poskrbel za avtorje vodnikov vseh Vzhod­ nih Alpah. To je zaslugo a obenem tudi dolžnost planinskih organizacij. Za avtorje pa je težko, kajti napisati dober vodnik ni lahko. »Zrcalo« vodniške strani terja svoj čas, premislek, doslednost, si­ stematičnost in sistem. Vodnik, ki ni pisan tako, ne dosega svojega namena. Rotherjevi vodniki, naj se prodajajo dobro ali ne, so gotovo med drugim tudi dosežek polstoletne prakse v izda­ janju gorskih vodnikov. Ali ie morda zna­ menja časa, če je Rother za »Venediger­ gruppe« deset let (od l. 1955-1965) iskal avtorja, ki bi bil vodniku za to skupino kos? Gotovo je nekaj na tem. Verjetno bo za avtorje v bodoče še težje, saj bo zmeraj manj ljudi, ki bodo v gore siste­ matično hodili, tako kot v nekdanjih ča­ sih. Sodobne prometne razmere v gorah, ceste, avtopromet, žičnice, helikopterji in letala omogočajo nov način pristopa, predvsem pa hitrejše seznanjanje s tem ali onim področjem. Verjetno tudi način življenja terja nov stil v vodniški litera­ turi, nov sistem, novo ureditev strani, do bi zamikalo modernega popotnika in go na sodoben način po sodobnih potrebah in nazorih informirala o gorski pokra­ jini, po kateri ne hodi, ampak jo pre­ skokuie, preletava, predrvi. Morda bi taka vodniška literaturo izpol­ nilo svoj namen, če bi hkrati spreobra­ čala psihologijo modernega človeka v tem smislu, da odčaranje sveta z naglico prometa nosi s seboj veliko razočaranje in slabost. »Reisen nicht rosen!« je bilo geslo ob proslavah Rousseaujeve 250 let­ nice pred leti. šlo je mimo nas. Popreč­ na naglico modernih nomadov pa je iz leto v leto večja. Kdo in kako noj jim servira zanje užitno vodniško literaturo, T. O. NA!:E JAME, glas ilo Druš tva z:a razisko­ vanje jam Slovenije, 11 { 1969), str. 1-116, Ljubljana, 1970. Pričujoči zvezek slovenske jamarske re­ vije je domala v celoti izpolnil material 3. zborovanja slovenskih Iomarjev, ki je bilo 14.-15. junija 1969 v Ribnici. Po krat­ kem uvodu in opisu poteka zborovanja, ki so go vzgledno pripravili kočevski in ribniški \'amarji, sfede razprave, ki so jih prispeva i strokovnjaki, ki se poklicno ali amatersko ukvarjajo z raziskovanjem krasa na Slovenskem. Razpravi M. šifrerja - Nekateri geomorfološki problemi Do­ lenjskega krosa, slede prispevki D. No­ vaka, Hidrogeološke značilnosti osrednje Dolenjske, Fr. Lebna, Arheološka po­ dobo dolenjskih jam, Fr. Škrabca Dva­ najst let raziskovalnega dela Jamarskega kluba Ribnica, in A. Kranjca, Speleološka odkritja na Kočevskem polju, kjer opisu­ je le del odtočne strani kočevskega po- ljo. S. Klepec je prispeval Rezultate ja­ marskih raziskav v Beli Krajini, kjer ob­ sega klubski kataster že 161 jam in 45 drugih kraških objektov. Zanimiv je prispevek Fr. Šušteršiča o Novih raziskavah v Zankani jami pri Rašporju, kjer poroča o raziskovanju. 361 m globokega brezna v Čičariji. Brez­ no so raziskovali ljubljanski jamarji leta 1968 in 1969. V drugem delu se zvrste manjši prispevki, od katerih je omeniti razglabljanje P. Habiča, ali je Lippertova jama Najdeno, in Fr. Habeta opis jamskega mleka iz Brezna za hramom v Hrušici. Pomembna sta tudi dva petrogrofsko prispevka R. Gospodariča in E. Grobelškove. O bio­ speleoloških novostih v jamski favni Bosenske krajine je poročal B. Sket. Za članki in razpravami slede Poročilo o jamarski dejavnosti doma in na tujem. V oddelku In mernoriom se spominja re­ vijo v lanskem letu preminulih U. Tršana, Antona Suwe in l. Mramorja. Slede knjiž­ na poročila o domači in tuji strokovni ali poljudni literaturi. Pričujoči zvezek so prizadevni uredniki uredili tehnično dobro. Skice in fotogra­ fije so kljub razmeroma slabemu papirju dobre in ostre. Pogrešamo le doslednosti pri povzetkih v tujih jezikih, ki pri neka­ terih prispevkih manjkajo, kajti sinopsisi za tujejezičnega bralca ne zadostujejo. D. N. MILIJONSKA NAGRADA ZA N AJBOUšO PLANINSKO KNJIGO Ob svoji 700-letnici je DAV sklenil, da bo vsake dve leti dol 5000 DM za naj­ boljšo planinsko publikacijo in 1000 DM kot vzpodbudno nagrado za najboljši spis nastopajočega avtorja. Teme: Pla­ ninsko-alp inistično doživetje, potopis, smučanje, zgodovina, naravoslovje; ro­ man, znanost, strokovnost, vodniška lite­ ratura. DAV še ni konstituiral žirije, že zdaj pa se priporoča za nasvete in predloge. Vsekakor priča ta poteza DAV, koko visoko ceni pomen planinskih publi­ kacij. T. O. !:TUDIJA O NAšlH PLANINAH V NEM!:KI REVIJI Peti zvezek revije Miinchner Studien zur Soziol- und Wirtschoftsgeographie je po­ svečen slovenskim planinam in njihovemu gospodarstvu - planšarstvu. V tem zvezku namreč dr. Metod Vojvoda objavlja iz­ sledke svojega študijskega dela, v kate­ rem je skušal kolikor toliko vsestransko zajeti današnjo problematiko, ki tore to tradicionalno, na alpski in na del pred­ alpskeaa sveta navezano panogo našega kmetijstva. 560 561 Povsem upravičeno smo se v njegovem delu najbolj živo zanimali za n?jnovejše stanje, ko nam predočuje vlogo In pomen planšarstva v našem kmečkem gospodar­ stvu. Povedati je namreč še treba, da smo že s številnimi in podrobnimi razpravami, ki so jih slovenski geografi objavili v zad­ njem desetletju pred vojno ali pa v prvem desetletju po njej (A. Melik, S. ll~šič 1 V. Leban, E. čerček, B. Jordan, V. Fa1gel1 idr.) dobili kar se da podroben vpogled v položaj, strukturo te~ v ekonVe. št_udiie dobimo pregled nad 13 plonmsk1m1 ob­ močji v slovenskih Alpah. K študiji so priloženi trije večbarvni kor­ togrami, ki jih ie po avtorjevi zasnovi i~­ delal G. Koch, kartograf munchenske uni­ verze. In vsi trije so opremljeni z ustrez­ nimi dvojezičnimi legendami (v nemškem in slovenskem jeziku). študiji je dodan krajši povzetek njene vsebine v sloven­ skem jeziku. Vojvadova študija pomeni nov doprin~s k osvetlitvi sodobnih problemov kmeliJ­ skego gospodarstva v našem alpskem svetu. Zato bo tudi vsem planincem do­ brodošlo berilo, predvsem še tistim, ki jih zanimajo naše planšarstvo, njegov pomen in vloga v današnjem kmečkem gospo­ darstvu in sploh številne novodobne tež­ nje, ki niso več tako dobrohotno kot ne­ koč naklonjene tem ekstenzivnim oblikam živinoreje v slovenskih Alpah. NOVA MONOGRAFIJA O GROSSGLOCKNERJU M. Notek Za l 00-letnico DAV je izšel 21. zvezek znanstvenih razprav o Glocknerju na 321 straneh. Razprave so večji del plod !eamskego dela. Obravnavajo geogra­ fijo, zgodovino, geologijo in morfolog(jo področja, dalje klimo in gozdno meI0, vegetacijo in favno. yogeltanz poro~o tu o najdbi gorskega knst~la v Odenwmklu in njegov nastanek. Kristal tehta 618 kg. Zvezku je dodanih 21 strani literature o Glocknerju in nova karta tega področja v 1 : 25 000. Vsekakor publikacija, ki bo zanimiva tudi za mnoge naše planince, ki se vedno v večjem številu podajajo na Veliki Klek, saj se nam je z avtom približal tako, da je dosegljiv za konec ledno.