f $ psitl prejeman:
M
»Slo leto naprej 26 R — b
«ol leta , 13 , — „ »trt , , 6 „50, meiec , 2 , 20,
Vapravnlfitvu prejema«: xa
uelo leto naprej 20 K — h
fol leta 5» trt , •Mec
» 10,-,
4 B , — „ , 1 n 70 ,
Sa poiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inserats sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne ▼sprejemajo.
Urednlitvo je v Semenskih nlicali fit. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 231.
¥ Ljubljani, v sredo, 8. oktobra 1902.
Letnik XXX.
Hrvatska stranka prava.
Minulo je že štirideset let, kar je dr. Ante Starčevi d osnoval stranko prava na Hrvaškem. Mora se priznati, da je bila njegova ideja o samoetalnosti Hrvaške prava, a da so se je precej s početka oklenili vsi Hrvati, gotovo ne bi bilo zadelo Hrvaške današnje žalostno stanje. Starčevič je zagovarjal popolno samostalnost Hrvaške v onem obsegu, kakor jo je zase zahtevala Ogrska ; toda njegova stranka je bila premajhna in ideja o samcstalnosti v hrvaškem narodu p/emalo razširjena, da bi so bil mogel doseči cilj istarčevičeve stranke že na početku ustavne dobe.
Bilo je takrat na Hrvaškem, posebno šo v tedanji Krajini, preveč privržencev dunajske vlade; to je bila samostalna stranka, ki je hotela imeti zveze z Dunajem; njej se je protivila druga močna stranka, narodna stranka, ki ni hotela nobenih zvez z Dunajem, ampak z Budimpešto ali z Ogrsko, češ, da ta zveza odgovarja zgodovinskemu razvitku Ogrske in Hrvaške. Glava tej stranki je bil škof Strossmayer. Med tema strankama je bil tudi glavni boj glede bodočega političnega položaja Hrvaške, dočim se na stranko prava niso ozirali, in vendar je le ta zastopala najpametneje stališče, namreč samostalnost Hrvaške brez ozira na Dunaj ali Budimpešto. Zmagala je seveda narodna stranka, v kateri so bili poleg škofa Strossmayerja gotovo najbolji tedanji hrvaški rodoljubi, toda v političnih svojih nazorih vendar ne najsrečneje roke, kar se je hitro pokazalo.
Ko je namreč narodna stranka odločno branila samostalni politični položaj Hrvaške nasproti Ogrski, je našla ogrska vlada sredstvo, da to stranko premaga. Leta 1867 je postala namreč Ogrska samostalna; duali zem je bil že uveden, a Hrvati niso poskrbeli, da bi se bili pred tem dogodkom sporazumeli glede svojega položaja v monarhiji. Zdaj so jih imeli Madjari v svoji peBti. Že zdaj se je pokazalo, da je imel Starčevič
prav, ko je zagovarjal popolno samostalnost Hrvaške. Hrvaški sabor je bil razpuščen; baron Rauch je postal ban ter spravil z dra-konskimi sredstvi v novi sabor mažaronsko večino, ki je sklenila z Mažari znano nagodbo, po kateri je ostala Hrvaška odvisna od Ogrske do dandanes. Boj seveda še ni prenehal, zdaj se je šele začel. Narodna stranka je vrgla Raucha, Bedekoviča in Va-kanoviča ter prišla zopet do večine v novem saboru 1. 1872. Od tega časa pa do pada bana Mazuraniča je gospodovala narodna stranka ter brez dvoma storila za Hrvaško mnogo dobrega, posebno v kulturnem po gledu. Toda to je bil le kratek presledek onega dolgotrajnega boja za samostalnost Hrvaške, ki se je začel z ustavno dobo leta 1860, a traja še dandanes, in sicer zato, ker se Hrvatje niso precej oklenili Starčevideve ideje.
Stranka prava je za vlade Mažuraničeve mnogo pretrpela, kar je pa tudi narodni stranki škodilo. Medsebojno preganjanje obeh strank je dajalo duška mažaronski stranki, ki je vedno ponosneje vzdigovala svojo glavo. Narodna stranka se je začela krhati že za bana Pejačeviča, a ko je Davidova mažarska šola v Zagrebu vznemirila hrvaško občinstvo, in ko bo mažarski napisi na skupnih uradih provzročili znani upor, je izgubila narodna stranka vsako moč ter se je tako ponižala, da je stopila v službo novemu banu grofu Khuen-Hedervaryju. Le nekaj mož te stranke ni hotelo ostati v tem taboru. Ti so osnovali neodvisno narodnostranko Tako so bile zdaj na Hrvaškem tri stran-ke: 1. Narodna stranka ali mažaronska, h kateri so se pridružili vsi pravi mažaroni. Ta stranka je še dandanes vladajoča Btranka na Hrvaškem; a ker drži z vlado, ali bolje, ker jo vlada vzdržuje, se zove tudi v 1 a d i n a stranka. 2. Neodvisna stranka ali »Obzorova« stranka, in pa 3. stranka prava sta stali v opoziciji proti vladi. Borili sta se dolgo nezdruženo proti vladni stranki, toda brez vsakega uspeha.
Škodil je obema mejsebojni prepir, ki je pomagal vladni stranki pri vseh volitvah do sijajnih rezultatov.
Neodvisna stranka je celo izginila iz sabora, a stranka prava je bila v pravem smislu besede decimirana. Ostalo je v prvem Khuen IIedervaryjevem saboru le deset mož te stranke. Toda bili bo junaki; branili so pravice Hrvaško oduševljeno in le njim se ima hrvatski narod zahvaliti, da se je še kaj pisalo o njem. Tudi z največjimi zlorabami pri volitvah ni uspelo Khuen-Heder-varyjevi vladi, da iztisne stranko prava popolnoma iz sabora.
Vendar pa je pri vsem tem hrvaška stvar vedno bolj nazadovala. Rodoljubi, privrženci obeh opozicijonalnih strank, so spregledali, da je boj proti mažaronstvu brez-vspešen, ker se vodi brez osnove. Trebalo se je z e d i n i t i, kajti Ie v slogi je moč. Toda kako naj bi se to zgodilo, ker je na-sprotstvo med obema opozicijonalnima strankama bilo preveliko. Znano je, da je dr. Ante Starčevič le prevečkrat hudo razžalil ne samo prvaka neodvisne stranke, škofa Stross-mayerja, nego tudi njegove privržence. Trebalo je te razmere poravnati. In nagodilo se je. Pomirba se je izvršila na slovenskih tleh v Slovenski Slatini. Tukaj sta si podala roke v znak bodočega trajnega prijateljstva dva tako znamenita Hrvata škof Strossmayer in Ante Starčevič. To je bil znamenit dogodek za hrvatsko opozicijo, ki je bila od tega časa zedinjena, četudi se en del Btranke prava pod vodstvom dr. Franka ni hotel njej pridružiti, nego se je proglasil za posebno stranko, za »čisto stranko prava".
Od tega časa se je zaobrnilo na Hrvaškem na bolje. 2e pri prvih volitvah izza tega dogodka je imela zedinjena opozicija lep vspeh. Prišlo je v sabor 27 njenih privržencev. Začel se je nov boj. Toda mažaronski zistem se je bil že tako ojačil, da se ni dal z lahka omajati. Vendar opozicija ni popustila, le preslabo je bila organizirana. To je porabil vodja vladine stranke sam ban pri zadnjih volitvah, ko jih je iznenada raz-
pisal in v najkrajšem roku izvel, prej nego je minul rok za zasedanje hrvatskega sabora. Uspeh volitev ni bil povcljen za ze-dinjeno opozicijo. Mažaronska stranka je vzdignila zopet ponosno svojo glavo. Opo-zioija je zdaj spregledala, da joj jo potrebna bolja organizacija, a ta se da doseči najprej, če se snide vsa opozioija v en tabor.
O tem je razpravljal centralni odbor zedinjene opozicije ter sklenil, da naj nastane popolna fuzija obeh strank v eno stranko pod imenom „h r v a t b k a stranka prav a". Neki člani neodvisne stranke, na čelu Vrbanič, so bili zato, da nosi nova stranka ime »hrvatska strankac, toda večina je bila za prvi naslov, in pri tem bode bržkone tudi oBtalo, ker se je za to izjavil tudi že „Obzor", glasilo neodvisne stranke brez dvoma VBled sporazumljenja s škofom Stros3mayerjem. Zdaj bode glavni skupščini lahko odločiti se za ta naslov stranke, le želeti jo še, da stopi v to zvezo tudi še frakcija „čiste stranke", da bode potem stala le ena opozicijonalna stranka nasproti mažaronski.
Od zdaj bosta na Hrvaškem le dva tabora: narodni in protinarodni. Prišlo je namreč na Hrvaškem že tako daleč, da je treba pred vsem braniti hrvaški značaj zemlje. Dočim so Be dozdaj opozicijonalna stranke borile razdeljeno za politične pravice hrvatskega naroda vsaka na svoj najbolji način, morajo zdaj stopiti v boj kot ena neraz-družljiva stranka, ker zdaj ne gre več boj samo za politične pravice, nego tudi za narodni obstanek Bam: mažaronska stranka je popustila namreč Mažarom vse tudi v narodnem pogledu. Boj se je zdaj začel že za obstanek samega hrvatstva; zato se tudi mora zvati nova zedinjena stranka »hrvatska« stranka prava, kateri ostane geslo Starčevi-čevo merodajno: Hrvatska Hrvatom. Le ta ideja edina ima v sebi življenjsko moč; le po tej ideji se more Hrvaška rešiti iz sedanjega neugodnega polo-
LISTEK.
Oporoka.
»Moj stric je bil jako bogat," mi pravi mož, ki je imel eno oko iz stekla. „ImeI je več kakor milijon kron premoženja. In vse to premoženje je zapustil meni."
Začudeno pogledam moža. Rokavi njegove suknje so bili oguljeni in tudi druga obleka ni bila taka, da bi možu prisodil milijon kron.
„Do zadnjega vinarja je zapustil meni," pravi mož, ki se je čutil malo užaljenega, ker sem ga opazoval tako neverjetno.
„No, jaz nisem imel nikoli take sreče," mu odgovorim in se prizadevam, da bi Be kazal, kakor bi mu verjel.
„Tudi dedščina ne osreči vselej," pravi niož in globoko vzdihne. Da bi udušil žalostne spomine, potegne dobro iz kozarca.
„Meni se tudi zdi tako," mu pravim jaz.
„Veste gospod, moj stric je bil pisatelj in je napisal celo skladavnico knjig."
„Res ?"
„To je bilo ravno vzrok vse nesreče." Pogleda me, kakor bi me hotel vprašati, če sem njegovega mnenja.
/n * X _
„ Vidite, gospod, to je bilo tako : On je bil moj stric, materin brat. Imel je to slabost, ali bolje rečeno, to manijo, da je pisal knjige. Bil je knjižničar, ne vem, v katerem zavodu, in kakor hitro je prišel do denarja, je začel iskati svoje slave v pisateljevanju. Jaz tega ne morem razumeti. Vsak pameten človek bi mislil, da si bo mlad mož, kakor je bil še moj stric takrat, ko je obogatel čez noč, omislil VBaj spodobno obleko in opravo. Menite, da je on to storil ? Kaj še I Ko je umrl, še zlate ure ni imel. Edino, kar je bil ukrenil, je bilo to, da si je poiskal stanovanje, kjer si je mogel nakupičiti knjig, kolikor se mu je zljubilo. Potem se je usedel za mizo in pisal.
Ogromno premoženje je podedoval popolnoma nepričakovano po stričevi smrti, ko je bil Btar 37 let. Moja mati je bila edina njegova sorodnica na svetu, — če izvzamem nekega bratranca. In jaz sem bil njen edini sin. Razumete torej ?
Tisti bratranec je imel tudi samo enega Bina. S tem je prišel nekega dne k staremu stricu. Dišali so mu njegovi lepi denarci. Zato jih je hotel pridobiti svojemu sinu. Pa se je bil urezal. Prinesel je bil enkrat svojega sina, ki je bil pa še majhen, k stricu. Otrok je jel na vse pretege kričati in stari ga ni hotel več videti. Zame je bilo to se-
veda dobro. In moja mati je kot skrbna žena že naredila svoj načrt, še predno je stric kaj mislil o tem.
Majhen in smešen dečko je bil moj stric. Obraz je imel kozav. Lase je imel črne in gladke, kakor kak Japonec. Izpod velikih naočnikov so gledale sive, gibčne oči. Doma je nosil staro, zamazano suknjo in črno čepico."
»Preje ste rekli, da je pisal knjige. Kako se je pa pisal? Morebiti ga poznam po imenu, ako je bil slaven pisatelj."
„Kako se je pisal, vprašate ? No, njegovega imena gotovo še niste slišali. On ni ničesar napisal, kar bi mogel brati pameten človek. Res, knjig je bil spisal veliko in vse je dal tiskati na lastne stroške. VeBte, v njegovi glavi ni bilo popolnoma vse v redu. Eno kolesce mu je manjkalo. In kako je zabavljal čez kritiko I Ne morebiti zaradi tega, ker so nepovoljno sodili njegova dela. Kaj še I Saj jih še omenil ni nikdo. In ravno to ga je jezilo. In potem je zepet pisal dolge razprave, ki jih ni nikdo razumel: o vojni, o nihilizmu, o raztelesenju, kako se koze Btavijo — seveda ker je bil sam ko-zav, ga je to moralo zanimati — dalje razprave o pijanosti, o uboštvu, o socializmu, o kapitalu in o vsakem mogočem predmetu sploh. Posebno rad se je pečal s socializmom.
Ko sem bil star 14 let, me je poslala mati vsak teden dvakrat k njemu. Tam sem sedel pri njem in se delal, kakor da bi ga poslušal. Bil sem edini človek, ki ga je zdaj pa zdaj obiskal. Pisaril je sioer vedno imenitnim in učenim osebam in jim pošiljal svoje knjige. Povabil jih je tudi, naj ga kaj obiščejo. Pa polovica še odgovorila ni na njegova pisma in nikoli ga ni nikdo obiskal. V prvi sobi na mizi je bilo vedno polno pisem, naslovljenih — na Bismarcka, na predsednika združenih držav in na druge imenitne osebe. Vse to je morala nositi mlada postrežnica — bila je jako lepo dekle — na pošto.
Stric je bil zares čuden človek. Najraje je sedel pri pisalni mizi in piBal. Okoli njega je bilo vse polno najrazličnejših knjig, ki so bile razmetane po celi sobi. Knjigam so delali druščino časopisi, brzojavke, različen papir, izpraznjene čašice za kavo in ostanki jedil. To je ležalo vse vprek po sobi. Mene je motil ta nered. Najhuje je pa bilo to, da mi je dal vselej, kadar sem ga obiskal, knjige, da bi jih čital. Toda kje so bile moje misli takrat, to vo sam Bog.
(Konoc prili.)
*ajs; le e to idejo se more zediniti ves hrvaški narod v eno politično skupino — v z e d i n j e n o Hrvaško.
Še vedno nikake rešitve.
Tudi včerajšnji dan, kakor že neštevilno prejšnjih dni, je minul, ne da bi se moglo govoriti o kaki jasnosti v notranjem položaju Ogrski kabinetni načelnik Szell je sicer včeraj dopoldne bival na Dunaju ter bil ie ob 8. uri zjutraj sprejet pri cesarju, toda z našim kabinetnim načelnikom ni prišel t nobeno dotiko, torej se napovedana konferenca sploh ni mogla vršiti. Vzrok temu je bil po poročilu z Dunaja v prvi vrsti ta, da se je Korber s cesarjem udeležil slavnosti polaganja temeljnega kamna za novo mestno preskrbovalnico, ko pa se je vrnil v urad, je že našel povabilo k avdienci pri cesarju. Szell se je pa nasprotno že ob 3. uri povrnil v Budimpešto, da se je sinoči udeležil seje liberalnega kluba ter pripravil potrebno za otvoritev državnega zbora, ki se snide danes k prvi seji.
K ccsarjU sta bila obenem povabljena Goluchovski in Korber. **Avdienca je trajala od 1. do 2. ure popoldne. — Danes popo-ludne Be vrši na Dunaju ministerski svet, ki se peča v prvi vrsti z nagodbenim vprašanjem, potem pa z določitvijo dne za razgovore vlade z zaupniki češkega in nemškega naroda ter dne, kdaj se snide državni zbor. Razgovori z zaupniki se vrše, kot se z gotovostjo javlja, prihodnji teden, vendar pa neki od njib izida ni odvisna določitev dne za sestanek državnega zbora, ker sa bodo nadaljevali dogovori eventuvalno tudi po pričetku zasedanja.
S sedanjim postopanjem Korberjeve vlade gotovi krogi niso zadovoljni. Korberju zamerijo, ker javnosti ne pouči o stanju na-godbenih razprav. Neki list piše o tej zadevi : »Kako neki naj se ogrevamo za stvari, ki jih ne poznamo. Javnost postaja vedno bolj nezaupljiva in nihče drugi nego vlada je kriva, da se razun borzijaneev nihče resno ne briga za prevažno stvar tako, kakor bi bilo potrebno. Upamo, da Szell v budim-peštanski zbornici kaj bolj pojasni zamotano stvar.«
Volivni oklic katoliško-narodne stranke na Moravskem.
Omenili smo že, da je živahno delujoča mlada katoliško-narodna stranka na Moravskem postavila za bližnje deželnozborske volitve 37 kandidatov v sporazumu s staro-češko stranko, 12 pa popolno samostojnih. V volivni boj stopa stranka z dobro premišljenim oklicem na svoje volivce. Glavne misli tega manifesta so naslednje: Mi smo katoliška in narodna stranka; dosedaj na naš program izvoljeni poslanci so to pri vsaki priliki pokazali z besedo in v dejanju. Naši zastopniki so čuječi varuhi verskih interesov, narodnih in politiških pravic in odkriti bo-ritelji za državnopravne zahteve češkega naroda. Še v zadnjem hipu so poskušali od dež. zbora izposlovati kmečkim občinam direktno in tajno volivno pravico, a poizkus so preprečili češki liberalci. Novo izvoljeni možje naše stranke morajo pred vsem skrbeti, da dobimo Čehi večino v dež. zboru. Da se to že doslej ni zgodilo, je poleg naših nasprotnikov kriva tudi vlada, proti kateri nastopijo naši poslanci v opozicijo. Mi želimo miru v deželi, a ne takega, kot ga nam narekujejo nasprotniki. Šola mora biti krščanska, narodna in svobodna, vseučilišče za Moravo je nujna zahteva vsega češkega naroda. Koncem oklica se zavračajo neosno-vani napadi liberalnih nasprotnikov in poživljajo volivci, naj visoko dvigajo prapor katoliški in narodni. Pogumno naj gredo v boj za sveto stvar in zmaga jej je zagotovljena.
Hrvatska vladna stranka in Srbi.
Minuli ponedeljek, kot smo že omenili, se je na povabilo klubovega predsednika grofa Erd5dyja sošla v Zagrebu vladna narodna stranka, da se posvetuje o zadnjih dogodkih v Zagrebu. Posveta so se razun treh bolnih udeležili vsi člani strankinega vodstva. Razgovor o tem predmetu je bil popolno odveč. Za vsakega pravega Hrvata je sedanje stališče jasno, posebno še po zadnjem srbskem protestnem shodu v Novem stdu. M vse hrvatske kroge je torej zadeva
pojasnjena, le za madjaronske vladinovce ne. Grof Erdi>dy, vedno poslušno orodje bana in gospode v Budimpešti, pa je čutil potrebo, da skliče svoje zveste na posvet. Ti so res prišli in soglasno sklenili, da 1. najodločneje obsojajo zadnje demonstracije in izgrede v Zagrebu proti Srbom, naj se pojavljajo od katerekoli strani. Stranka si bo prizadevala, da odstrani vsako nesporazumje mej sorodnima si bratskima narodoma. 2. V saboru bo stranka vsled tega glasovala za to, da se povrne oškodovanim Srbom popolna škoda, češ, da to zahteva čast naroda, bratska sloga in ugled dežele. 3. Konečno se izreka zaupanje banu in njegovi vladi ter izraža nada, da bo poslednja delovala na to, da se zadnji dogodki čim prej pozabijo. —-I i teh sklepov hrvatskih vladinovcev je razvidno, da se zvrača vsa krivda na hrvatsko prebivalstvo. Za provzročitelje vseh nemirov, srbske radikalce, nimajo te vrste ljudje niti ene grajalne besede. In taka stranka hoče biti edina zastopnica hrvatskega naroda!
Makedonija — naj čaka!
Grcf I g n a t j e v je po slavnostih v Sipki potoval skozi Bolgarijo, povsod naj-vnetejše pozdravljen. V Plovdivu je bil sprejem posebno slovesen ter je bil združen z velikimi manifestacijami prijateljstva do Rusije. Važna je pa izjava, ki jo je podal veljavni ruski diplomat glede makedonskega vprašanja. »Makedonsko društvo« je namreč hotelo porabiti to priliko, da zbudi pozornost ruskih diplomatskih krogov na razmere v Makedoniji. Pri bakljadi je neki makedonski odvetnik popisoval težki turški jarem, ki tlači Makedonijo, in prosil grofa Ignatjev% naj on, ki je provzročil osvobo-diteljno vojno, tudi zdaj pomaga oprostiti Makedonijo. Grof Ignatjev je pa na to odgovoril z balkona: »Nespametnoje, v sedanjem neugodnem trenutku zahtevati stvari, ki se zdaj ne dajo doseči niti z največjimi žrtvami. Makedonci zdaj ne smejo brez koristi zapravljati svojih sil, ampak jih morajo hraniti do ugodnega tre nutka 1 To je že skoro blazno, če bo zdaj zahtevajo v Makedoniji tolike žrtve, ne da bi se videl tudi le en žarek, ki bi dajal upanje za izpolnitev narodnih teženj. Jaz vas torej opominjam, da mirno čakate in se ne žrtvujete brez koristi«. — Te besede so saveda jako ohladile Bolgare, ki komaj čakajo, da bi osvobodili Makedonijo.
Grof Goluhovski o aneksiji Krete.
V grški eficielnih krogih, posebno pri vladi v Atenah, z veseljem javljajo naslednjo senzačno vest o stališču avstro-ogrskega zunanjega ministra napram zahtevi Krečanov po zedinjenju otoka z Grško: Grof Goluhovski je izjavil pri nekem razgovoru z ne kim odličnim krečanskim politikom, d a priznava cela Evropa Kreto za grški otok, ki bo nekoč pripadel Grški. V sedanjih razmerah seveda na to ni misliti; vsak sad potrebuje za svojo dozo-zitev gotovih atmosferičnih razmer in preteka gotove dobe; obojega manjka še pri krečanskem vprašanju, ki vsled tega še ni moglo dozoreti. — S to izjavo grofa Golu-hovskegji so krečanski politiki večinoma zadovoljni, ker so dobili priznanje svojih zahtev na avtoritativnem meBtu in so prepričani, da se združenju Krete z Grško evropski diplomatje ne bodo mogli več dolgo ustavljati. Kajpada bo treba čakati morda še daljšo dobo let, predno se ta misel uresniči, toda bolje nekdaj kot nikoli. Za sedaj se bo sklepal še obstoječi provizorij.
Vznemirljive vesti z Balkana.
Na Balkanu, posebno v Makedoniji, se pojavljajo v zadnjem času zopet skrajno vznemirljivi dogodki. Turške čete se doslej omejujejo na defenzivo, ker jim še ni znan akcijski načrt vstašev. Slednji baje sploh nimajo nobenega načrta, marveč postopa vsaka četa samostojno, vse pa priznavajo kakor vrhovnega poveljnika veemu gibanju bolgarskega polkovnika Jankova. Vstaške čete se pomnožujejo vedno bolj in je število mož v nekaterih četah narastlo od 200 že na 500 do 6G0. Vstaši imajo na razpolago preko 100.000 pušk in več milijonov patron. Poročila javljajo, da se v Makedoniji koncentrira 300.000 turških vojakov, v resnici pa znaša njih število komaj 30.000, ker sploh
primanjkuje sredstev za vzdrževanje večjega števila vojaštva.
Grki v Makedoniji stoje na strani Turkov in proti vstaškim Bolgarom, kar pač dokazuje, da se v kritičnih momentih tudi narodi, ki bo ai sicer najbolj sovražni, združujejo v boju proti alovanstvu. Tako so, kakor znano, tydi isti Albanci, ki sami streme po svoji samostalnosti, vselej na strani Turkov proti Slovanom, mesto da bi se s slednjimi složno borili za neodvisnost. Torkom, Albancem in Grkom pa so se v boju proti Slovanom v Turčiji pridružili sedaj tudiRu-muni. Grška in Rumunija sta pozvali zastopnike velesil v Z fiji, da z vsemi sredstvi skuša zatreti makedonsko vstaško gibanje. Istočasno sta protestirali pri turški vladi' proti temu, da premalo stori proti VBtašem v Makedoniji.
Položaj postaja torej čim dalje resnejši in velika nevarnost je, da prodre plamen izpod pepela in navstane pogubonosen požar.
Iz brzojavk.
Koerberjevo stališče omajano? Berolinski listi javljajo, da je stališče Koerberjevo zelo omajano ne samo radi brezvspešnosti nagodbenih pogajanj, marveč radi neljubega gibanja, ki je nav-stalo po poroki prestolonaslednika. — Na-godbene konference se nadaljujejo. I i Budimpešte javljajo, da je odmor v zasedanju drž. zbor od 10. do 15. okt. določen za nadaljnje razgovore z avstrijsko vlado o nagodbi. — Burski generali v Bruslju. Generali De-wet, Delarey in Botha so došli v Bruselj in bili navdušeno pozdravljeni. Na shodu je Dewet izjavil, da so prišli le prosit pomoči za svoje rodbine ter da hočejo ostati zvesti novi domovini, če bodo Angleži lojalno izpolnili vse mirovne pogoje. — R a z p u -š č o n občinski zastop. Dež. odbor gališki je iz politiških razlogov razpustil obč. zastop v Loworoszu. — Saški princ M a k s se je v minulih dneh zelo priljubil liberalnemu časopisju, a le za kratek čas. Javili so namreč, da je princ Maks obsodil vmešavanje duhovnikov v politiko, a sedaj be pa avtentično javlja, da je govoril princ Maks ravno nasprotno. Kaj neki poreče sedaj liberalna žurnalistika? — Mladočeha Ryba in H o 1 a n s k y proti ob-strukciji. V budjejeviški okolici se je vršil v nedeljo volivski shod, na katerem sta se imenovana poslanca izjavila proti brezpogojni obstrukciji. Prvi je kazal na najnovejše pridobitve na gospodarskem in kulturnem polju, drugi pa na slabe posledice prve obstrukcije. Ryba je član uredništva »Nar. Listov«.
Shod v Halozah.
(Dopis.)
Volilski shod pri Sv. Barbari v Halozah, katerega je sklical na nedeljo 5. okt popoldne dosedanji dežel poslanec za okraja Ptuj in Rogatec g. dr. J u r t e 1 a, je bil razmeroma slabo obiskan vsled slabega vre mena. — G. župnik M ur ko v ič je kot predsednik otvoril shod ter takoj v začetku obrazložil v glavnih potezah ustavo in važno nalogo državnih in deželnih poslancev. Omenil je tudi, kako težavno je postalo v zadnji dobi stališče štajerskim deželnim poslancem. Pred kratkim pa bo bile razpisane nove volitve poslancev za kmečke občine, ki se bodo vršile dne 4. listopada. Naša dolžnost je, da si izvolimo takrat take može, ki bodo delovali za našo narodno blaginjo, ki poznajo potrebe našega ljudstva in se drže gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Kakor znano, se je priredil tudi v Ptuju shod v to svrho, da bi se pomenili, kdo naj bo kandidat Že v Ptuju se je sklenilo, da bodi naš kandidat zopet g. dr. Jurtela. Branil se je sicer iz raznih vzrokov prevzeti kandida turo, a ker se mu je reklo, da bi vsled njegovega odstopa lahko naBtale ob volitvi zmešnjave, dal se je na prigovarjanje raznih uglednih volivcev preprositi, da še enkrat sprejme kandidaturo.
Dr. Jurtela je govoril med drugim tako-le:
Sedanja doba je važna. Razpisane so volitve. Kmalu boste si izvolili volilne može, ki bodo 4. listopada volili poslanca v dež. zbor. Gre se za vaše koristi; zato je dolžan vsak udeležiti se teh volitev, nobenemu naj ne bode žal časa. Dolgo dobo 41 let že volimo deželne poslance. Marsikdo znabiti poreče : In vzlic temu se naše stanje ni še nič zboljšalo! To pa ni tako, ker se je že mnogo doseglo, a vse ne gre naenkrat. Saj tudi hrast ne pade na prvi mah. Vzrok temu, da Be ne da doseči, kar ljudstvo želi, tiči v
volilnem zakonu. Kakor se v občini stori le to, kar sklene večina občinskega odbora, prav tako je v deželnem zboru, kjer je 63 poslancev. Mi Slovenci imamo samo 8 poslancev, kateri tvorijo veliko manjšino Ča Slovenci še kaj tako važnega in koristnega predlagajo in Nemci niBO za to, tedaj ne morejo s svojim predlogom prodreti. Neuspehov tedaj niso ki i vi slovenski poslanci, temveč večina, oziroma volilni red.
Ta p« se ne da premeniti, ker ga večina, to so Nemci, noče predrugačiti. Ako bi ee premenil, tedaj bi mi Slovenci po pravici morali dobiti tretjino vseh mandatov, a tega Nemci niso dopustili dozdaj in ne bodo tako kmalu v bodoče. Dokler pa se to ne zgodi, mogli bomo le s težavo kaj doseči Ce ne greste tedaj volit, naredite si le škodo: kajti lahko bi zmagali potem naši narodni nasprotniki ter spravili moža svoje stranke v deželni zbor. Seveda, Nemcem bi bilo to zelo ljubo. In če bi šlo to tako naprej, lahko izgubimo Slovenoi končno vse mandate v dež. zboru. Tega pa- ne moremo in no smemo pripustiti. Kos zemlje, na katero nas je Bog posadil, moramo z vsemi Bilami braniti ter nikakor ne pripustiti, da bi nas kdaj naši nasprotniki pregnali zr njega. Nasprotniki se bodo prikazali pri tej nastopni, kakor še pri vsaki drugi volitvi dozdaj. Znano vam je, koliko se je imel bojevati ž njimi bivši vaš župnik in svoječasno poslanec g. Raič. Tudi mi ae jim hočemo postaviti v bran. Ako bi odjenjali, bi si le škodovali. Pa saj je naša sveta dolžnost, da branimo svoja prava, svoje koristi, svoje narodne svetinje. Glejte? Prišli in pokazali se bodo pred volitvami nasprotniki, ki si bodo prizadevali, zvabiti vas v svoje mreže in pridobiti za svoje koristi.
Takšen sovražnik pa že zdaj zahaja med vas očitno. Podoben je volku v ovčji obleki
—	list »Stajerc« namreč imam v misli. Ta list se poteguje brezstidno za koristi onih, ki so se izneverili svoji narodnosti, nimreč za koristi nemčurjev.. Nas Slovencev sicer ni bogve koliko, a radi tega vendar nimamo vzroka, da bi se morali sramovati svojega materinega jezika. Po mojih mislih ni nič gršega, kakor če mož zataji svojo narodnost in se vsili drugemu narodu. In večina ptujskih izdajateljev »Štajerca« je slovenskega pokolenja, kar značijo njih imena. Ti odpadniki pa so najhujši. List »Stajerc« je pisan sicer v slovenskem jeziku, dasi bi b lo celo pravilno, ako bi bil jopolnoma nemški. Napada pa vsakogar, jodi si tega ali onega stanu ali poklica, v obče vsakega narodnjaka, ki se noče tem ljudem prodati. Gjtovo bode tudi zdaj razglasil nasprotne kandidate ter hotel voliloe za nje navdušiti. Slikal bode vam posebno naš odvetniški stan s sovražnimi barvami ter nas imenoval nasprotnike kmetskega stanu, kar že sploh zdaj dela.
Ali hočem vam postaviti nekoliko hinavskega »Štajerca« in njegove ludi v luč, da spoznate svoje prijatelj. — Človek se da soditi najbolj po dejanjih, po teh ga spoznavamo. Ojtienil vam bodem tukaj nekatere reči, ki jih ta list ne obelodani, ker se jih sramuje ter čuti svojo krivičnost in hinavost.
Na Avstrijskem je nastalo gibanje, ki gre na to, da bi se čimbolj razširil prote-stantizem Začeli so za tem težiti Nemci, ki jim je postalo v Avstriji pretesno, ter so si zaželeli v blaženi »rajh«. V tem gibanju pa tiči velik politični pomen. Brž ko bi se luteranstvo dovolj razširilo, ne bilo bi težko nemške pokrajine v Avstriji priklopiti k Nemčiji; seveda ta bi si jih morda že danes najraje podvrgla. Prestopanje k protestantski veri tedaj ni nič druzega, nego plašč, pod katerim so prikrite veleizdajske namere. Ta duh se tudi v Ptuji širi; precej jih je že pristopilo k Lutrovi veri. Ali poslušajte! Ce sem jaz katoličan, pač nimam vzroka, da bi sprejemal novo vero. In če imam sina, ki je prestopil k protestantizmu, tedaj vem, kaj mi je storiti. — Ptujski mestni zastop je neki protestantski občini daroval 100 K. Povejte mi vi, ki imate s Ptujčani toliko opraviti, ali je že kdaj dobila katera tukajšnjih občin iz Ptuja kako podporo, ko jo je zadela ta ali ona škoda?
—	Nikoli! 11 tega tedaj spoznamo, kam ti ljudje merijo. Vi vsi skupaj znosite mnogo svojega težko prisluženega denarja v Ptuj. Ali pa nam je treba podpirati protestantstvov saj imamo katoličane.
Ni še dolgo, kar je daroval mestni zastop za uboge mestne šolarje 100 K. Takrat se je zajedno predlagalo, da od tega slovenski otrok ne sme d e b i t i niti vinarja. In možje v mestnem zastopu so večinoma tisti, ki bo slovenskega pokolenja in ki si polniio žepe ter se žive se slovenskimi groši. Žalostno, a resnično, ln človek naj bi tako krivico mirno gledal?!
Znano vam je, da stoji v Ptuji deželna gimnazija, katero vzdržuje vsa dežela, tedaj i Slovenci, kar stane tisoče in tisoče kron. Mislite li, da so na tem zavodu nastavljeni profesorji, ki bi bili vešči slovenskemu jeziku, da bi lahko pomagali slovenskemu di-jaku-začetniku, ki še ni zmožen nemščine? Kaj še ! Trdi Nemci so izvečine. In če bi
slovenski profesor hotel dijaku-začetniku pomagati v materinščini, tedaj si še lahko na kopijo na glavo sitnobe, ker — g. ravnatelj mu je to strogo prepovedal. To je največja brezozirnost slovite nemške omikev— to je barbarizem ! Toda vaš prijatelj »Štajerc« o tem dosledno molči tihozviti molk. (Proč ž njim ! Proč ž njim !)
Na ptujsko godbeno šolo, katero vodstvo ima v rokah »Musik Verein«, pridejo učitelji iz — Nemčije. Naš človek tu ne dobi kruba.
Pri koncertu »Slov. pevskega društva« se ni smela razobesiti nobena zastava, kakor tudi se je prepovedalo Slovencem iti po dva in dva skupaj s kolodvora v mesto. Vpra šam vas, kaj bi škodila nedolžna slovenska zastava mestu, kakšna nevarnost bi pretila prebivalutvu Ptuja, če bi blovenci šli paroma v mesto ? Ni li ta prepoved smešna, hudobna ?
A tudi o tem je »Stajerc« molčal, ker
so je sramoval z resnico ožigosati samega sebe . . .
Vso drugačne obraze kažejo mestni očetje, kadar pridete Slovenoi ob sejmu ali ob nedeljah v mesto nakupovat v njihove in njih somišljenikov prodajalnice. Tedaj smete hoditi trumoma po mestu in gotovo se ne bi izdala nikaka prepoved, čeprav bi se ulice od gneče zajezile s slovenskimi kupovale!. Na mah se prelevijo ljuti volkovi v pohlevne, sladke ovčice. Tedaj so jim Slovenci čisto po volji. O tem bi so dalo sploh še mnego govoriti, pa naj zadostujejo ti zgledj, za katerih resničnost jamčim.
be eno ! Že leta in leta se borimo za podporo po trtni uši oškodovanim vinogradnikom. Da je imelo naše prizadevanje kon čno nekaj uspeha, za to gre v prvi vrsti hvala gosp. dr. Ploju, dvornemu svetniku in drž. poslancu. Država je dovolila brezob restno posojilo, a nekaj denarja, da se raz deli kot podpora med ubege, posebno prizadete posestnike. Od to razmeroma majhne podpore, namenjene ubogim hatoSkim po sestnikom, so si Ptujčani vedeli pridobiti 20000 K, reci: dvajsettisoč kron 1 Od te svote so dobili ; Blanke, Kazimir , Osterberger, Rodoschegg, Vogel, Strohm»yer, Alojnja Winkler in nekateri drugi a 600 K! Kolikor jih poznamo, vemo, da so vsi precej imoviti. Nikomur sicer ne zavidam tega, kar jo dobil, a ti se morajo sramovati, da so drugim krvavo potrebnim sebično pograbili to malenkost. »Stajerc« pa je tudi to zamolčal ; on že ve, zakaj. — Vsa podpora bi šla Hiložanom, ker ti so ubogi. Če bi ljudje v mestnem zatt^pu bili nepristranski, naj bi bili denar spravili v prave roke.
Ko 89 bo v kratkem vse na meniT in drugih slovenskih kandidatih grajalo v »Štajercu«, tedaj se spomnite mojih besed 1 Jaz sem toraj na občo željo sprejel kandidaturo. Odkrito pa vam povem, da mi ni nič ne-prijetniše, kakor iti zopet v dež. zbornico ter opravljati delo brez trdnega upanja na uspeh. Moje delo je slično početju onega, ki bi hotel splezati brez vsacega pripomočka na visok zid. Rekel sem že, da izvolite iz svoje sredine kmeta, a ker nobenega ni, sem jaz prevzel kandidaturo.
Po veri me poznate kot katolika, po narodnosti tudi, pomagati pa hočem, kar bo v moji moči, našemu tlačenemu narodu. Kar bo možno, storil bom za gospodarski in kulturni naš napredek Pri volitvi imate prosto voljo.
Jaz le želim, da so zavedate svoje dolž nosti in zadenete prave može, da se no bo-deto potem kosali. (»Živio« klici.)
Predsednik g. župnik eklene shod, izražajoč upanje na gotovo zmago ter zahvaljujoč g. kandidata za trud.
Kopač na Rakeku.
Pretekli petek, t j. 26. sept, je sodrug Kopač osrečil Rakek in tamošnje železniško delavstvo a svojim shodom. Začel sj je ob 8. uri zvečer in trajal do polnoči; navzočih je bilo 54 s kat. narodnjaki vred.
O Kopačevih shodih p;;č ni vredno mnogo pisati. Prišel je agitirat za jugoslovansko demokracijo. Po dolgem govorjenju, kateremu gotovo noben sodrug ni mogel siediti, zakaj bila je prava »laška salata« brez kiaa in olja in s-> bolj brez — soli, pride do zaključka, da je socializem med-verski (gotovo je mislil brezverski), da on (Kopač) ni odgovoren za veat drugih, da na krščanski podlagi z organizacijo nikdar ne pridemo do cil)a, da kršč. kapital ljudstvo izkorišča, da duhovniki skrbe za svojo srečo. In po vsem tem pravi, da on ni zoper vero.
Ko pa zagleda med svojimi pičlimi zborovalci tudi g. cerkniškega kaplana Sku-bica, pa hoče takoj nekoliko popraviti svojo trditev (morda iz strahu), češ: »omenjeno pa ne velja za vse kapelane; nekateri so taki roveži, da imajo za celo leto bero že naprej zastavljeno. Zato pa jim vedno sve tujem, naj ae tudi kapelanje organizirajo, in se svojim predstojnikom upro, da jim plače zvišajo. Kapelanje v Logatcu so štraj kali, pa so dobili povišano plače I« (ameh.)
Potem je napadel še dr. Šusteršiča in dr. Kreka, češ Šusteršič jo govoril za kanone, Krek pa zoper železničarje, b tem je bil duhovit govor končan. Nato se oglasi k besedi g. kaplan Skubic. S citati iz del. soc. dem. korifej dokaže, da je socijalna demokracija brezverska; iz govora Kopačevega se vidi, da mu je vse na tem, da železničarjem iztrga vero iz srca in jih potem porabi za svoje namene.
Potem našteje celo vrsto socijalno demo-kraških vodnikov, ki so le mastno plačani agitatorji, katere pa more plačati soc. dem. delavstvo.
Prava in trajna organizacija je mogoča edino le po krščanskih načelih. Dokler se pa Kopač ne poprime teh, ali jih vsaj pusti v miru, toliko časa se med njim in med nami bije nepopustljiv boj. Nato g. kaplan pojasni Kopaču postopanje Susteršičevo glede kanonov in Krekovo v državnem zboru, poslednjega ulogo na ministerstvo v prilog železničarjem. Konečno pa ga še enkrat vpraša, kje so kaplanje štrajkali? Kopač: »V Logatcu". G 8kubic: „V Logatcu jo samo en kaplan". Kopač: „Ne v Logatcu, ampak v Jožefovi dolini pri Logatcu 1" Sku bic: „Žolezničarji, kje vesta za kako faro tega imena, ki je ni pod solncem ?« Temu sledi buren smeb, nekateri Kopačevi slepci pa so vpili, da je pri Logatcu fara Joželova dolina.
Nato Kopač v svoji zmedenosti in jezi za prvi hip ne ve drugega odgovoriti kakor: „Ko bi vedel, da bo ta poldrugo uro govoril, bi ga bil že prej na trebuh položil na cesto." Na kar je dobil krepek odgovor, da bo on prej na trebuhu, nego gosp. kaplan. Dobre mu je robil vneti kat. narodnjak Janez Bombač, posestnik na Rakeku, in še dva druga gospoda.
Vendar Kopač Se enkrat prido do sape in tu bi ga morali slišati, kako vneto je zagovarjal jude Adlerja, Singerja i dr. Nato je šo obral papeža, škcfa, duhovnike, češ avstrijski duhovniki so storili zločin, ker so blagoslovili avstrijsko zastavo, ko je šla v boj zoper Nemce in druge brate. Tu je pa slišal grozen odpor od šestero navzočih kat. narodnjakov, bila je prava obstrukcija, niso mu pustili do besede. In tukaj vprašamo: Kjeje pri takih shodih vladni zastopnik? Ali se sme na kranjskih tleh tako govoriti?
Po dolgem ropotu pa Kopač zavpije: „Vaša neumna krščanska vera Vas no bo rešila!" G. Skubic pri teh besedah pozove navzoče, naj poslušajo, ali je Kopač zoper vero ali ne ? A njegovi slepci so deiali: „Kopač ni zoper vero, on je kristjan !" Kaj jim potem hočeš? Medtem je bila ura polnoč. G. Skubic so oglasi šo enkrat za besedo, a predsednik mu je ne da. Med klici : „Resnic> se bojite!" je bil shodek končan. Videli pa smo, kako zna Kopač pretvarjati resnico in slepiti. Delavstvo pa od shoda nima drugega pojma, kakor od navadne ra-buke. Se enkrat pa pravimo: »Videantcon-sules", kaj so sme že danes goditi na avstrijskih tleh! Slepota in zapeljanost je velika 1 Iste osebe, ki so pred 4 meseci pritrjevale dr. Kreku, ko je imel shod na Ra keku, isto so sedaj istotako pritrjevale Kopaču, in čez en teden zopet lahko burno pozdravijo dr. Kreka. To je socialno demo-kraško prepričanje!
Cerkvene vesti.
Z Dobrove ee nam piše: Na Dobrovi pri Ljubljani je priredila Marijina družba na rožni venško nedeljo slavnost v proslavo petindvajsetletne vlade sv. očeta Liona XIII. Slavnost se je vršila v župnišču, v ta namen primerno ozaljšanem s podobo svetega Očeta, venci, napisi, zastavicami. Po kratkem nagovoru o življenju in delovanju svetega očeta je belo oblečena učenka v sprem stvu še drugih štirih učenk deklamovala pesmico v proslavo sv. očeta in je pri be sedah: »Cvetke, ki jih imam pri sobi, dam jih Tebi iz sics« s cvetkami ozaljšala po dobo bv. očeta. Isto storile so še druge deklice. Na to je mladeneč Marijine družbe deklamoval r. Josipa Benkoviča »Slavospav av. stolici«, na kar so pevke Marijine družba zapele papiževo h mno ponavljajoč besede: »L?on mi s Teboj smo vsi do konca Tvojih zeni3kih dni«. — Svojo nalego so vsi dobro izvršili tako da so navzoči poslušalci so čudili, da Bi upajo prvikrat tako srčno in neustrašeno nastopiti. Ker smo ravno pre tekli dan obhajali god presvetlega cesarja, spominjal se je govornik tu li N,ega Veličanstva in pozval navzoče, naj s trikratnimi »Živijo-klici« izrazijo svojo ud?nost in lju bežen do presvetlega cesarja.
Ša bolje, kakor v prvem delu smo sa zabavali v drugam delu slavnosti pri igri v dveh dejanjih »sv. Terezija«.
Gavno ulogo sv. Terezije je izvrstno rešila 141etna deklica (Marija Peklai) Kdo bi bil mislil, da sn bode tako uglobila v svojo težko ulogo in znala izražati in vzbu jati tako različna čuvstva 1 V prvem dejanju igre mislil si, da imaš pred seboj res ono
sv. Terezijo, ki je goreče hrepenela Mavre pridobiti za sv. vero Jezusovo, ono pobožno, dobro, samoto ljubečo sv. Terezijo. V drugem dejanju imel si pred seboj dekle, ka torej je slaba tovaršija zmedla glavo, dekle nezadovoljno, nesrečno, posvetno, hrepenečo le po lepi obleki, slabi tovaršiji, dekle, ki prezira dobre stariše. A kako je znala pre-meniti glas in kretanje, ko se jej je prikazal angelj, in so je prestrašila in spreobrnila. Naučila se je dobro, kakor sploh vsi, tako da šepetavec ni imel skoro nič posla. Govorila je razločno, glasno, počasno. Pa tudi njen brat (Franc Peklaj), lOleten učenec bi Bkoro ne mogel bolje rešiti uloge Terozijinega brata Petra Nastop njegov je bil otroški, govorjenje, glas otroški, prikup-Ijiv. Bral si mu na obrazu veselje do mu-Čeniske smiti, žalost zaradi ločitve od ljuba sestrioe, kesanje, ker je šel z doma brez materinega dovoljenja, pa tudi jezo, ker so prišle one posvetne dekleta jih motit v tiho celico. Terezijina mati (Franca Prebil) je pa že iz igre »Lurška pastarica« znana igralka, kjer je nastopila kot grefinja Eieonora. Tudi sedaj je bila kos svoji ulogi. Dosledno je kazala v besedi in kretanju, da je pobožna, ljubezniva, mila, krotka, skrbna mati, katere j je pred vsem mar duša in večna Breča otrok. Med posvetnimi Terezijinimi prijateljicami, ki so igro dobro osolile z dovtipi, se je zlasti odlikovala Fernanda Ugajal nam je angelj s svojimi mladeniškim glasom, jasno, razločno in resno besedo.
Ako £e povemo, da je teta Ivana iz Alinmata znala dobro pokazati svoje posvetno mišljenje, Kunigunda pa tudi opraviti službo hišine, smo omenili vse osobje.
Poslušalci bo bili vidno zadovoljni pri igri in so kakor očarani sledili igralcem, le pri šaljivih in bolj domačih prizorih je lahen smehljaj pretrgal tihi molk. Tako je zopet, hvala Bogu, minil lep dan za Dobrovo, dan proslavljanja sv. Očeta, dan pametnega, poštenega veselja in zabave. Prihodnjo nedeljo t. j. 12. okt. bodejo ponavljali in sicer takoj po popoldanski službi božji torej okoli 1 četrt na 4, Gostje dobro doSli!
Domača umetnost. Župna cerkev v Preski se )e znotraj zelo lepo prenovila. Delo se je dovršilo letos, ker se je tudi sli kanje cerkvene ladije izvršilo, kar se je le zgoditi meglo vsled velikodušne dareilji-vosti pre vzvišenega gospoda knezoškcfa dr. Antona Bonaventura Jegliča. Slikal je slikar gospod Anton J e b a č i n. V svoji priznani spretnosti za dekorativno cerkveno slikanje je arhitektonsko sicer slabe eer
ltvono proo^oro l»«j pvij^tuv >u ubumiu tuu
delil in poslikal z ornamenti in figuralnimi slikami. Zlasti lepo se mu je posrečila ve lika krasna slika sv. Družine na stropu v ladiji. Slika je kaj lepa v kompoziciji in v barvah. Tudi veščaki to sliko močno hva lijo, kakor tudi vsem ugaja slikarija v obče.
Iz moravške dekanije Minuli ponedeljek smo praznovali 251etnico sv. Očeta. Velika množica vernikov s svojimi duhovniki je počastila J. Kriatusa v presv. zakramentu. G. župnik L-:sar iz Peč jo z navdušenimi besedami spodbujal k ljubezni in udanosti do vidnega in nevidnega poglavarja sv. cerkve. G. dekan Bizjan je daroval slovesno bv. mašo in vodil procesijo. Nato se je vrSila II. dekanijska konferenca.
Občudovali smo tudi lepo novo kapelico lurške Matere Božje, prizidano k cerkvi s krasnim oltarjem, katerega jo izvršil kipar g. Rovšek. Gospodično Povšetove so ga ozaljšale s prelepim antipendijem.
Na zunanji steni nove kapelica pa je napravil g. Peter Markovič, akad. slikar iz Rožeka na Koroškem, sliko žalostne Matere Božje pod križem z Jezusom v naročji. Delo povsem priporoča mladega, nadobudnega in solidnega umetnika.
Dneva© novice,
V L j u b 1 j a n i 8. oktobra.
Volitve na Štajerskem »Slovenski Narod« prav lepo potrjuje resnico našega brzojava iz Ormoža, dasi ga imenuje neresničnega. Omenjamo še, da se jo pri zborovanju vnela tudi debata, ali se naj gospodu dr. R sini izreče zaupanje in zahvala. Zaupanje se je sprejelo, zahvala pa ne. Sicer je bilo pa to zborovanje brez vrednosti glede na malo število kmetov. N.-i shodu je bilo samo okolu osem kmetov. Omeniti moramo še, da je politično društvo v Ormožu v liberalnih rokah. OJ raznih strani nam pri hajajo vesti, da kmetje prav nič niso zado voljni s kandidaturo dr. R o s i n o v o in da so splošno pričakovali, da so sam odpove. Dobili smo dalje dopis iz Cvcna o njegovem razmerju do ondotna kmetijske zadrugo in tudi iz drugih krajev dobivamo pritožbe, katerih pa za sedaj no priobčimo. Naše mnenje jo, da bi se morala ljudska ne zadovoljnost z nekaterimi kandidati upošte-
vati, ne pa samo terorizirati z — »disciplino«. Ta disciplina pod komando »Narodovih« naročnikov se nam sploh jako čudna zdi. To smemo tem bolj povdarjati, ker se upa »Slov. Narod« iz liberalnih krogov zabavljati delavnemu štajerskemu poslancu gospodu Žičkarju, češ, da »sodi za poslanca, kakor bi sodil nosorog za baletnega plesaloa«. »Narodov« dopisnik ic liberalnih vodilnih krogov na Štajerskem tudi zabavlja »Slov Gospodarju«, in vendar se bodo morali gg. odvetniki, »Narodovi« naročniki, naslanjati ravno na ta list, ako bodo hoteli biti izvoljeni. Ako iz liberalnih krogov na Štajerskem zabavljajo »Slov. Gospodarju«, naj bodo tudi talio odkritosrčni, da na pomoč »Slovenskega Gospodarja« ne računajo.
Celjiki »rodoljubi* in .Narod*.
»Domovina« izgovarja štajerske slov. liberalne gg. odvetnike, ki jih slovenskemu ljudstvu ponuja za kandidate, dasi so naročniki »Narodovi«, da »ljudje, ki imajo akademična dostojanstva (!) si ne bodo dali predpisati, katere liste bodo smeli brati ali naročevatil« Naposled pravi »Domovina«, da je abotno trditi, da je tisti, kije naročen na »Slovenski Narod« in ga čita, njegov pristaš.« Tako torej! Tisti, ki podpira liberalizem na Slovenskem, tisti, ki podpira list, ki najnesramnejše napada slovensko duhovščino, tisti je naj-blažji ^slovenski rodoljub", tega mora slovenska duhovščina in katoliško slovensko ljudstvo podpirati pri volitvah. Tega mnenja so bili tudi kranjski liberaloi, dokler jim nismo pojasnili stališča. »Domovina* popolnoma neopravičeno napada g. Ant. Korošoa, ker je pač še mnogo drugih mož na Štajerskem, ki tako mislijo, kakor mi. Ako hoče „Domovina", priobčimo celo vrsto dopisov, ki so nam došli s Štajerskega, in ki kažejo veliko nezadovoljnost ljudstva z nekaterimi kandidaturami. In da je ljudstvo upravičeno nevoljno, je umevno. Saj gg. niti povedati nočojo, ali bodo šli v deželni zbor ali ne! Ako pa so mnenja „celjski rodoljubi", da tisti ni „Narodov" pristaš, kdor
0..	r.Jr.-.„,__u^j oi no uaruce
„Deutsche Wacht" in „Stajerca"? Liberalne smeti bi imeli na ta način bližje.
Duhovniike vesti is ljubljanske
Škofije. Č. g. Janez Zore, doktorand bogoslovja, je šel za eno leto v Pariz, da se izobrazi v bibličnih vedah. Č g. Frančišek Grive c je šel na vseučilišče v Inomost študirat nadalje bogoslovja. Gospoda Frančišek R e b o 1, dosedaj kapelan v Postojni, in Josip Sever, dosedaj kapelan-v Črnem vrhu nad Idrijo, sta odšla na dunajsko vseučilišče študirat filozofijo. P. n. čast. g. kanonik Anton Fettich-Frankheim je bil imenovan za konzistorijalnega svetnika. Kanonično vmeščen je bil danes č. g. Anton Ž n i d a r š i č . dosedaj župnik v Oailnici, na župnijo Bela cerkev. Prihodnjo nedeljo bo v Šmartnem pri Litiji kanonično umeščen na ondotno župnijo č. gosp. Anton Z 1 o g a r, župnik v Kranjski gori. — Kanonično vmeščen je bil danes na župnijo Zelimlje č. g. Frančišek Finžgar, kurat v dež. prisilni delavnici v Ljubljani.
Župnijskega konkurznega izpita v Ljubljani se udeležujejo naslednji čč. gg.: Adolf Knol, župn. upravitelj na B*-binem polju, Valentin M a r č i č , kurat na Slapu, Valentin Oblak, kapelan v Borovnici, Josip P e r z , kapelan v Črmošnjicah, Frančišek S t u r m , župn. upravitelj v Po-ljanici (Pollandl) in Josip V r a n k a r, kurat v Ustji.
Romarjem na Sv. goro. Danes se v Ljubljani prodajajo že vozni listki za III. raz red v prodajalnici g. M. Brusa Pred škofijo. Tu se bodo vozni listki prodajali tudj jutri in v petek, v soboto pase bodo prodajali od '/i 9- ure zjutraj do ll, 11. zvečer v čakalnici III. razreda na južnem kolodvoru. Do tega časa si mora vsak romar omisliti vozni listek. Naznanila na g. dr. Janežiča so imela namen približno določiti število udeležencev. Tisti, ki so se pri g. dr. Janežiču oglasili, sedaj brez vseh družiti sitnosti lahko kar kupijo listke pri gosp. Brusu ali pa v soboto do pol ll.ureivečer
m južnem kolodvoru. Ako bi Be kak posameznik še hotel udeležiti, ase n i o g 1 a-Bil, tudi lahko sedaj brez oglasila kupi vozni listek, ker je še prostora. Gorenjci, Dolenjci, ljub Ijanska okolica, udeleženci od Zidanega mosta dobri vozne listke v L j u b 1 j a n i. Na posamezne župnije se v te kraje vozni listki ne bodo pošiljali iz Ljubljane po pošti. Za nakupovanje listkov v Ljubljani naj se iz posameznih župnij mej romarji določi oseba, ki bode od njih pobrala denar za vožnjo in potem kupila skupno vozne listke. Tako se bo delo pri prodaji listkov znatno olajšalo. Gg. z Notranjskega do Postojne, ki so naročili vsled obvestila v sobotnem »Slovencu« vozne listke za romarje, ki vstopijo na postajah od Ljubljane do Postojne in so poslali denar, dobe vozne listke do petka zjutraj. Ako bi še kdo se želel pridružiti na teh postajah, pa se ni oglasil, naj pride in se oglasi pri zadnjih vozeh, kjer bodo aranžerji z voznimi listki. Udeležencem, ki vstopijo na postajah med Prestranekom in Gorico in nam svojo ude ležbo še niso javili, priporo čamo, naj nemudoma vsaj na dopisnici naznanijo na naslov g. dr. Ivan Janežič, prole-sor bogoslovja v Ljubljani, koliko jih na teh postajah vstopi, da tudi za te udeležence, ki plačajo navadne vozne cene, vemo pripraviti potrebno število voz. Legiti m a o i j ni treba romarjem nič za vožnjo, zadošča kupljeni vozni listek. Tisti, ki gredo z vipavsko železnico, naj naznanijo postajenačelniku na kolodvoru v Ajdovščini pismeno ali pa na drugih postajah, kjer vstopijo, koliko jih pride, da ne bode tudi ta železnica v zadregi radi vozov. To priporočamo radi udobnosti romarjev. Kdor se meni voziti v 11 razredu in šetega ni naznanil, naj nam takoj naznani. Vozni listki za II. r a z r e d se bodo prodajali v soboto na kolodvoru. Po
vratek ie dovoljen samo s posebnim vlakom. Vlak odide iz Lijuoijane v soooiu uu i±. u>i
zvečer, tako da bodo romarji preko nedelje na Sv. gori in v Gorici, odkoder se odpeljejo zopet nazaj v nedeljo ob 8. uri 45 m. zvečer in bodo v ponedeljek ob 2. uri 40 m. zjutraj zopet v Ljubljani. Po dosedanjih do ločilih bo slovesna božja služba v nedeljo dnč 12. t. m. na Sv. gori ob 10. uri dopoldne. Ako se kaj spremeni, naznanimo v »Slovencu«.	Odbor.
Imenovanje. Bivši koncertni vodja »Glasbene Matice" gosp. dr. Josip Cerin je imenovan profesorjem na dunajskem kon servatoriju.
Grof GoeBS odpotoval je zopet v soboto zvečer s svojo soprogo iz Trsta.
Državnega pravdnika namestnik. V Moskvi imeli so slavnost. Navdušenje je bilo nepopisno. Godba je svirala rusko himno, katero je morala ob splošnem na vdušenju trikrat ponavljati Na slavju je bil navzoč tudi državnega pravdnika namestnik gospod Zakrajšek — recimo — iz Prage. Je li kaj takega mogočo? Gospod državni pravdnik, potrpite in odložite kar hitro ru deči svinčnik. Pojasnilo pride takoj. Kaj bi se zgodilo temu ubogemu /iakrajšeku, ako bi si bil res kaj takega privoščil in ako bi odgovarjala resnici zgornja vest? Hoteli bi videti, kako bi planil po njem ve3 vladni aparat, in sami ne vemo, kako bi si revež obvaroval svoje od matere podedovane grešne kosti. Kolikor so nam poznane razmere v Trstu, pazijo na vsakega c. kr. uradnika Blovenske narodnosti, če se le ta udeleži kake pevske slovenske veselice tam v Trstu ali tržaški okolici. Da bi pa šel kateri iz med njih še na kak političen shod, to ti preži nanj ves policijski aparat kakor pajek na muho, da bi mu že na obrazu spoznal, kaj se kuha v srcu tega grešnika. In ven dar, ko bi se tamošnji uradniki slovenske narodnosti tudi res udeleževali narodnega dela, bilo bi z avstrijskega stališča njih narodno delovanje le hvalevredno, saj čim krepkejši je slovenski živelj ob obali Jadranskega morja, toliko manjše mora biti hrepenenje Italije po teh deželah. Ali naša obvestila nam pričajo, da se o. kr. slovenski
uradniki odtegujejo narodnemu delovanju, ker se boje preganjanja. Neki včeraj nam došli laški tržaški list pa pripoveduje, da je bilo v Benetkah neko slavlje, na katerem je svirala godba laško himno, Garibaldijevo himno in francosko himno, kar je napravilo tako navdušenje, da so morali te himne trikrat ponoviti. Na slavlju je bil tudi državnega pravdnika n a m e s t nik i z T r s t a , gospod Clarici. To pa ni izmišljeno, temveč to stoji črno na belem v tržaškem »Gazzettino«.
V	Novomesto pride v soboto 25. t. m. dr. Jul. vit. Payor in bo imel v ondotni čitalnici predavanje o dtgodkih in tež kočah pri potovanju na severni tečaj.
V	uradu se je ustrelil včeraj po poldne 35 letni oženjeni računski revident pri fin. ravnateljstvu v Trstu Karol Pater nost, Zapušča vdovo in dva mala otroka. Pravijo, da so ga denarne zadrege gnale v fimrt.
Laiko istrsko politično društvo
je imelo v ponedeljek v Trstu svojo sejo. Sklenili so reorganizirati laške liste v Istri in izdajati nov list kakor oficijelno glasilo tega društva.
V	Pulju so odprli laški deželni ženski licej. Istrski deželni odbor je imenoval voditeljem tega zavoda nekega profesorja, ki je laški podanik. Prej je poučeval na laških srednjih šolah v Trstu, a je bil umirov-ljen. — Tako se vrši polagoma okupacija naših dežel po Lahih.
Zidu Venezianu na čast, ki se jo povzpel sedaj do prvega podpredsednika v mestnom svetu tržaškem, priobčil je tržaški »II oole« neko pesmico, v kateri gospodinja »neke« hiše poje slavo svojemu oskrbniku. Lastnik zloglasne hiše je namreč državni poslanec Mauroner, oskrbnik te hiše pa Žid dr. Venezian. Mnogo smeha jo povzročila po Trstu ta pikra šala.
130 otrok, večinoma slovenske narodnosti, ulovili so v laški otroški vrtec pri Sv. Ivanu pri Trstu, v tako zvani »narodni okoličanski trdnjavi." — Kje so bili narodnjaki, da bi bili to preprečili? —
Prodaja novega istrskega vina je ghsom poročila iz Kopra iz sanitarnih ruz-
»Regnicoli.« V nedeljo je prišlo v Trst 200 novih laških delavcev. Laški magistrat jih vabi v Trst in jim daje delo, a domačini so brez dela in kruha. Iz Trsta nam poročajo, da vre med tržaškimi delavci in sicer celo med onimi, ki so laške narodnosti. Te dni je bil neki Ljubljančan v javnem vrtu v Trstu in je na lastna ušesa slišal od tržaških delavcev laške narodnosti sledeče besede: »Če ne spravijo hitro iz Trsta teh „regnicolov", radi katerih moramo mi stradati, napravimo nekaj, kar ne bo po sebno ljubo gospodom." Spominjamo se prav dobro časov, ko so slovenski okoličanski delavci s silo izgnali vse ^gnicole". Lo nekaj let je od tega, ko bo jih napadli v Škednju. Če slavni tržaški magistrat še ne preneha vabiti jih v Trst in če slavna avstrijska vlada misli še nadalje vsa blažena gledati na to laško okupacijo naših pokrajin, povrniti se utegnejo oni časi, in kakor kažejo vsa znamenja, stojimo jim prav blizo.
Z Reke so nam pišo: Vse je bilo že pripravljeno, da prično širiti in popravljati našo luko. Neki podjetnik potrošil je za priprave že nekaj tisoč — ali naenkrat jo delo ustavljeno. Kaj je vzrok temu? Morebiti kake važne slutnje za bližnjo prihodnjost v Pešti in na Dunaju. Sicer je pa naša luka precej prazna. Trgovina ni v najboljem cvetu in posameznikom škodujejo zelo požrešne ži dovske banke. Mogočo, da pripluje zdaj na zimo kakšen parobrod pr gledat, ali so pridelali na Ogrskem kaj žita Tudi v prometu z lesom namerava tekmovati z Reko Dalmacija; govori se, da hoče izpeljati iz Bosne do Sibenika noki žid zasebno železnico. Vender so govori navzlic ti stagnaciji o novem električnem tramvaju
na Trsa t in čez Podpečine v Martinščico na hrvaški strani ob morju. Morebiti da imaio namen izpeljati ga s časoma celo do Ctrkvenicc\ Re-čani imajo dober tek, kar za 12 mil. kron
—	drugi mislijo Se celo za 20 milijonov — bi se radi zadolžili. Vlada jih vpraša za kaj
—	in zdaj se šele posvetujejo za kaj. Prav ! potrebno bi bilo, da se spomnijo vender enkrat bolnišnice, katera je skoro na sra-
moto modernemu mestu; zidanje nove tako potrebne cerkve jim gotovo ne pride na um, kakor tudi ne pravična zahteva hrvaške šole, pač pa še nove italijanske. Trošiti mislijo tudi za učitelje, katere mislijo poslati v FJorenco, da se naučijo bolje ital. jezika. -— Začela sta izhajati dva uova lista, eden ital. dnevnik na Reki, v mažarsko-italijanskem smislu, in drugi hrvaški na Sušaku, nepolitičen, po trikrat na teden, kateri pravi sicer, da hoče stati na krščanskem temelju, ali dvomim o njegovi bodočnosti. Prav koristen bi bil kakšen tak dnevnik, ali moral bi priti v spretne roke. Verski indiferentizem in mlačnost, liberalna načela širijo se zelo, taki so tudi vsi časopisi tukaj in protina-rodni obenem, in ne enega krščanskega lista ne hrvaškega, ne italijanskega ni v Reki. Kaj bo čez nekaj let, ko požene zlo svoje korenine. Znam, da bi cerkveno vodstvo rado kaj storilo, ako bi moglo, ali ni moči in ne sredstev.
Ljubljanske novice.
C. kr. poštni in brzojavni uslužbenci v
Ljubljani so sinoči zborovali v Auerjevi go stilni; zbranih je bilo nad 50. Na shod so bili povabljeni tudi v Ljubljani bivajoči državni poslanci. Povabilu so se odzvali gg. dr. S u sterši č, dr. Žitnik, Plantan in dr. T a v č a r. Zborovanje otvori podpredsednik krajevnega odbora g. Jeršik. Gosp. S c h i 1 f r e r obširneje pojasnjuje peticijo na trgovinsko ministerstvo in državni zbor, da bi se poštnim in brzojavnim uslužbencem zboljšalo gmotno stanje. V prvi vrsti zahtevajo, da se urede plače začasnim pomočnim uslužbencem, kakor pri drugih uradih. Poštni sluga bi moral dočakati 80 let Btjrosti, da bi dobil popolno plačo po zadnji reguaciji iz 1. 1899 Temu sta vzrok dve slepi stopinji v II. in I razredu. Dalje zahtevajo dve sta rostni dokladi, ki naj bi se šteli v pokojnino, istotako bodi aktivitetna doklada. Po sebno še žele, da bi se njihovim vdovam pokojnina zvišala od 400 vsaj na 600 kron Razni govorniki so izražali še več drugih željd Tako naj bi zadnja naredba veljala tudi za starejše uslužbence, ker zgodi se večkrat, da mlajši uslužbenec pride v II. razred, dočim je starejši šo vedno v III. Dalje naj bi se določila dnevna delavna doba in za delo čez ure dovoljevala primerna odškodnina. Odpravi naj se tajna kvalifikacija in pa kavcija, ki je hudo breme za uslužbenca z družino. Jako slabo so plačani tudi deželni yiomuuožo, ki dobivajo po 58 kron na mesec, a se jim odtegujejo razni prispevki. Drž. poslanec dr. Šusteršič naglaša, da so vse te željo in zahteve opra vičene, ker služba c. k. pošt. in brzojav. usluž. je težavna in odgovorna. Ako vlada skrbi za višje uradnike, mora tudi za nižje uslužbence, ki opravljajo težavne službe. Treba je trkati, ker znano je, da lo istemu vlada kaj dovoli, ki se oglaša. Sicer se bode finančna uprava zopet sklicevala na slabe fi nančne razmere, toda če vlada najde milijone za drugo stvari, bodo tudi mogla ustreči ravnokar izraženim željam. Kakor Be čuje, predloži vlada sama načrt zakona, da se kavcije odpravijo. Istotako pa je tudi opravičena zahteva, da se odpravi tajna kvalifikacija. Govornik konečno izjavi, da bode s svojimi somišljeniki zagovarjal v drž. zboru te zahteve. Dr. Tavčar na to izjavi, da bode tuli on s svojimi tovariši podpiral izražene težnje. Predsednik Bhoda zaključi zborovanje s trikratnim živio klicem na presvetlega cesarja.
Občinski svet ljubljanski je imel včeraj prav kratko javno sejo. G, župan se je spominjal umrlega meščana g. S t r u k 1 j a. Obč. svetniki so vstali v znak sožalja s sedežev. — G. Ivan Belič, gostilničar in posestnik je storil obljubo kot meščan. — Stroške za zidavo škarpe pri hiši g. Luke Sabca na stolbi morata po odloku dež. odbora nositi g. Sabec in gospa Valentini. — V občinsko zvezo jo bilo sprejetih 113 oseb, odklonje nih jo bilo 34. — Kamenit kanal se naredi v Novih ulicah od stavba g. Viljema Treota do Marije Terezije ceste. Stroški za to bodo 3600 K. Naknadni kredit se je dovolil za nagrade stražnikom. — Ponudba g. Korsike za nakup njegovo palmenice se je odklo nila. G Fr. S o u v a n u se je odpisalo 294 K radi večje porabe vode. — „A s y 1 v e reinu" v Aleksadriji, v katerem je tudi veliko slovenskih deklet, pa se je od klonila na predlog župana Hribarja vsaka podpora! Tako slovenski liberalci kažejo ljubezen do Slovencev v tujini! Izredna podpora »Dramatičnemu društvu" v tej seji ni prišla na vrsto, ker ni bilo navzočega poročevalca. Tudi več drugih točk se je odložilo. V tajni seji so ae rešile razne osebno zadeve.
Električna železnica povozila dijaka
Filip Petelin, dijak v II. realki, jo danes zjutraj na Vodnikovem trgu skoraj prišel pod električni voz. Okoli ll%7. ure je šel iz Studentovskih ulic po hodniku proti stolni cerkvi. Ko je mimo njega pripeljal elek-
trični voz, je stopil potem, ko je voz odšel, s hodnika na tir električne železnico. V Bvoji zamišljanosti ni slišal in ne videl, da pride za prvim vozom še jeden. Voznik je sicer zvonil, a Petelin ga ni slišal in tako so je prigodilo, da ga je voz moj tem, ko se je že ustavljal, podrl v cestno strugo. Električni voz ee jo pred njim ustavil. Pe telin se ja le nekoliko n« glavi ia na prednjem telesu poškodoval in je mogel sam iti domov.
Zgubljene stvari. Kuharica Ter. Mejak je zgubila danes dopoldne v šolskem drevo redu denarnico, v kateri je imela zlat prstan in nekaj drobiža. - Na Novem trgu je našla služkinja Marija Avguštin verižico s srebrnimi in zlatimi udi.
Pretep. Gregor Vavpotič in Josip Juvan, kamnoseka pri Vodniku, eta se včeraj med seboj sprla zaradi čepice, katero je poslednjemu nekdo vrgel na tla in jo zmečkal. Ju van je udaril Vavpotiča s kamenom po glavi in ga ranil.
Beg skozi okno. Marija Cvirn žena pekovskega pomočnika, Ulica na grad štev. 3, je morala včeraj opoldne bežati pred svojim možem skozi okno na ulico.
Ljubljančanka pri zagrebških demonstracijah. Zagrebških demonstracij se je udeležila tudi perica Ana Anžič, doma iz Ljubljane. Sedaj so jo obdolžili, da si je tekom demonstracije prilastila 6 k'g. sladkorja v neki razdrti prodajalnici. Včeraj je bila f)bsojena v trimesečno ječo.
Trta cvete na vrtu tukajšnje učiteljske pripravnice.
Nagla smrt. Delavec, ki je včeraj popoludne v Poterčevi gostilni vslod zavžitega žganja nagloms umrl, se piše Anton Jenko in je doma v Savljah.
Uboj. V soboto ponoči je bil v Češnjevku pri Cerbljah Anton Ster napaden in na glavi tako nevarno ranjen, da je včeraj umrl.
Oporoka v korist nemškemu šolstvu v Ljubljani. Predvčerašnjiin v Ljubljani umrla gospodična Ljudm. Gašparič je volila okolu 60.000 K kranjski hranilnici z določilom, da se z obresti tega denarja podpira nemško šolstvo v Ljubljani. — Elizabetini bolnici je volila umrla 6000 K.
Poroke. Danes se je poročila godč. Pavla Schwingshakl z g. Rudolfom Oroszyjem, gdč. Maksimilijana Oroszy pa z g. Fran Weissom.
S ceste. Dolenčev hlapec Josip Japelj je peljal včeraj popoldne po uasipani cesti s konji voz apna. Konji niso mogli voza izpeljati iz gramoza. Hlapec je dal nekemu Človeku bič, da jih je neusmiljeno prete-paval, sam pa jih je vlekel za uždo. Prišel je k sreči policaj, ki jo temu koneo naredil. Konje so izpregli, ker so bili preplašeni. Voz je spravil s cesto bhpoc Martin Jupec s Turkovimi konji.
Nasledek vasovanja Kmrol Ssmrajc, 24 let 6tar, kijučarski pomočnik pri M. Bremcu v Vodmatu je bil včeraj pripeljan v bol nico. V noči od 27. na 23. m. m. jo šel s fanti s Poljane vasovat. Fantje so ga napadli in jeden ga je udaril s polenom po glavi in ga nevarno ranil. Štiri fanto, ki so sumljivi dejanja, so žo zaprli.
Kotiček za liberalce.
Veliko veselje so nam naredili liberalci, ko so začeli hoditi med ljudstvo, seveda jako previdno, da ga preveč ne vidijo in ne slišijo. Spoznali smo tudi nekaj političnega naraščaja liberalne stranke v duhovitem g. Trillerju, katerega modrost so spoznali naši čitatelji iz včerajšnjega „Slovenca", in v prijaznem dr. Kušarju, kateremu se tako lepo podd, da govori o ljubezni do bližnjega in rentači zoper pijančevanje. V „Slov. Narodu" sta ravno govora gosp. dr. Tavčarja in Kušarja našla milost, da sta objavljena v celoti. Hribarja in Trillerja so v „Narodni tiskarni" bolj bagatelizirali. Iz objavljenih govorov, kateri so bili že menda prej v tiskarni, preden so bili govorjeni, smo pa spoznali popolno dekadenco liberalne stranke. V zabavo svojim čitateljem jim tu podamo nekaj odlomkov.
D r. K u š a r se je vrlo potrudil, da je dokazal svojo nevednost v socialnem vprašanju, katera ga dela vrednega pristaša liberalne stranke. Njegovo obzorje ne sega čez „Slov. Narod". Pritoževal se je, da duhovniki vodijo knjige in račune, mesto da bi nam oznanjevali besedo božjo." Dr. Kušar je Ljubljančan, in vprašamo ga, če se v Ljubljani ne oznanjuje beseda božja primeroma več, kakor v drugih mestih iste vrste ? Kolikokrat pa je dr. Kušar pri pridigi? Pritoževal se je dr. Kušar, da manjka ljubezni do bližnjega, in globoko ginjen je tožil, da klerikalci ne poznajo večno lepega nauka našega Zveličarja: Ljubite se med seboj! Milega Kušarja prosimo, da bi nam morda v svoji advokatski pisarni natančneje razložil, kako liberalci izpolnjujejo ta „večno lepi nauk".
V socialni vedi pa se dr. Kušar še ni povzpel do tega, da bi poznal pojma svobode in stanu. Vsa praznota liberalnih glav se vidi iz sledečega odstavka v njegovem govoru:
»Od nekdaj je bilo tako in bode vedno tako, da se mora trgovina in obrt prosto gibati in razvijati, če hoče, da se razcvita in zdrava ohrani. Trgovina in obrt ne potrebujeta varuštva. Da je temu tako, uči nas zgodovina starih Feničanov, zgodovina staroslavnih Benetk itd. Prostost je pogoj razvitka trgovine in obrti. Zaprta pa je kmetu pot do koristnega razpečavanja prirodnih pridelkov, ako je prosti trgovini in obrti podvezana žila s konsumnimi in gospodarskimi klerikalnimi društvi."
Dr. Kušar očividno ne ve, da so kon-sumna društva mogoča le vsled obrtne svobode. Najprej vpije, da mora biti vse svobodno, da trgovina in obrt ne potrebujeta varuštva — takoj potem pa napada one, ki to svobodo izrabljajo, da sami trgujejo. Mi tu prav blagohotno dr. Kušarja opozarjamo, da se naj prej nekoliko uči sociologije, preden kaj o njej govori. Da tega doslej še ni storil, nam pričajo njegove besede, sicer bi vedel, da vsi oni, ki so zoper konsumna društva, so nasprotniki obrtne svobode in zahtevajo varuštva za obrt in trgovino. Sicer je pa dr. Kušar kmalu zapustil višave znanosti ter je zajadral v bolj varno in lahko zabavljanje — proti komu ? — i, no, proti „klerikalizmu"! Opozoril je svoje denarja željne poslušavce na »neštevilne vire, iz katerih pritaka še dandanes toliko bogastva in denarja v mrtvo roko" ter je potem v veliko začudenje svojih znancev začel rohneti proti — pijančevanju. A uganka se je kmalu pojasnila, kajti s srpim pogledom in s povešenimi brkami je mili dr. Kušar rohnel samo zoper petijot, „v katerem se je utopil klerikalni konsumarski kmet", med tem, ko je jako simpatično govoril o »gostilničarjih s pristnim vinom." (Opozarjamo dr. Kušarja na društvo abstinentov, ki se menda snuje v Ljubljani.)
O gospodarskih društvih seveda dr. Kušar ve tudi le, kar je v »Narodu" bral. A še tega menda ni prav bral, kajti njih nastanek je popolnoma narobe razlagal. Pravil je namreč, da so »klerikalci" najprej ustanovili vse polno konsumov, in potem šele so prišli na misel, snovati posojilnice, da dajo konsumom denar. Očividno dr. Kušar še ni ustanovil nobene posojilnice — morda je k večjemu že katero tožil. Dokazal je s svojo logiko, da so posojilnice sploh strašno škodljive, sploh so spravile kmeta »na razvaline njegove sreče". Ko je bil to dokazal, je pa začel takoj hvaliti one, ki so v »rokah poštenih naprednih mož" (aha!). Ta liberalni sociolog je strašno zabavljal čez osebni kredit, a tiste liberalne hranilnice, ki dero kmeta, da imajo dobiček od tega meščani, tiste je pa hvalil, da „dajejo proti pametnemu varstvu". V svoji vnemi se je pa dr. Kušarju, opisujočemu pogin »klerikalnih, duhovniških posojilnic", primerilo, y da je vzkliknil: »Poglejte le v Poljane nad Skofjo-loko, kjer tekajo gospodje in kmetiči po svojih brdih za zgubljenimi tisočaki!" No, dr. Tavčar, poučite vendar mladega dr. Kušarja, da naj poljanske gospode pri miru pusti! Kako pride n. pr. poljanski gospod župnik do tega, da ga Kušar stavi za zgled »političnega konsumarja" ?
No, dr. Kušar ni nevaren, ker je njegova modrost premlada. Nevaren pa tudi ni več njegov mojster dr. Tavčar, kajti fraze tega so — prestare.
D r. T a v č a r je bil le neslano oseben. Stvarnega ni povedal skoro nič, in kar je povedal, to je samo ob sebi neumno. Namestu da bi pojasnoval volivcem krivičnost sedanjega zastopstva, namestu da bi bil kaj povedal o svojem delovanju v deželnem in državnem zboru, namestu da bi bil proglasil, kake načrte za ljudski blagor ima njegova stranka, je pa zabavljal čez osebe, katere Logatčanom pravzaprav mar niso. Spravil se je na dr. Lampeta, češ da je ta »imeniten tonzuriran arestant, pravi kinč ljubljanskega Žabjeka." Ogodrnjal je »širokega" dobrniškega župnika g. Jančigaja (jako aktualno!), in s sebi lastno finostjo napadel dr. Schweitzerja, da »je jeden naj-dolgočasnejših ljudi, kar jih je Bog kdaj ustvaril; kadar ta človek spregovori, kar vidite, kako mu bičje in loček poganjata iz možgan." No, tako bedasto dr. Schweitzer še nikoli v svojem življenju ni govoril, kakor Tavčar to pot. Voditelj »inteligence" bi se šel lahko k njemu učit marsičesa. Govoril je o »neskuhanih starih škornjih Susteršičevih" ter imenoval katoliške volivce „bleketajoče ovne". Lampe in Schweitzer te ovne ženeta »v mesnico". Z uprav „na-rodovsko" dostojnostjo se je nato zaganjal v trebanjskega dekana g. Nagodeta (čemu v Logatcu?), ter slednjič o dr. Kreku izrekel sledeče besede, katere tu pribijemo kot značilne za dr. Tavčarjevo intelektualno dekadenco: »Dr. Krek je (v deželnem zboru) debelo gledal morda radi obstrukcije, morda pa tudi radi tega, ker se mu je v mehurju voda zapirala."
Tako je govoril »voditelj liberalne inteligence". In ta naj odločuje v deželnem odboru in v deželnem šolskem svetu ?
Katoliško-narodno delegacijo je primerjal »svinjaku, polnemu mladih, lačnih prešičkov". S takim človekom dogovor?
Zaradi obstrukcije je smešil dr. Tavčar vse katoliško-narodne poslance. Zakaj soobstruirali, se ni upal povedati. O Drobniču je govoril, da je vrgel tintnik, a tega si ni upal povedati, da je vrgel t i n t n i k liberalni poslanec Božič, kateri bi bil dr. Šusteršiča ubil, če bi ga bil zadel v glavo, kamor je bil namerjen, da je isti odletel in Drobnica ranil naroki, in da je Drobnič vrgel tintnik le tje nazaj, kamor je spadal! Značilna za dr. Tavčarja je pa ta posledica, katero je izvajal iz katoliško narodne obstrukcije. Rekel je: »Če bo čakal ropar ob poti na nas ter nam s polenom v roki vzel zadnji denar iz žepa, ga niti sodniji naznaniti ne bomo smeli. Po izgledu dr. Šusteršiča se bo uspešno takole vbranil: To je moja katoliška obstrukcija! Če sme dr. Šusteršič v deželnem zboru s silo vzeti, kar se mu z lepo ne dd, čemu bi jaz za plotom ne smel čakati ter s silo vzeti, kar se mi z lepo ne da?"
Tako je dr. Tavčar obstrukcijo postavil na isto stališče, kakor navadno roparstvo. Liberalci so mu ploskali. Ti reveži niso vedeli, da je liberalna stranka sama v »Narodu" razglasila, da bi ona sama rada delala obstrukcijo, če bi prišla katoliško-narodna stranka v večino! Katoliško-narodne poslance je postavil v isto vrsto s cestnimi roparji, in vendar so ti le branili svojo parlamentarno pravico, ker so liberalcem prej naznanili, kaj bodo storili, če jim kot zastopnikom slovenskega ljudstva ne dajo pravice!
Nato je napadal Tavčar dr. Kreka, da pretirano poudarja delavske stanove. Pri tem je dr. Tavčar tako zavil Krekove trditve, kot bi ta kmečkega delavca hujskal zoper kmečkega posestnika. To pa ni res, kajti katoliško-narodna stranka ima v resolucijah katoliškega shoda, pri katerih je sodeloval dr. Krek, program za slovenske delavske stanove v tem smislu, da se enotno organizirajo kmečki, delavski in obrtni stanovi tako, da se v prvi vrsti ohrani kmet in da se dd tovarniškim delavcem strokovna organizacija. Dr. Tavčar je premalo strokovno izobražen, da bi mogel vsaj za silo premotriti to veliko idejo. Med ljudstvom in iz občesocialnega slovstva je ni študiral in »Pri roži" v družbi dr. Ku-šarjevi je tudi ni mogel dobiti.
Tako nesmiselni govore liberalni voditelji
—	stari in mladi. Dr. Tavčar ima dandanes še iste misli, s katerimi so operirali liberalci pred 30. leti. Niti za ped ni napredoval, dasi je šla svetovna politika naprej svojo začrtano pot. Le marsikaj je pozabil, kar je včasih še znal, in kar bomo iz njegovih prejšnjih izrekov ob priliki razsvetlili. Naraščaj liberalne stranke pa v svoji fra-karski, brezupni neumnosti še daleč zaostaja za starimi liberalci. Zato bi bil greh, če bi slovensko ljudstvo ne gledalo na to, da popolnoma ob vso veljavo pripravi to stranko intelektualnega in političnega preživelega mamutstva.
Svoj govor v poljanski dolini je dr. Tavčar končal z besedami: »Da slovenski kmet na klerikalni organizaciji crka."
Ne! Slovenski kmet bo živel Sa dalje! A liberalna stranka bo poginila na shodih svojih voditeljev!
Le še večkrat pojdite med ljudi, da vas bodo prej spoznali in s tem večjo energijo vrgli liberalizem v kot!
Književnost in umetnost.
Opera »Maričon",
katero je uglasbil dirigent hrvaškega gle dališča v Zagrebu g. A'bini, se bode baje pela v Ljubljani 17. t. m.
Slovensko gledališče.
Včerajšnja predstava „ Večni mornar" je bila srednje obiskana. O solistih smo že govorili. Boljše včeraj pač ni bilo. Končno sodbo izrečemo pri prihodnji operni predstavni. Vsekakor želimo, da v bodoče občinstvo čuje nove pevske moči kot goBte, preden se angažujejo.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Potres v Manili je porušil mornariško vojašnico in več drugih poslopij. — Zvon padelizzvonika. V stolpu cerkve v Fiesole se je utrgal veliki zvon, a obtičal v neki večji odprtini sredi zvonika. — Atentatu na carinjo-mater bo prišli na sled v Kodanju. Na sledu so trem italijan. anarhistom. —
—	Stavka tapetnikov so je včeraj pričela v Budimpešti. Stavka 700 delavcev.
—	Grozno maščevanje. Mej svate, ki so se v ponedeljek vračali iz cerkve v Kristoporu na Ogerskem, je neki Barbula vrgel dinamitno bombo, ker se je hotel maščevati nad nevesto, ki ga ni marala. Ženinu in nevesti se ni pripetilo nič žalega, eden svatov je pa ubit in več ranjenih. — Tovarna za coment pogorela jo
v Temešvaru Obenem so zgorela bližnja skladišča z 200 vagoni žita. Škodo cenijo na 400 000 K. — Z a r z e n i k o m zastrupila sta se včeraj na Dunaju iz Budimpešte došla jednoindvajsetletna K o v a c z in oženjeni A n e m i e s. — Vaa poljska akademična društva v Hallu se imajo do ukazu učnega ministerstva razpustiti. — Novi škofje. Dne 16. okt. bo posvečen preč. g. Z d z i -t o w i e c k i v škcf» \vt tt .wskega in 20. oktobra preč. g K o p p z Libs>\ve v Škofa v Saratovu nad Volgo. Oba bo posvetil Boleslav K 1 o p o t o \v b k i, metro-polit mohilovski. — Armenski nadškof T e o d o r o w i c z , ki je bil pred kratkim v Ljubljani, je začel v .Przedsvvitu" priobievati vrsto uvodnih člankov o štrajku poljskih delavcev.
Nevaren zet Meščan Odšeredkov v Aatrahanu je bil velik pijanec. Njegova tašča g» je radi tega psovala Odšeredkov je vzel nož in zaklal svojo taščo. Nato je zaklal tudi svojo 18letno ženo in njenega očeta. Morilca so zaprli.
Oče proti sinu Te dni umrli ame riški milijonar Stratton je zapusti 13 milijonov dolarjev dobrodelnim zavodom in le 50 000 dolarjev svojemu edinemu sinu.
Prijeten zapor. Generalni ravnatelj ogrske trgovske banke Laon Lanozy je moral predvčerajšnjim nastopiti tridnevni zapor v Budimpešti, katerega si je zaslužil radi nekega dvoboja. aodiSčo mu je dovolilo, da si je celioo opravil z novimi drago cenimi naslonjači, lepo posteljo in drugo c pravo. H >tel je tudi, da se mu dovoli naprava telefona, a to željo mu je sodišče cd bilo, pač pa je bil državni pravdnik tako prijazen, da mu je dal na razpolago svoj teb f 'n.
Spanje otrok Na Švedskem so nedavno napravili preiskavo, kako dolgo morajo spati otroci, ako hočejo b ti zdravi in krepki. Ta zdravniška preiskava je dognala, da morajo štiriletni otrcci spati povpivčno 12 ur, sedemletni otroci 11 ur, devetletni otroci 10 ur, dvanajstletni do štirinajstletni otroci morajo spati 9 do 10 ur, v starosti od 14 do 21 let pa potrebujejo spanja 8 do 9 ur.
(Občni zbor damskega in moškega pevskega zbora »Glasbe n e M a t i c e" v L j u b 1 j a n i) sta se vršila v soboto, dnd 4. t. m., damski ob 6. uri zvečer v »Glasbeni Matici", moški pa ob 8. uri zvečer v steklenem salonu restavracije Auerjevih dedičev. Oba občna zbora sta bila mnogobrojno obiskana in sta si izvolila sledeča odbora: 1. Damski odbor: načelnica gospa Ferjančič Julija, načelnice namestnica godč. učiteljica S r n e c B o ž e n a, tajnica godč. Veršec Ela, blagajničarka gospa Šubic Jadviga, odbornice gospodične učiteljice De v Mira, Pleško Ema, Skaberne Minka in gospodične Nolli Avgusta, Krejči Micika, Fischer Marija. — 2. Moški zbor: načelnik g. profesor Stritof Anton, načelnika namestnik g. učitelj Razinger Anton, tajnik g. c. kr. praktikant tobačne tovarne Krsnikjanko, tajnika namestnik g. profesor S i č Albert, blagajnik g. Lozar Pavel, blagajnika namestnik g. c. kr. rac. revident Petrovčič Anton, arhivar g. knjigovodja banke »Slavije" Globočnik C i r ivl, odborniki gg. uradnik banke »Slavije" Š tam car Gustav in magistratni kancelist Z a v r š a n Ivan. Zborovodja obema zboroma g. profesor Hubad Matej, zborovodje namestnik učitelj Gorjup Pavel. Preglednika gg. c. kr. rac. asistent Juh Josip in c. kr. rač. oficijal Tavses Fran. Na novo organizovani pevski zbor šteje 127 članov, med temi je v damskem oddelku 65, v moškem 62 članov.
Telefonska in brzojavnu poročila.
Budimpešta, 8. oktobra. Danes jo bila prva seja v novem poslopju ogrskega državnega zbora. Začela se je z velikim škandalom. Ko se je prebral kronski reskript, po katerem se odgodi zasedanje na 18. oktober, se je začelo grozno vpitje. Poslanec neodvisne stranke Barabas med velikanskim hrupom napada vlado in krono. Slednjič izjavi: Nobena sila na svetu ne bo v stanu doseči, da bi se nagodba proti volji ogrskega naroda in brez njega sklenila. Vladi in kroni napoveduje naj-ostrejši boj. Nato izkuša govoriti ministerski predsednik Szell, pa dolgo ne more priti do besede zaradi hrupa neodvisne stranke. Konečno zavrača napade na krono ter brani vlado in grofa Goluchovskega. Na grožnje llarabasove je odgovoril Szell, da bo zbornico razpustil, ako bo delala s takimi sredstvi.
1	C&s opa-teranja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celsiju	v «tr«Ti	Nebo	0!
7| 9. zve,-..		729-7	ll-ti	sl. jiah | dež		250
o| 7. zjutr. |2. popol.		733 8 318	8-2 17 4	si. svzh I jasno sl. jzah. |del. oblač.		
Dunaj, 8. okt. Listi javljajo, da se minister dr. Iiezek že da j časa dogovarja z merodajnimi češkimi poslanoi in da je pričakovati ugodnega vspeha.
Dunaj, 8. okt. Danes popoldan bo ministerski svet, pri katerem se določi rok za sklicanje državnega zbora. Državni zbor se snide med 15. in 18. oktob om.
Dunaj, 8. oktob. h Libero se poroča, da je v Druysigu 401etni učitelj ustrelil tri šolske otroke in samega sebe.
Zagreb, 8. okt. Policija je prepovedala nošnjo srbskih kokard.
Trst, 8. oktobra. »Societa politica istriana" je sklenila izdajati svoje glasilo.
Neapel, 8. okt. Pri praznovanju neke zaroke v Carri jo strela udarila v hišo in ubila ženinovo mater ter tri osebe.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem S06-2 m, irednji iraCni tlak 736-0 i
Srednja včerajšnja temperatura 10 2°, normale 11 9*.
1> u ii a | h k u borza
dnš 8 oktobra.
jkapni državni dolg v notah.....
Skupni driavni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%.....
Ogerska zlata renta 4 >.......
Jgerska kronska renta 4%......
ivstro-ogei-ske bančne delnice, 600 gld. . ireditne delnice, 160 gld. ......
London vista........ . .
SemSki drž. bankovci ta 100 nem dri.velj.
}() mark...........
J0 frankov (napoleoador).....
Italijanski bankovci. . . •.....
2, kr. cekini.........
100 80 100 00 120 50 100— 12010 97 80 15 87 689.25 239-40 11697'/, 23-41 1904 95 05 11-30
Božično darilo!
1136 2
Razvedrilo starim in mladim so:
r a m o f o n i,
cena od 15 do 125 gld.
Av t o m a t i,
ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček.
Prodaja se tudi na obroke. Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo. Zahtevajte moj ilusfrovanl cenik.
RUDOLip UlEBE^,
UFalT, v Ljubljani, stapi trg št. 16
	rr	o
	rs	
■>	ce M	i-S ti
uj (b	i—	S
sr	<"S	© l-fc
<z>	P*	
N		
h— pr	JS ©	
Mt P* .	©	a V«
Prosim, gosp. kolesarji blagovolite čitati! im
Vsled proti koncu Moče sezije namenil sem svojo zalogo še ostalih koles znamka „Styria in Helikal" letošnjih modelov pod svojo ceno izprodati, zatorej je dana slehernemu najugodnejša prilika, si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni pridobiti. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi pneumatike.	982
Spoštovanjem priporočam
Prane Čuden,
Blag. gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar, „prl angelu" v Ljubljani, Ounajska cesta
dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII.
Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je do-poslana tinktura za želodeo
rabila z dobrim -vspehom pri želodčnem ter Črevesnem kataru, kakor tudi v boleznih na jetrih in obistib.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik.
Ze mnogo Jasa svetujem vsem, kateri trpijo na bolečir.ah v želodcu in nerednostih v čreves:h, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem
II. 3 25 21 Don Peter Franceschini, župnik.
M o m jan (Istra), dne 6. oktobra 1900.
Predivo, suhe gobe, vsakovrstno žito, kakor tudi sadje, sploh vse deželne pri delke
kupi
HOV 10-8
Anton Kolenc, trgovec v Celju.
s^avno^ar je ijjr/a "
S>ružinsRa pratifia
za leto igoj
2)rujfin;/ia prati^a dobivala so bode v vseh trgovinah na tfranj-skem, Slaje>skom, koroškem, v Jstriji in na Goriškem.
Kafarl V dušniku <| se po redni —--rabi
rogaške vode
olajšajo, c.
1145 2-1
v Ljubljani, Pogačarjcv trg.
Fotoplastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele.

Le še do sobote, dne 11. oktobra:
Zanimiv obisk Prage.


Najnovejše 50 ameriški
mufoskopi.
Žive dostojne podobe.
1	sika: Amerlkanski dvoboj med
damami.
2	» Telovadba pri vojakih.
3.	> Morske kopali.
4.	> Posebni vlak v Ameriki.
5.	> Zasačena tatica.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne ----do 9. ure zvečer. =
1 li7 4—4 \
Qajncuejsa
ročna dela
izdelana . pričeta, predtiskan*, ter svilo, prejo, volno za veztnje, pletenje in kvač kanjo pripon ča
I<\ HITI
Vred škofijo štev. 20.
predtiskarija!
R^/Hrt/MM izvrstno sredstvo za ohranitev _t>/ llllVVVtlt, lesovja , preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BBATAEBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	524 15 11—5
Vnanja naročila proti povzetju.
3 m C ®

C<3
C C
I S
je > 1

cr=S
cs
cx3 o
F
S
3 m
u D.
mmm O,'
cd "S °
>co
■M®
cd
n
t« -
22 a kt g 10 C
0£
0	J3 JŠ
S '-3
S £ ® c s f S
•t; o s
CLJ3 s 3 ca u
'c N °
1	C« S
BKO.S
O N o
® OL-js ® J3 co '?3 ® O
i-.crs
bfi O 13
a. o^S ° "S ®
-	£ n ow N
<« — S a, „ ®
68650—38
■c«
®
> <M
° š
.. « j*.*
© KG
S o
m
>m
N
- >"S
o
a,
N .
s I ® >.
S « S N tS o o. 2._ C ^ ® o. ~ >3
a o kc =s > o o 3 ao	>•
»n cs a.o = CQH
HL3
03
Xt
O
CO
MS
o a,
o
c-«
(M
O B c«
L.
KO
O
Ii
03
c3 c3 cd
>C/D cd
csa
d
«3
p—I
-S ES
S
>
rt ®3
° S
s £
o. »
s
O. ^ S3
P?
eS ^
XM I
P—I
O
-4-1
eS
o a
c8 >—.
B
c8 H
O >
O Pl
m
S i
ca 1 ua
o -
T3 cd
0	C
o. _ a
»'§1
1	Ja -J i o
3 O a>
JS 09 ■— 00 o
E g
s I
0	—
co cd « jc = ® o
1	. L. t-J
> oi
CO
S =
i-FS
a
C«
ja o -a o o.
C« >co
S >
cs 3
■s.-
S S
® OD OD
^s! VD ®
sQ s
S I ®
g I ° .b j?
•8
iSo
H
N
ce
_ t<
cs
c o 2 M C a .S3 5
C N
5 £
Jil
Sfii-ft«
•Kv.--:-:-: il


m

iii
Trgovina z železnino „MERKUR"
FETEi
v Celju, C2rrašlca cesta. Ste-V- 1J3
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja In sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
HT* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna
»:«•»: j.'.-.;.-.;.-*:-
P&S?
H

	
	
	
w	
m	
«š	4 osj
1	li
M	

...i ...i ».C
••••t«.....................................
»Katoliška Bukvama" v Ljubljani
priporoča:
M»
Kratek poduk
i o sv. zakonu.
I
Za slov. zaročence In zakonske
sestavil
Jan. Zabukovec, župnik.
Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti l(i vinarjev več.
41.. • •••
S*., it..
f ••• i» ...
?m?m??!?fmmmim?5?????????!?

katoliškega tiskovnega društva v Ljubjani za 1. 1903
z jako zanimivo in rabno vsebino, z ime-njkom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški Bukvami" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. oktobra 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minud naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 21 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri li min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Jez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak y Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri 50 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v S(eyr, Line, Budejevice, Pizenj, Marijine vare, Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri S min. zvečer mežani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob S. uri 4:4 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba* Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontablr.
Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob S. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 2S min. zjutraj v Kamnih. „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ 0. „ 50 „ zvečer „ 10. , 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob O. uri 49 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OO „ dopoldne „ „ „ O. „ 10 „ zvečer „ 9. „ 55 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Lokalu železnica mujm-TMi.
Odhod: Ob 7'1B zjutraj „ 2*13 popoldne „ 6-06 zvečer
Prihod:
Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6-59 zvečer.
OUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarična delniška družba _
IIEBCI7HH
I., Vtfollzeile 10 in 13, Dunal, I., StrnbelgassB 2.
IftV Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kuranih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostnih papirjev in /estnl nasvčti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 110
IsdaJatclJ: tr. Kvasa Lsaps.
Odgovorni urednik: Ivta Rsksvss.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v LJubljani.