sirote na Kranjskem 4000 K. 18. Kar preostane od imetja, se [deli na dva dela. Obresti prve polovice bo dobivalo: Slov. dež. učit. društvo v Ljubljani, Vdovsko učitejsko društvo. Učit. konvikt in Okrajno učit društvo v Kranju; obresti drtige polovice pa siromaki nakelske fare in na Klancu pri Kranju. — Javno ljudsko knjižnico v Kranju je zasnovalo društvo „Kranj" in jo otvori v ponedeljek 9. t. m. zvečer. Knjižnične ure bodo za enkrat vsak ponedeljek od pol osmih do pol devetih zvečer. Knjižnica ki šteje že lepo število knjig, je uzorno urejena po najnovejših načelih; zato jo opišemo o priliki, drugim društvom v posnemo. — Gojenci zagrebške trg. šole napravijo prvi teden majnika poučno potovanje na Kranjsko. — Vihar in sneg v Italiji. Iz Milana poročajo, da je divjal tam 4. aprila pri jasnem nebu silen vihar, ki je povzročil mnogo škode. Razbil je brezštevilno mnogo šip po oknih in razrušil več dimnikov. — V Ponte di Rossa (okraj Bergamo) se je utrgala neka gora in razrušila hišo. Pri tem je bilo mrtvih 9 oseb. — Po Italiji sneži in je velik mraz. — Umrl je v Solkanu g. Simon M a r -s e i 1 e r , c. kr. gozdni uradnik v pokoju. — Nova naredba brambovskega ministrstva. Brambovsko ministrstvo je odredilo, da bodo kmečki rezervisti klicani k orožnim vajam ob takem času, kadar ni doma nujnega dela. Povišanje pristojbin za izseljence. Iz New Yorka javljajo, da se poviša vstopna pristojbina v Zjedinjene države za 5 dolarjev pri osebi. V Zjedinjene države pride vsako leto milijon oseb, torej bodo znašali dohodki 5 milijonov dolarjev na leto več. — Slovenski igralci na poti v Belgrad. Zagrebški listi poročajo, da se člani slovenskega gledališča na poti v Belgrad ustavijo v Požegi. Med tem oddelkom članov slov. gledališča sta tudi gg. Danilo in R a n e k. — Iz Litije se nam poroča: Projekcijska predstava bode jutri, nedeljovečerob polu 8. uri v gostilni g. Oblaka. Podjetni naš fotograf bode na 70 slikah pokazal prizore iz rusko-japonske vojske ter jih kratko pojasnil. Ker jc predstava jako zanimiva, pričakovati je mnogo obiska. — Občinske volitve v Sv. Križu pri Kostanjevici: Dne 24. svečana smo imeli pri nas občinske volitve. Liberalci so sc mnogo trudili, posebno se jc potil nadučitclj Ivan Malna-rič, da bi dobili občino v svoje roke. Vozili so sc okrog, šli so skoro v vsako hišo, ondi lagali zoper dosedanjega župana in obetali medene, zlate čase, če postane liberbalec župan. Pred volitvijo so govorili, da imajo veliko večino volilcev na svoji strani. Volitev sama pa jc pokazala drugače, Niti oden libe- ralec ni prišel v odbor. Liberalci so bili vsled tega poraza poparjeni, zato so se pritožili, da so se godile goljufije. Toda njihova pritožba jc bila brez podlage, zato je bila zavržena. Liberalci so dvakrat bahato pisali v »Slovenski Narod«, češ, da so v Sv. Križu libcralci silno napredovali, toda volitve so pokazale, da imajo lieralci v Sv. Križu vedno manj zaupanja. Čast in slava zavednim volilcem. Skrivnosten grozen umor. Iz Novega Mesta sc nam piše: Tako jc označiti od nas žc večkrat omenjeni strašni zločin, ki se je dovršil v Borštku pri St. Petru. Skrivnosten je ta umor, ker se šc do danes kljub vsem raznim govoricam med ljudstvom in marljivemu zasledovanju po orožnikih prav ničesar gotovega nc ve, kdo je morilec nesrečnega zidarja Kacina in kateri zločinski nagib so vodili strast morilca ob izvršetku svojega hudodelstva. Ali jc to roparski umor, ali je to umor res iz same nevoščljivosti zaradi zaslužka, eno ali drugo danes ne more še nihče z gotovostjo trditi, to moramo danes o stvari natančneje informirani dostaviti tudi mi našima zadnjima poročiloma. Grozen — leto je gotovo — pa je ta umor, ker nahajamo na ponesrečeni žrtvi kar tri znake skrajne človeške propalosti. Kacin j e b i 1 n a m r e č zadavljen, potem v d a r j c n ali s kladivom ali z ročico od voza čez zgorenjo čepi njo, ki je na drobne kosce razbita in ne dosti temu, nečloveški surovež i z t a k n i 1 m u j c c e 1 o t u d i o k o. Ravno ta skrajna surovost pa nas nehote vodi do sklepa, da sc je tu zgodil veliko preje umor kakor smo včeraj poročali, iz zgolj nevoščljivosti in osebnega sovraštva, kakor pa iz nagiba navadnega cestncga ropa. Navadni cestni ropar sc bo posebno na takem kraju kakor je tam, zadovoljil, da pride po eni dovršitvi svojega zločina do denarja in bo potem zbežal; strast nevoščljivosti in sovraštva pa je slepa in ima svoje korenine še globokeje v človeški propalosti. Tudi sc dokler še ni drugih sledov na razpolago, kakor samo ljudske govorice in kombinacije, ne strinjamo z domnevo, da sta zločin izvršila dva morilca. Lahko je eden in tisti Kacina najprvo udaril po glavi, pri tem mu morda tudi izbil oko, potem ker le še ni umrl, ga je zadavil. Lahko je, da je imel kakega sokrivca zraven, ali glavni krivec mora biti le ena in tista oseba. Vest, da so nekega sumljivega zidarja baje že aretirali, se do danes šc nc potrjuje. Ves slučaj postaja vedno zagonetneji. — Opozarjamo na današnji oglas „ Lepa prilika". Posestvo jc posebno prikladno za vpokojene ozir. bolehne osebe. LjubijansKe novice. lj Občni zbor ,,Slov. kršč. socialne zveze" se vrši jutri ob pol 10. uri dopoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Zanimiv večer v ,,Slovenski kršč. socialni zvezi" bo prihodnji torek. Vršil se bo v njeni dvorani v Frančiškanskik ulicah velik projekcijski večer. Na sporedu je „ L e p a naša domovina", njene krasote in znamenitosti s predavanje m. Občinstvu bo pokazal g. fotograf Josip Rožuniz Litije okolu 1 3 0 s I i k s pomočjo skioptikona o najlepših točkah krašne naše slovenske domovine. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstop imajo člani in članice .Slovenske kršč. soc. zveze", ki se pri vhodu izkažejo z društveno knjižico in plačano u rini 11 o , prost, za nečlane „Slov. kršč. soc.. zveze" je vstopnina 40 v. za osebo. lj Delavski shod. Na sinočnjem delavskem shodu je govoril dr. L a m p e o v&lilni reformi glede na delavski stan. Spomnil se je shoda volilcev narodno-napredne stranke, ki ga mislijo nocoj prirediti libcralci. Nikdar niso doslej klicali svojih volilccv, da bi jim poročali o svojem delovanju, a zdaj so se naenkrat oživeli, da bi preprečili ljudstvu vstop v javne zastopc. Kar bo govoril dr. Tavčar o državT nozborski volilni reformi, nima nobenega pomena. Ce na Dunaju ničesar storil ni, tudi njegove. besede v Ljubljani niso nič drugega, nego prazen dim. Čudno je, da se oglaša Grasselli. Kdaj je bilo šc slišati, da bi bil ta mož poročal o svojem delu v javnih zastopih? (Klici: Nikdar! Saj nikoli nič delal ni!) Zupan Hribar lahko poroča o godbi, morda prinese seboj tudi godala, a tega ne bo mogel utajiti, da je edina stvar, kateri se upira liberalna stranka, ta, da slovensko ljudstvo ne dobi večjega zastopstva. Kdor zabranjuje, da sc nc ustvari slovenska večina v deželnem zboru kranjskem, ki bi sc po vladni, volilni reformi gotovo dosegla, jc kriv izdajstva slovenske narodnosti. A nečesa pogrešamo na programu liberalnega shoda: Volilne reforme za ljubljanski odč. svet! Govorilo se jc, da jc župan žc davno obljubil, da predloži načrt volilne reforme v najkrajšem času občinskemu svetu. To sc pa ni zgodilo. Ako župan takoj ne izpolni obljube, bodo začeli ljudje opravičeno dvomiti o njegovi v c -rodostoinosti. (Odobravanje.) Razširjenje volilne pravicc za mestne zastopc je zahteva modernega napredka. Mesta neprenehoma rastejo, iti delavstvo je tisti sloj, ki jih pomnožuje in dviga. Zato pa sc morajo iz-premeniti zastarele določbe o mestnih zastopih. Pravo pride vedno za ljudskim razvojem. Kadar so življcnske oblike in potrebe drugačne, sc morajo njim primerno izpreminjati tudi oblike javnega življenja. Zato pa bi morala biti glavna točka liberalnega shoda volilna reforma za občinski svet. To gospodje lahko hitro izpeljejo, ker imajo oblast v rokah. Cc pa tam, kier imajo moč, nc izpeljejo volilni' reforme po modernih naprednih zahte- vah, jim ne moramo verjeti, da bi imeli voljo, za državni in deželni zbor skleniti reformo, ki bi bila ljudstvu v korist. Zato pa kličemo liberalnemu shodu nasproti: Na dan z volilno reformo za ljubljanski občinski sveti Z glasnim odobravanjem jc bila sprejeta ta zahteva. Tov. lv. N. G o s t i n č a r naglaša, da mora delavstvo odločno zahtevati, da se volilna pravica razširi. Liberalna stranka nima nobenega programa, sama ne ve, kaj hoče;edino to jih vodi, da bi liberalci sami sebe vzdržali na površju. Ljudstvo tega ne sme več pustiti, ampak mora z vso odločnostjo zavrniti tako stranko. Tov. Jos. Gostinčar opisuje liberalno delovanje, ki je v škodo ljudstvu in krščanski veri. Vsi delavski sloji sc morajo trdno organizirati, da dosežejo po združeni moči zmago nad liberalizmom. Navzoči so glasno pritrjevali izvajanja govornikov. lj Občinski svet ljubljanski je imel danes dopoldne izredno sejo, ko je sluga z biciklom privabil dovolj občinskih svetnikov k seji. Svojo nenavzočnost pri seji so upravičili občinski svetniki Šubic, dr. Triller in dr. Tavčar. Zupan naznani, da ga je pozvalo več občinskih svetnikov pismeno, naj čimpreje skliče sejo občinskega sveta, da protestira proti vladni volilni reformi v deželnem zboru. Z ozirom na to pismo je sklical župan današnjo sejo. Dr. Tavčarju, ki jc poziv na župana podpisal, se ni zdelo vredno priti k seji. Besedo je podelil obč. svetniku Plantanu, ki pravi: »Pred malo dnevi je videla Ljubljana prizor, ki ni običajen. Deželna vlada je čutila potrebo, da skliče nenadoma kranjski deželni zbor. (Turk: Pa ji ni ratalo!) Gautsch jc počutil potrebo odmora, ker se boji lastnega dela v parlamentu. Zato se je spomnil kranjskega deželnega zbora in je poslal na počitnice državni zbor. Ko je predložila vlada volilno preosnovo, sc je izvedelo za 1 u m p a -r i j o , ki jo je povzročila vlada v zvezi s klerikalci iu Nemci (Turk: Tako je!) proti naši stranki. Naša stranka in tudi nasprotna sta zahtevali splošno volilno pravico za deželni zbor (Turk: Tako jc, pri tem mora ostati!), a zgodilo se je ravno nasprotno; kakor se je sklenilo. Vlada je dala mesto jajca kačo kranjskemu meščanstvu in delavstvu. (Turk: Pa ja bu sama pujedla!) Načrt vlade, klerikalcev in Nemcev o volilni preosnovi za kranjski deželni zbor bi bil izročil delavstvo za večne čase klerikalcem. Vlada, klerikalci in Ncmci niso mislili, da se postavijo poslanci naše stranke porobu tej nakani. A postavili so se porobu in v tem trenutku, ko so videli, kaj namerava vlada, so stopili v obrambo pravic meščanstva in delavstva proti predlogi, ki je taka, da s a m L ti c i f e r ne napravi slabejše. In ko je pokazal tudi dež. glavar, da ne pozna objektivnosti in je odklonil nujne predloge naših poslancev, so naši poslanci s hrupno obstrukcijo preprečili perfidno nakano vlade, klerikalcev in Nemcev. (Turk: Zivia narudn napredn puslanc! Rohrman na galeriji: Zivio! Hvala! Turk: Čast jm!) Naši poslanci branijo koristi meščanstva in delavstva. V tem trenutku bi grešil občinski svet proti svojemu ugledu, ako ne dvigne svojega glasu. In zato predlaga občinskemu svetu sledečo resolucijo: Občinski svet stolnega mesta Ljubljane izreka srdito svoje ogorčenje nad nečuvenim in perfidnim poizkusom vlade, klerikalcev in Nemcev kranjsko svobodomiselno meščanstvo in delavstvo pripraviti ob zastopstvo v deželnem zboru in isto za nedogledne čase izročili pod nož kranjskih klerikalcev z Nemci zvezane stranke, dalje izreka narodno - naprednim poslancem iskreno zahvalo in priznanje povodom njihovega odločnega in neustrašenega odpora v deželnem zboru proti nameravanemu političnemu atentatu na pravice vsega kranjskega meščanstva in delavstva ter izreka obenem trdno svoje prepričanje, da bodo narodno - napredni poslanci tudi v bodoče z vso odločnostjo iu z vsemi sredstvi branili pravice kranjskega meščanstva pred napadi koaliranih sovražnikov napredne svobodomiselne ideje. — Resolucija obvelja soglasno. — Turk po občinski seji na stopnicah: »Ala, zdaj pa v uštarija!« lj Vodmačani se puntajo! Prebivalci Vod-mata niso kaj prijazni ljubljanskemu občinskemu zastopu, ki ne skrbi dosti zanje. Te misli so napotile nekaj vpdmatskih volilcev, da so sklicali včeraj zvečer v Majarončkovo gostilno volilni shod. Shod je otvoril g. Anžič, ki je naglašal, kako potrebno je, da se volilci po domače razgovore o občinskih zadevah. Na njegov predlog so izvolili za predsednika shodu g. Jakoba Milavca, hišnega posestnika in upok. žel. poduradnika, za zapisnikarja pa g. Kluna. Gosp. Milavec jc naglašal potrebo, da se izpremene občinske volitve v Ljubljani tako, da sc bo volilo po posameznih okrajih, da tako pridejo leti do veljave. Gosp. Anžič je naglašal, da župan ne more biti v celem mestu, v obč. svetu pa vladajo pravzaprav le 4 gospodje. Potrebno je ,da se preobrne to gospodarstvo. Občinsko gospodarstvo je slabo stotisočaki sfrče v zrak. Na njegov predlog sklene shod, da postavi za III. volilni razred sledeče kandidate: Vrhove Franc, Lampret, Milavec Jakob in Jernej Jelenič. Gospodje Vrhovec, Lampret in Milavec so sc zahvalili za zaupanje in izjavili, da sprejmejo kandidaturo. Gospod Jelenič je pa izjavil, da nc sprejme sicer kandidature, pač pa toplo priporoča ostale kandidate. Opisoval jc vod-matske razmere. V Vodmatu toliko časa ne odpeljejo snega, dokler sam ne skopni. Ceste so v slabem stanju, polne kamnitih krogclj, podobnih bombam. Na tisoč metrov imamo eno svetilko, ki gori po dnevi, po noči pa nc. Regulirane niso ne ceste in ne hodniki. Predsednik Milavec naglaša, da vlada v Ljubljani načelo: Plačaj pa tiho bodi! Gosp. Kušar priporoča, naj sc sprejme kot četrti kandidat za tretji razred ljubljanskega občinskega sveta še gospod Ivan Oražem, kar shod odobri. Gospod Oražem izjavi, da sprejme kan- didaturo. Volilec je že šest let. Pozna kot Vodmatčan domačin »vsak kamen«. Ne gre se zdaj, kakšno politično prepričanje ima kdo, glavno je, da je poštenjak. Opisaval je kratko in krepko»skrb«. ki jo ima sedanji občinski zastop za Vodmatčane. Neki občinski svetnik je rekel, ko so mu potožili o slabi vodmat-ski razsvetljavi: »Saj prej sploh nobene razsvetljave niste imeli.« A prej pa tudi nismo imeli takih naklad, kakor so sedaj. Predsednik gospod Milavec naznani, da prirede danes postavljeni kandidati še dva javna shoda. Zeli, naj podpirajo vsi volilci današnje kandidate. Javna shoda se naznanita po plakatih. Nato je bil zaključen shod. lj Farbati jih hočejo S Prul se nam piše: Zopet prihajajo magistratov! inženirji k nam v Prule merit most in delal reklamo. To pa zato, da se navada ne opusti. Vsako leto namreč 14 dni pred občinskimi volitvami v Prulah merijo, da je kaj. Ko pa so volitve končane, tudi o mostu eno celo leto zopet ni ničesar slišati. Res radovedni smo, če g. Duffe kaj vidi iz svojega stanovanja, kako mestni vozniki vozijo na novo cesto v Prulah, ki bi bila zvezana z mostom podaljšana Opekarska cesta, blato in drug materijah Ko bo cesta polna te nesnage, bodo začeli zopet odvažati proč, seveda mesto bo pa zopet plačevalo. No, in takih slučajev je več pri gospodarstvu teh gospodov. Namestu, da bi pazili, da bi občina imela manj stroškov in žep davkoplačevalcev manj težav, delajo pa ravno nasprotno. Občan. li Za praznike sta sc, kakor smo že omenili, dobro preskrbela dva ljubljanska mesarja. Kupila sta v okolici Novega Mesta par velikanskih volov za ceno čez 2000 kron. — Vola pripeljejo nocoj v Ljubljano in se ju bo od jutri naprej lahko videlo v hlevu prejšnje Streharjeve hiše na Tržaški cesti. Ogledo-valci se prosijo, da polože tnal dar v prid družbi sv. Cirila in Metoda. lj Nečuvena nezakonitost! Iz Medvod jc prišel v Ljubljano neki Kolenec, ker je v Medvodah postal nemogoč radi prodajanja pokvarjenih jedil in radi tozadevne obsodbe. Sedaj točari v gostilni pri jubilejnem mostu na sv. Petra nasipu n e da bi imel kako koncesijo. Magistrat mu je n i mogel dovoliti iz lahko um-ljivih vzrokov, da je v Ljubljani dovolj gostiln in da ne potrebujemo tako slabega gostilničarja, kot je »pošteni« Kolenec. Kolenec je napravil rekurz na deželno vlado, da pa od tu še ni rešitve, ga ne briga, ampak kar dalje toči brez koncesije. Zakaj se to trpi? Zakaj se gleda tu skozi prste, dasi je vsak drug gostilničar v takem slučaju neusmiljeno kaznovan. Mi nc trpimo, da bi sc samo Kolcncu »pod roko« dovoljevalo točenje in zahtevamo, da se tej nezakonitosti takoj napravi konec in da sc ne daje tu kakih vzgledov v dvojni meri. Ce šc nripomnimo, da se ta gostilničar na izgrede bolj zastopi, nego na gostilno, kar je že večkrat dokazal in zadnjič tudi pred dež. dvorcem, na kar nosi sedaj okolu ves razbit nos smo dovolj povedali. Kako more g. S e š c k pustiti, da se gosp. R a z-b e r g e r, ki je imejitelj te gostilne, gre »zdravit« v Gorico in pusti to gostilno kar brez »birta«. Ce se gosp. Sešek ne zgane, kakor je njegova dolžnost, naj se zgane vsaj vlada in naj sčisti zakon in — želodce Ljubljančanov! lj V Kolenčevi gostilni. Gost: Ta jedilni list je že deset let star. — Natakarica: Nič ne škoduje, je še vse tu! lj Umrl je g. Franc Jerin, zasebnik, star 78 let v Hrenovih ulicah št. 20. lj Knez Hugo Windischgraetz se je danes pripeljal v Ljubljano in ložira v hotelu. „Union". lj Poizkušen samoumor. Ko je sinoči prišla po Grubarjevi cesti učiteljica gdč. R. Sever, je zapazila, da visi na štriku ob ograji neka ženska. Gospodična je skočila k nji in prerezala s škarjami štrik, nakar je okolu 25. let stara neznanka izginila v temi z besedami: sedaj si me rešila, drugič me pa ne boš. Ij Nesreča. Včeraj popoldne je padel delavcu Jakobu Planšeku na Karolinški zemlji na nogo brun in ga tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. li Aretovali so 271etno agentinjo R. H. iz Bočna, ker se jo dolži, da je neki tvrdki poneverila večjo svoto denarja. lj Skesal se je. Dne 5. t. m. je bilo natakarju Jožefu Gradišniku iz spalne sobe ukradenih 70 K. Tat se je pa včeraj skesal, ker mu je menda smrdelo in prinesel ves denar nazaj. Ij Odlikovan je z zaslužnim križcem polkovni zdravnik brambovskega polka št. 27 v Ljubljani dr. Kari S t e r n. lj Električna železnica. Kakor se nam poroča, vozila bo električna železnica naslednje dni meseca aprila tudi na progi k dolenjskemu kolodvoru vsakih 7 in pol min. in sicer dne 8., 9., 15., 16., 22. in 29. aprila. lj Židovski krošnjarji z razglednicami krošnjarijo po Ljubljani. Občinstvo naj kupuje razglednice pri domačih trgovcih. lj Ljubljanske občinske volitve. Včeraj sc jc vršil v »Mestnem domu« shod zaupnikov narodno-napredne stranke. Navzočih je bilo okolu 200 oseb. Predsedoval je Ivan Hribar, poleg njega je stal vitez Karol Blciweis, ki se z največjimi težavami poslavlja od predsedstva narodno-napredne stranke. Hribar jc predložil naslednje kandidate za občinski svet za tretji razred: Franca Berganta, uradnika Ivana Kejžarja, »ta kunštnega klcparja«s sv. Petra ceste Alojzija Lenčeka in za Ljubljano velezaslužnega knjigovodjo Karoja Megliča, za tretji volilni razred: Disciplinirani notar in dobrotnik ljudstva Ivan Plantan, Andrej Senekovič, Ivan Subic, uradnik K. Mayer in inženir Hanuš, v prvem razredu ne more več kandidirati g. dr. Josip Stare, ki je letos na vrsti, da izstopi. Gospod dr. Josip Stare se namreč nahaja sedaj v nekem sanatoriju za živčne bolezni. Sklenilo se je, da se mu reče, da ima »eno leto dopusta«; v prvem volilnem razredu so pa kandidirali: dr. Oražem, J. Knez in Ivan Velkavrh. Gospod dr. Kokalj se je zaletel v uradnike, češ, da so nezanesljivi, a uradniški govorniki, v prvi vrsti gospod Vesel, so to zavračali, češ, da slovenski uradniki ostanejo vedno z narodno - napredno stranko (!). Precej debate je bilo tudi o kandidaturi »ta kunštnega kleparja«, pa priporočala sta sa posebno g. Kozak in g. Josip Turk, češ, da ima že toliko pameti, kakor onadva. Nato so kandidaturo Lenčkovo, ki le kaže, kako manjka liberalcem zaslužnih in res delavnih mož. odobrili. Obrtnike, ki delajo s svojimi rokami, niso hoteli skoro nič upoštevati. Tako delajo v dejanju ljudje, ki kriče o »obrtniških interesih«! Ij Društveni večer ženskega oddelka »Slovenske krščansko-soclalne zveze« se je v nedeljo zvečer izvršil v popolno zadovoljnost vseh. Najprvo je šaljivo opisoval g. dr. Jane ž i č, kako delajo denar. Pevski zbor je lepo peval pod vodstvom g. Čadeža. Pesem Laharnarjevo »Mladosti« so morali ponavljati. Z že znano spretnostjo in umevanjem sta storili svojo dolžnost obe deklamatorki, posebno ic pohvaliti gdč. Z a k r a j š e k. Igra je vspela nad vse pričakovanje dobro. Ako smo zadnjič tako pohvalili vrle igralke, moramo danes le še pripomniti, da so vrla dekleta v igralski umetnosti še napredovala. Tudi moške vloge so dobro rešene. Posebno so ugajali vitez in Ljudmila. Obisk je bil, kakor običajno dober, kar dokazuje, da ima delovanje vrlih odbornic mnogo vspeha. P. n. naročnike, katerim je potekla naročnina na »SLOVENCA«, opozarjamo, da je ta sobotna številka zadnja, katerim jim dopošljemo, ako pravočasno ne obnove naročnine. Spominjajte se »Družbe sp. Cirila in Metoda" NESREČE. Dunaj, 7. marca. V tovarni Elsinger za neprenVočijivo blago je danes eksplodiral parni stroj. Mišica parnega stroja je demoli-rana, delavci so pod razvalinami Dva delavca sta mrtva, 20 ranjenih, med temi 8 težko. N a g o 1 d , 7. marca. Pod razvalinami podrte gostilne so doslej potegnili 55 mrtvih oseb. UMORI NA RUSKEM. Varšava, 7. marca. Na osebnem parniku „Vavel" na Visli je 8 oboroženih članov ruske bojne organizacije napadlo pet hazardistov, od katerih so trije umorjeni in vrženi v vodo, dva sta pa umrla v bolnici. TATARJI KOLJEJO ARMENCE. Peterburg, 7. apr. V Kavkazu zopet Tatarji grozno koljejo Armence. Pomorili so 10 prebivavcev v Agdaru in mesto Gyugadus so bombardirali. Na stotine mrtvih leži po ulicah. Witte. Peterburg, 7. apr. Stališče Witteja~je sedaj bolj trdno kot je bilo kedaj prej. Telefonska in brzojavna poročila. OGRSKA KRIZA. — ANDRASSY MINISTRSKI PREDSEDNIK. D u n a J, 7. aprila. Radi oseb, ki naj stopijo v novi kabinet je nastalo nekaj težkoč in nesporazumljenj, kar bo pa še tekom dneva rešeno. Danes je prišlo sem odposlanstvo ogrske katoliške ljudske stranke, ki je prosilo Košuta, naj upliva, da Weckerle ne bo ministrski predsednik, ker ga imajo ogrski katoličani v slabem spomniu radi njegove cer-kveno-polltične politike. Deputacija je izjavila, da ji bi bil ljubši Szell. Košut je deputacijo svaril, naj ne napravija težkoč mirni rešitvi. Fejervary je bil danes na vse zgodaj že pri cesarju v avdijenci, nakar je konferiral z We-cherlom, Košutom ln Apponyjem. Ob 11. je šel VVeckerle k cesarju, kjer je ostal skoro dobro uro. Po avdijenci }e VVeckerle dejal časnikarjem: »Stvar še ni gotova«. VVeckerle je odklonil sprejem mesta ministrskega predsednika, ker stavi pogoj, da morajo vsi prvi voditelji koalicije biti sprejeti v novi kabinet. Nato je bil grof Andrassy pozvan k cesarju, ki je pozval Andrassyja, naj sprejme ministrsko predsedstvo. Andrassy si je pridržai časa v pomislek do 6. ure zvečer. Če bi An-drassy postal ministrski predsednik, bi VVeckerle skoro gotovo v njegovem kabinetu postal finančni minister. T JAKOB PLANINŠEK. Kozje, 7. aprila. Gospod Jakob Planin-šek umrl v petek popoldne. Pogreb v nedeljo ob 3. uri popoldne. VELIK IZBRUH VEZUVA. P o r t i c i, 7. aprila. Pepel dežuje neprenehoma. Z Vezuva se je vlila reka lave, ki je široka 60 m in teče s hitrostjo 6 do 7 m na mi-■uto. Kmetje naglo sekajo drevje in grmovje pred lavo, da ga ne sežge. Ljudstvo gleda prodiranje lave in se joka. Lava prodira neprenehoma in njen tok se vedno bolj širi. Prebivalci beže pred njo. V Porticih se je odprla jama, iz katere se vali gost dim. Tok lave prodira proti Boscotrecase, pompejska stran je varna. Lava je uničila mnogo vinogradov in oljčnih nasadov. Ljudstvo moli v cerkvah, povsod bije plat zvona. Z ognjenika se je dvignil velikanski oblak pepela, 800 m visoko. Vse ozračje je v dimu pepela. Tužnim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naš ljubljeni soprog i oziroma oče, brat, strijc gospod Alojzij Kos, restavrater in član veteranskega, sokol-skega in pevskega društva „I.jubljana" danes, v soboto dopoldne ob 10. uri po dolgi in mučni bok-zni previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 29. j letu svoje starosti mirno v Gospodu za-'' spal. Pogreb predragega rajnika bode i v ponedeljek, q. aprila ob 6. uri. Ljubljana, 7. aprila 1006. Beti Kos, soproga, Beti, hči, 779 Franjo, sin. V neizrekljivi bolesti in potrti od najgloblje žalosti, naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njih iskreno ljubljena, nepo abnasoproga, oziroma mati, sestra in teta, gospa Ivana Orešek roj. Kozjek hišna posestnica 5o let stara, po dolgi mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umi-* rajoče, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb drage ranjke bo 9. t. m. ob 3. uri popoldan iz hiše žalosti sv. Petra cesta št 44, k Sv. Krištofu, kjer se položi k večnemu počitku v rodbinsko gomilo. Sv. maše posmrt n ce se bodo darovale vžupni cerkvi sv. Petra. Pokojnico priporočamo v molitev in bldg spomin. 7/8 V Ljubljani, dne 7. aprila 1906. Fran Orešek, zasebnik, soprog. — Fanči in Ivana Orešek, hčere. Poslano. V listu »Naša moč« neki tukajšnji dopisnik že tretjič napada mojo firmo. Poživljam dotičnega dopisnika, naj mi kakorkoli naznani svoje ime, da mu. morem primerno na grde neresnice odgovoriti. Z nasprotnikom, ki ne pove svojega imena, jc vsaka polemika nemogoča. IG. ZUPAN, orgl. mojster in posestnik v Kamni gorici. Sfcivbiščel V Spod. Šiški nasproti šole, je naprodaj več lepo ležečih parcel za zidanje. Cena ena do dve in pol krone kvadratni meter. Poizve se pri g. odvetniku J. Ven-cajzu, ali pa pri lastniku Florijanske ulice št. I v Ljubljani. 770 3-1 Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. ——— Podružnica iz Berolina. ——— Od nedelje 8. aprila do vitete sobote 14. aprila 1906: 751 2-1 Pasijonshe Igre Kristusovo trpljenje. j Za velikonočne praznike daje najcenejše: obleke za dame, gospode, deklice in dečke, kakor tudi klobuke in slamnike za gospode in dečke O. BERNATOVIČ, 768 3-1 Ljubljana, Mestni trg 5. Angleško skladišče oblek Lepa prilika Na prodaj je 776 3-1 krasno posestvo tik ob okrajni cesti I. razreda, v bližini mesta in svetovno slovečih toplic na Spod. Štajerskem. Posestvo meri 15 oralov, obstoječe iz vinograda, njiv, sadnega in zelenjadnega vrta, travnika, gozda in dveh hiš. Gospod^ka hiša (slična vili) ima 3 prostorne sobe, pokrito verando, predsobo, kuhinjo, shrambo za živila in dve kleti Druga hiša: z eno sobo, predsobo, kuhinjo in klet. Obe hiši sta zidani in z opeko kriti, ter v dobrem stanu. Posestvo je vse skupaj. Prikladno je posebno radi zdravega podnebja za pen-zijoniste ali boleline osebe. — Plačilni pogoji so za kupca zelo ugodni. Naslov pri upravništvu ..Slovenca" pod šifro „Lepa prilika 6500." Pošteno, skibno 16 do 24 let staro, vseh domačih opravil vajeno —~ dekle ki razume vsaj nekoliko računstva in navadnega knjigovodstva, dobi službo v malem mestu na deželi. Prednost imajo take, ki so poslovale že kdaj v mesnici. Naslov pove upravništvo. 777 5-1) MATEJ OREHEK trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26 v lastni hiši v Ljubljani "62 priporoča vsem, ki hodijo 39—1 v AMERIKO in sploh vsem, ki prihajajo v Ljubljano svojo veliko zalogo moških in ženskih & izgotovljenih oblek ^ domačega izdelka, dalje obuval, srajc, klobukov, kovčegov, solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni. Ffl Tik znane Tiš/erjeve gostilne. B) Posojilnica v Radovljici razpisuje službo z začetno plačo K 80 — mesečno. Prošnje vlagati je do 16. aprila t. I. Ravnateljstvo. 772 3-1 ntflUTM.NN. DnESDLJ« PlnUlH Priporočamo svoje priznano izborna kolesa po raznih cenah; vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa. Edino zastopstvo najbolj slovitih tovarn : : PUrkopp & Co., : Oesferr. Waffenfabrik : Sfyria tovarna za kolesa : (puch & Co.) 773 3-1 Ivan Jax & sin, Ljubljana,Punajskac.17. Zahvala in priporočilo. Slavnemu občinstvu, osobito pa velecenjenim stalnim gostom se najtopleje zahva-i ljujem za doslej mi izkazano zaupanje „prl Roži" in naznanjam, da sem prevze restavracijo na »Zelenem hribu" (nasproti dolenjskemu Kolodvoru, zadnja postaja tramvaja.) Razun velikega, lepega vrta je na razpolago kegljišče in ne bom zamudil nobene prilike, da preskrbim velecenjenim gostom oddajo samo dobrih jedil in pijač in solidno postrežbo ter prijetno bivanje na vrtu. Za obilen obisk se najtopleje priporočuje velespoštovanjem 769 1-1 Jakob Trontelj, restavrater. S* I popolna razprodaja. I I ^ K. Zaradi opustitve trgovine rajnega gospoda Josip-a Umek>a v I jj ii lr>lj mil, Stari trg^ štev. lO razprodajalo se bo vse blago, kot: 776 3-1 biči, bičevniki," vrvi in vrvice, klo-- buki, čepice, peresa itd. - JSX3T" Pozor, kramarji iz dežele! Kupcem celih partij posebno z n i ž a n ejc e n e ! .J? Ustanovljeno L 1842. Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. Elekrični obrat. Tovarna in prodaja oljnafih barv, firneža in laka Brafa Eberl, Ljubljana Prodajalna in komptolr: Telefon 154. Pelavnlca: Miklošičeva cesta it. 6 Igriške ulice št. 8 Ustanovljeno I. 1842. Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, Stedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi sl.občinstvu za vsa v na|ino stroko spadajoče delo v mu iu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 766 62 -i Dvonadstropna = hiša z velikim vrtom, delom hriba in mo-rosta, dalje gospodarskim poslopjem (hlev, pod, lopa in shramba) 771 3 1 se proda iz proste roke za jako nizko ceno. Več pove upravništvo »Slovenca. Št. 760 Izjava. Podpisano županstvo si šteje v dolžnost, da izreče Kranjski stav-binski družbi v Ljubljani za točno, solidno in sploh vzorno stavbo tukajšnje mestne klavnice tem potom javno priznanje. Mestno županstvo v Šsoijiloki dne 5. aprila 1Q06. 760 1 1 žaljive besede, katere sem govoril zoper Preklicem gospo MAYER. De v. Mar. v Polji, 6. aprila 1906. 767 1- 1 Franc Tonih. Več hrastovih krcljev Se8 primernih za mesarsko in kovaško or< dje ima poceni naprodaj Franc Semerl v Planini pri Rakeku- Sprejmeta se tudi tu 2 vajenca. 738 4-1 Odda se takoj mala manufakturna v Ljubljani na dobrem prostoru, eventuelno tudi brez vse zaloge, vendar z vsem inventarjem. Ponudbe pod šifro I. P. 500 na upravništvo „Slovenca". 753 3— P Vir zdravja so ^ OKJ | brezalkoholne pijače „ mej temi s pomočjo rti nj Maršnerjevih šume ;ih limonad m S okus malin, citron, jagod, čre- £ [j šenj, dišečih jagod prirejene |j| 0 šumečo limonade jj S 33.edos©ž»©. lil p Edino piistne s to varstveno znamko [J] m f* ? o h lil Vsakoletna poraba nad 40 milijonov. : Edini izdelovalec [J Prva češka akcij, družba Q orientalnih sladkarnih in čokoladnih * 763 5—1 izdelkov jj Kraljev. Vinogradi, prej A.Moriner. f j ^^ Preč. cerkvenim predstojništvom! Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike, krasne 1 1 > j mozaične plodeč iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za t mJ. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkva. — Krasni so pokopališki križi iz im tiranega marmorja 463 J2—5 Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zaloso cemertnih cevi (6, 10, 16, 20, 26, 30, 40 cm notranje svetlobe) po jako ugodnih cenah, milj ne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje (bangerje), oklepe za okna itd. Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče, (od 6 K napreji, grobne okvirje in spomenike iz cem marmorja, 6 centimeterske cevi (t m po K 1 20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago. Andrej Zajec, cementarna na Pešati, pošta Dol p. Ljubljani. mtmmmmmmmm Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo! ■■■■mbbh Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod „Narodno kavarno'*. 760 Od nedelje 8. aprila do uitete sobote 14. aprila 1906: Zanimiv pohod Carigrada. Več učencev sprejme Franc Lončar za kleparski obrt v Sp. Šiški št. 66 pri Ljubljani. 764 3-1 V „f4arrodni kavarni se takoj sprejmeta in ucenee. lstotam se oddajo v drugo roko sledeči časopisi: „Arbeiter Zeitung", „Frem-denblatt", „111. Extrablatt„ Die Zeit", „Agramer Tagblatt", „Hrvatsko Pravo", „Pokret", „Novi List", „Interessantes Blatt" in „Wiener Bilder". 754 3—3 Fran Krapeš, kavarnar. Proda se Hedenouo hiša fttjST v Cerknici sama ali pa s pripadajočim poslopjem, vrtom in gozdom vred. 767 3-2 Več se izve pri I. ModiCU V Hotfl-Vasi pri Rakeku. flnHrnnncfnn" <,znaidite,)p-Herr- y,FtllUrU|SU5UII mano, zg. Poljskava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las In 781 50 odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 6 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. VQS0 PCtrlČIČ-U. V zalogi im&jo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, n. Ran« v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu. II« —==== Najnovejši =====— p* Dunajski modni klobuki ii:za dame in deklice s: s ****** £ v največji izberi v zalogi. £ S Elegantni žalni Iflobulfi | ** S 740 4~H vedno v zalogi. ***_ * Klobuki se sprejemajo v moderniziranje pri * ****** PAVLINI RECKNAGEL ****** ****** = tr- Uhsiu 0(t8kb posuujnv perje 9 kt o.v.(. akobl|cnegi K « 60, b«l| icg.KlJ - , belega, jak. mebkega, i*«bl|coega K 19 ; kron 24 -■oeinobeiega, mehkega, akub-lenega K 30'-; kr.n »•—. P.-Ulja ie Iranko proti poviet)« rudi ae zamen|a ali nazaj vzami oroli povrnitvi poitnih atroiko« 3»«ediktSaoh»el, L«bei I5i p. Plzen na Češkem 606 9 Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predjjme dovoljujejo posojila na o ebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. 1'oHirdovalcl so t/kljim-ni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Umrtnlčkeir • druStv* na Duiioju. Wlpi>tiii)5cr-strnsse 25. 720 39-3 K uharica srednje starosti, z dobrimi spričevali IsSsče sls»2fcl*e. mrnizL TT2UJ.TI-I Najraje gre v župnišče. Gre tudi za hišno. Naslove pove upravništvo. 756 3—2 Mladenič 758 3-2 iz poštene rodbine v starosti 18 let • V "v i s c f primerne službe. Več pove upravništvo „Slovenca". poštenih starišev, zdrava, z lepim obnašanjem, zmožna v pisavi in računstvu, se sprejme Uot učenlcn v prodajalno z mešanim blagom. Najljubša mi je kaka sirota, da bi imela veselje do trgovine. minka poženel "2 3-3 trgovka na Javorniku, Gorenjsko podfosfornoklsIS apneni-železni sirup. Ta prod 36 teti vpeljani, od mnogo jiirsvnikov odobreni in priporočeni prsni sirup 1« s!e» odBtraujujorie Jn kndelj pomirjajoče »redstio. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva ua dober tek in prebavanje in pospeSuje rsdStev. To za tvorjenje krvi tako važno Selezo je v tem sirupu v lahko asimiliran! obliki zastopano. Zelo koristno je za sla-ootnn otroke, posebno sa utrjevanje konti, ker ima v sebi fosforovo apneno gol. Cena eni steklenici Ilerbabnjjevef« iimei-.ee* telesnega sirupa K 2-&0, po poRtl t« h ved a« ».avljanl«. 2307 D 14—10 Svarilo! V as pred :nakim ali podobnim menom razširjene, car se tiče sestavja n učinka našega originalnega preparata, Jisto različne pona-redbe našega že 36 let jOHtOjgcega losiurnuKislega apneno-železnega «rupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „Herbitbnj'jev apnenoieleznt sirup" in aa to paziti, da se bodo zraven stoječa, ob-iastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-11 tdlno Izdelovanja lu glavna raiposnjat«; Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Wlen, Vili Kalserstrasse 73-75. Zaloga skoro v raeh lekarnah. V zalogi Je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlSger, I. Mayr, 0. Piccoli, U. pl. Trnk6czy; B e 11 a k: L. Asa-mann, Jobst &. Schneider; Brežo: G. ElsUsser dodiči; Celje: M. Rauscher, O. Schvvarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-xer & I. Pichler, V. Hauser & R. pl Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; 5>o vodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Loiter-burg, P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Se-ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec: 1. Jobst; Volšperk: I. Huth. 106 ..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" ■ ------------- Akcijski kapital K 2,M«.009-. Rezervni zaklad K'««»«»•- Pod'",inio" " SPL »291 ^ Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko munalnib obligacij, valut, novcev srečk, delnic, in deviz. r rouiess Izdaja k vsakemu žrebanju^ Zamenjava tn ekskomptuje l»aje predujme ni» vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovou.ie Zanaruje sre£ke proti kursnl zapalo kupone. i*gubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kuvcl|e. mm Eakompt in mk».o m«n>». >» J«" Hora=s šaro*!!«. Podružnica « SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. od ooooooooooooooooooooooooooooooooo Velikanska pesa zgodnji grah, visoki in pritlikovec, ruski lan, vseli vrst detelje, posebno za ee-belno pa$o, Pliacelia, E-parsetta in ranjak, vse vrste travnih semen «a napravo ali zboljšanje senožetl, kakor tudi vse vrste zelenja dine cvetic zajamčeno kaljive, se dobi pri rrrrrrrzrrrizrrrr: Petru LassnIRu u LJubljani, Marijin trg. 285 12-8 Pivovarna J. PERL E S LJUBLJANA, Prešernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo ——— v sodčkih in steklenicah. — -O- Najstarejša svečarska tvrdka. - - Ustan. pred 100 lett upcuc priporoči veleiastlti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče za cerkev, pogrebe In procesije, voščene zvitke, izbornl mčd-pitanec koji se dobiva v steklenicah, škatljah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, Bodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obiia naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno poatrcči. 1657 52-34 HJUBllJRflA, Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiša. ®® ***** Letna restavracija ** v Laverci ]e zopet odprta. Frančiška Dežman, gostilničarka. O o ooooooooooooooooo Najcenejša pot za zdaj!! „RED-STAK-L1NE" BDEČA ZVEZDA v Ameriko preko Antvverpna v New-York, riiiladelpliia. Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde": franc Dolenc. V našo pisarno pridite za gotovo vsai v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Kr mlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni To je pribito. Uljud- O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o OOGOOGGOOGGOOGOGG DOBt> snaga ln zdrava hrana je na njih © Pri nas prvo in zadnje. Bed Star. 862 52 -20 © W ooooooooooooooooooooooooooooooooo 10.000 kg travnega semena K X iv.vvv lis ^ sveže, ravnokar došlo s Škotskega, zelo mnogovrstno. Dobi se prav po ceni v ^ ^fS semenski trgovini v Šelenbugovih ulicah št. 5 pri $ Alojziju Korzika & Šs 693 3-3 v Ljubljani. Hv K K Ondi se dobe tudi vsa druga krmila in zelenjadna semena. K Jakob Zalaznik Slaščičarna ... ... kavarna in pekarna Stari trg št. 21...... I 00 Slav. občinstvu priporočani ob priliki velikonočnih praznikov svojo veliko zalogo različnih cukrenih, ka- < kor tudi galanterijskih pirhov. — V zalogi imam v vel ki izberi domača in inozemska vina v steklenicah, najfinejše likerje, pravi Maraskin iz Zadra, Benediktinec, Alaš in druge. 691 3—2 Vsak dan sveži šarklji, pince in tito/e. Sveže blago! »1« i i Po naročilu izgotavljam raznovrstne potice mandeljnove, rozinove, medene, orehove i. t. d. V kavarni se dobiva bela in črna kava, čaj, fini likerji i. t. d. Točna postrežba! Filijalke: Mestni trg 6. Sv. Petra cesta 26. Izdelovanje se vrši pod kemiško kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo. Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku. Yažno! Z n Yažno! g;spodinje, trgmi in živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalile, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, nvla in sploh v*e toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščino, knur^ična obve/.ila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. Zaloga svežih mineralnih l65e vod iz soli za kopel. 62—2!) Oblastv. koncos. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter. encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija Anton Kane Ljubljana, Šeleriburgove ulice 3. Anton Pre sker krojač v Ljubljani, Sv. Petr8 cesta št. 14 * 2, nI n a 3 r o 3 a o 3 iluliovnlžhc otileKe Iz trpežnega In solidnega blaga p« nizkih cenah. 0pTS %0£ik0 izgotovljene obleke. posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavlteo uniform avstrijskega dmštva železniških nradnlko?. Velik uspeh le doseglo naše avstralno milo brez sode 1281a 26-21 (zak. zav.) V, skatlie K I-—, '/, skatlja K 2-. v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg. lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke ! Manol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt Tisoče priznanj! Dobiva se povsod I Zahtevajte Manol 1 Glavna zaloga: F. Vitek & Ko., Praga, Vodna ulica. v Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe. S •H •H £ Xt) u fi a •H m fi d •n bc •n U 0 Novi salon za klobuke • § Za pomlad in poletje klobuke za dame in otroke v veliki izberi priporoča modistinja A. Vi vod-Mozetič trgovina modnega in perilnega blaga, Ljubljana mm Stari trg 21. mm Moderniziranje in popravila klobukov okusno in ceno. Zunanja naročila točno in solidno. Cvetlice in trakovi. fi p M, ® fr H« 0 & (t ogaška Qlatina luin <~........v^^gvV-frA Štajersko pav?'*/*). Zttlornlškn poatiijn, poita in brsajneni urad. ga, zrak poln kt-sllka, brez prahu, Moderna uredba, živahno družabno življenje. Nova hydro elektr. mehan. therapeut. zdravllnloa v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj. kopeli, lnhalatorlj, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav, gimnastika, - Preizkušena zdravllnloa za bolezni v želodon. črevlh, na Jetrih, ledvloah, kron. zaprtju, hamorrholdah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu ln krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovih ln Marlllnlh varlh. 734 d 3—1 š 11.(1 104—11 Leopold Tratnik IJubljaua, St. Petra cesta 27 priporoča -A., visokočastiti du- £ j U' hovščini in cer- rffrjigjggH kvenim predstoj- V&!" '.-a ništvom svojo naj-starejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in |t> ^ orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd. Velika zaloga elektr. svetil ln kiparskih del. Prodaja na debelo. Prodaja na drobno. Ustanovljeno 1882. Priznano najboljše In najizdatnejie IS* oljnate barve flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in IS* najfinejše .lake angleSke, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve sa študije dr. Schon-felda; akv&relne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronoe, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za Študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 236433-23 in mizarje, najnovejši slikarski vzoroi, prodaja in ima v zalogi: Adolf Hauptmann l(J«« hljnnl Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Največja zaloga mavca (gips), karbollneja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno in noj-boljiih čopičev za zidarje In vsako obrt. •WW" Zahtevajte cenike! "S Solidno delo! Nizke cene! Josip Stariha 692 F. S. Nolli-jev naslednik 62—2 Ljubljana, Vodnikov trg se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa kleparska in vodorodna dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila. Direkten nakup od tovarne! V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči z glasovlrjem, mandolinami, zvonkljanjem, knstanjetami, malim in velikim bobnom, = činelam!. = Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase. Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko, ali dolgo. i Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, go stllničarje, zavode in za sebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po: 92 52-6 Simonu Kmetetz LJubljana Kolodvorske ulice štev. 26. Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 100/o popusta. Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno. Postrežba je reelna in jedno leto se jamči. Ker je to domača industrija, zato so tudi cene prav nizke. R b 0) E < WQf Najcenejša vožnja v Ameriko. "SV E. Kristan oblastveno koncesijonl-rana potovalna pisarna za Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41 118 52-14 (na dvoriJču). t£ST Najcenejša vožnja v Ameriko. > 3 0 1 K ti Odlikovan s Častno diplomo in zlato svetinjo v Parizu 1906. lian Triller, m stavbeni in umetni ključav« ničar. 70 9 Zaloga koles in delavnica in za popravila se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajilne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah mm p 4) •C CQ g » cd M fc « MIffi lil sv p A o. I c"' •3 | mi 0 N ž 1 Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda" iz □ Bremena Hem-HorK s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. mm—m GrOSSe. IHH P* Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52 - 34 Edvard Tavčar-jll, u Kolodvorskih ulicah ».35. nasproti občeznane. gostilne ,,Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poitena reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utal., Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanrtdno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. O®©© ©®©®©gj Posteljno perje in puh najskrbneje oprano in očiščeno ter Iz portland-cementa In peska £iayjetc Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljublja Prave Roskopf golddouble Savonnet remont, ure s sidro so najnovejše Roskopf. ure. Te imajo izborno in zajamč natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom, zapiralnm. Golddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ui lahko ločiti od pristno zlatih ur. Cena 5 gld. Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 150 — Vsaki uri je priloženo 31etno pismeno jamstvo. Razpošilja le proti pov-kj- zetju Josip Spiering Dunaj I. Postg. 2|27 697 30-1 Ivan Jax& sin t LJubljani, Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev voznih koles 2675 52—11 in .jPfejfe pisalnih strojev. Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen. V. BAN izdelovatelj vozov Ljubljana, Dunajska cesta 31 Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih um v °d navadne do naj-** ^ finejše izdelave po najnižjih cenah. 674 17—4 Popravila se izvrše najtočnejše. Sprejmejo se tudi 3 UČenci za sedlarsko obrt. •AAAAAA/kAAAAAAAA« / 2461 52—17 t 8' p1? J. LožarSt Pe,ra cesta cesta 27 priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno ^ krojaško delavnico za izdelavo oblek po meri. Elegantni kroj! Natančno delo i Nizke cene! ^ • !! Najnovejša iznajdba !!! 10.000 K za kaj boljšega I Zahtevajte za 1 2 vin. povsod le Jekelinus * najcenejše najbrllantn najčistejše 509 12-10 universolno vse prenosljivo idealno čistilo v podolgasti obliki ne samo za vse kovine, marveč tudi za lesno in usnjato pohištvo, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd. itd. Osrednja prodaja: Josip Zug, Dunaj 11/3, Ober-Donaustrasse 101. Zaloga v Ljubljani: Henrik Kenda, I. Korenčan, Anton Krisper, Vaso Fe-tričič, Viktor Schiffer. Poljski mavec (gips) najboljše gnojilo za travnike in polja se dobiva vedno svež pri Štefanu Nagy trgovina z železnino, zaloga železniških šin, roman, in portlandskega cementa ter poljedelskih Strojev. 746 3—2 Ljubljana, Vodnikov trg 5. Mlade smreke visoko rastne, 3-4 letne, nepresajene, za ceno 4 —5 K 1000 komadov, vzgojene 5, 6 in 7 letne, močne 8—10 K 1000 kom.— Smreke za park z grudo vred, 1—15 m visoke 2—3 K komad, postavljene na kolodvor Trbovlje. — Naročila na M. Kirsch-schlager, Ljubljana. 741 3-2 Mlinske kamne. Pet črnih, dobrih mlinskih kamnov ima na prodaj Ivan Prevodnik v Selcih na Gorenjskem« 645 7—3 Merijo tako-le 2 kamna merita 9cm . . . 18cm. 1 kamen meri.....12cm. 1 „ „ .....42 cm. 1 „ .....21 cm. 1 Gostilna pri „Golobu" Šenčur pri tfranju se priporola velcc. oblini tuu za botrinje in pogrebjčine, zagotavljajoča ob vsakem čaru najboljša pristna vina In drugo pijaio, izborno kuhinjo po dosedanjih, izredno nizkih cenah. — Ha razpolago dobro prenočišče. Velespoštovaniem Karo/ Stupica, gostilnilar. juuuuuuii Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. HiMčne vidre in sesalke % Josip Weibl ^^ J. Spreitzer-ja nasi. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča ae slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na atroj, obh&JUne mize, ograje na mirodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl zastorl m solil6ne plahto po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—34 oporami brez vijakov. zavarovalnica za življenje v Londonu. Podružnica za Avstrijo: Dnnaj, I. Griselastrasse 1, v družbeni hiši. Aktiva družbe dnč 31. decembra leta 1904 .........K 216 505.894-39 Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1904 ......„ 32,391.311'51 Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848).........„ 491.748.857 43 Tekom leta 1904 je družba izpostavila 5803 pogodb z glavnico . „ 46,087.478 74 Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala naslednje vrednosti: Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je znašala..................K 26,416.938" 10 nom Posestvo na Dunaju................„ 1,050.000-— Posestvo v Pragi.................„ 490.000 — Izplačana posojila zavarovancem........... „ 3.840.249 38 K 31,797.187 48 Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce dajč brezplačno Glavni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti 17 pri GVIDONU Z ESC H KO. f|B. TU se sp»ejm6 tudi Izvedeni potovale! in zastopniki. 1723 12—0 Zaloga čevljev Julija Štor v Ljubljani v Prešernovih ulicah št. 5. Največja zaloga moJklh, damskih In ofroSklh čevljev, čevljev z« lavtn-fennls In pristnih golssersklh gorskih čevljev. Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah. 771 52—62 Vožnja traja dni £ dni znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi"veliK_ansl\imi parniHi Pojasnila daje zastopnik ffCglJ[||IQ ubljana J^r^-uiice štv. 28 Odhod izjjubljane vsaKj ponedelek,torekčetrteR j/ tednu. Velika eksportna tvrdka. Ljubljana punajska cesta St. 12 EW»nn Ifohon urar in trgovec 1 Li dilvj IVulJCi zlatnino in srebrnino priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov i. t d. po najnižjih cenah. 286 10—16 Št. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3-75 „ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 3-90 „ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolege „ 4*30 ŠTtfpP Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno. Pocukajte! z nakupom potrebnih ceuljeu dokler ne izide veliki slovenski krasni cenik ki ga razpošlje tekom tega meseca 593 2 Fr. Szantner v Ljubljani, Selenburgove ul. 4 zastonj in poštnine prosto. OQLfVS! MEW-Y0RK in L0ND0I nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po. šiljam torej vsakomur sledeče predmeti le proti temu, da se mi povrne jld. 6'90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih l»e> le« s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic U anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih JedllnH {lic; 12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnlfc lile; l kom. amar. pat. srebrna zajem«; nlca z* Juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zalem*! nlca za mleko; 6 kom. ang. Vlktorla čailC za PO# klado; M 2 kom. efektnih namiznih svečnike* 1 kom. cedilnik za čaj; l kom. najiin. slpalnlce z« Sladko« 42 komadov skup«d samo gld. 3*90 Vseh teh 42 predmetov Je popre, stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni gld. 6"90. A me ričansko pat. srebro je znano, je skoi: in skozi bela kovina, ki obdrži bojt srebra 24 let, za kar se garantuje. najboljši dokaz, da leta inserat ne t« melji na nlkakrinl Slepariji, zaveiu em se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasn garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasne ženitovanjska in priložnostna darila kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 87 13 A. HIRSCHBERG-a isksportni hiši američanskega pat. srebrnega blipi na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincyo proti povzetju, ali Če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvUo krasne garniture Ja» tadovoljen. Ljubljana Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpoli S pat. srebrno garnituro sem Jako zadovolji-. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak-, koristna, prosim, da mi pošljete še Jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni ln tovarniški »diavnik. S poslanim namiznim orodjem sem xel6 zado-dvoljen. — Mihael Kovačevic!,ravnat. pomo'n uradot det. pri vladi v Sarajevu. — Ssraievo 22. okt 1904 A. Kraczmer ^frfev Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 priporoča popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrari klavirji, solidno in —■ stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi ss Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-Ier, c. kr. dvorni in komor-ni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji ae popravljajo, ubirajo ln itvr&uje ae pod-latanje 0 uanjem strokov-njaško ln preakrbno In aaraiunavajo najcenejše. 2178 62-22 Gospodične katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju 1828 52—46 sprejema Pranja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi kroj po fivom! meri. Kdor hoče za 6 vinarjev kupiti zavojček papirja, naj zahteva izključno 2265 52—23 V ..Olloman'- papir za svalčice. m i i Znr»vje jn na|večje bogastvo! Kapljice sv. Marka. i Te glasovite in nenadkriljive kap-1 ljice sv. Marka se uporabljajo za O notra.ije in zunanje bolezni. O Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmečeK, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Delile izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fllesfna lekarn«, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: mestna lekarna, Zagreb, Markom trg it. 36( poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4-- K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K. 2 ducata (24 steklenic) 8-- K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K. 3 ducate (36 steklenic) II-— K. J Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar"; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena I. 1360. ["Jg^tlKl ICKONld, Zd^FGl), Ustanovi jenaT 13 6(T Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 28i 20-9 >M ED n M H H Touarna za 'Jj Oliventan.-benediktinske opatije Št. Jožef na Tancenbergu pošta Gospa Sveta, Koroško (železn. in brzojavna postaja) priporoča vsem planinskim hotelom, planinskim kočam, poletnim oskrbništvom, na deželi bivajočim zasebnikom, c. in kr. Častnikom, lovcem, hribolazcem lastnega izdelka 684 6-1 mesne konserve „HKovi€lo" (beseda kot varstvena znamka.) g N g N Najprimernejša, naicenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line* to je g«t«v»» in se ne da vtajiti. Veliki modern« »pravljenj snažni parniki te družba odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in v»zne liste daje »blastveno potrjeni zastopn k Andrej Odlasek, d<-slu*eni uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 oliz* cerkve Srca Jezusovega. Kd«r želi več poiasn la, naj tu p smeno povpraša ali pa pride osebn* v pisarno. Po kolodvorih ln cestah nlkdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi. 1969 27 "v—iS Zaščitna znamka: „S!dro" J Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pain - Expeller )e splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj sa jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Si0ro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. Richferjeva lekarna pri »zlatem levo" v Pragi ELizabethgas.se štev. 6 novu. IV J>n «vno rtu/poiHJanf«. 8eb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque Ustanovljeno 1870. # tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih O DStOnOVljenO 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov. Glavna tovarna u Beljaku, Šolska cesta 21 • Filljalka v Ljubljani, Dunajska cesta 13 nasproti topničarskl vojašnici Telefon St. 237. pripne. se Telefon it. 237. v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz came