Štev. 31 O Ljubljani, g sredo, dni 15. feDmoartja 1905. Leto mili. Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za tctrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— četrt leta „ „ 5- za za en mesec „ H « 1-70 Za poSitj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo J« 4 Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?«z -- dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vrafajo; nefrankirana pisma sc nt sprejemajo. (JrcdnlSkcga telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzcmSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo i? * Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -' Vsprejtma narofnino, Inserate In reklamacije. UpravniSktga telefona Stev. 188. Soctalno-demoRraSKn or-Sanizocija In ženske. Dva pojava sta, ki nas silita, da obravnavamo v naslovu navedeno vprašanje : Agitacija socialnih demokratov v ljubljanski tobačni tvornici in ▼ litijski predilnici. V obeh slučajih se prepričujemo, kako nespametni so tisti, kateri menijo, da je ženska vebče nedostopna socialni demokraciji. Ženska kot delavka stoji z delavci na enem stališču ; svoje sile prodaja, da se preživi. Potreba tesne stanovske organizacije je pri nji tem močnejša, ker jo kapital bolj izrablja, nego moškega. Ce ji torej socialna demokracija ustvari stanovsko organizacijo, bo ta delavko, ki se zaveda svojega stanja, navadno bolj vlekla nase, nego jo more odganjati socialno demokraški značaj. Primum vivere, dein philosophari! Zato je na vsak način treba tudi pri delavkah socialne vzgoje in zraven jim je treba podati zdravo strokovno organizacijo. Tako vidimo, da n. pr. v ljubljanski tobačni tvornici socialno - demokraška agitacija splošno in seveda tudi pri ženskah ne zmore nič; v Litiji, kjer vladajo brezdvojbe pri-mitivnejše razmere, so pa dobili v svoj« organizacijo večje število žensk, nego imajo v ljubljanski tobačni tvornici sploh delavstva zase. Od 1. 1903. so soc. demokratje z vso vnemo jeli gojiti agitacijo pri ženskah in sicer z znatnim uspehom. .Arbeiterinenztg.", ki jo ureja Adelhajda Popp Dvofak, se trudi na vso moč. V soc.-demokraških strokovnih društvih je bilo v celi Avstriji do 1. 1903. organizovanih nekaj nad 5000 delavk; to število se je nekaj let le malo izpreminjalo. L. 1903. je pa prirastlo 3631 delavk. V tobačnih tvornicah jih je 2083, v predilnicah pa 2147. L. 1904. je število še bolj narastlo. Smemo jih šteti nad 12 000. Potreba strokovne organizacije je vedno glasnejša. Rešiti se da edino na strogo stanovskem stališču brez strankarskih primesi. Komur je kaj na tem, da se po zlorabi potrebne strokovne organizacije ne razširi tudi soc.-demokraško svetovno naziranje, mora povspeševati zdravo nevtralno Štinovsko združevanje. Samo po ti poti se da omejiti napredek socialne demokracije med moškimi in ženskami. Državni zbor. Dunaj, 14. febr. Vladni program. Zbornica je danes nadaljevala proračunsko razpravo. Najprvo so govorili poslanci Hagenhofer, Prašek in K i n k. Nato se oglasi za besedo ministrski predsednik baron Gautsch rekoč: Bodi mi dovoljeno, da izrazim veselje, ker zopet razpravljamo o državnem proračunu. Pri tej priliki morajo zastopniki vseh strank izražati svoje želje in pritožbe. Res je, da je proračun nujna potreba tudi za prebivalstvo. Zate je opravičena tudi moja želja, da bi bil proračun kmalu rešen. Zahvalim se tudi vsem onim strankam, ki so umaknile svoje nujne predloge. To je prava in najkrajša pot, da more parlament delati. Tu veljajo besede znanega francoskega državnika: V tej dvorani so se našla sredstva, da more zbornica zopet začeti z delem. (Živahna pohvala) Pri tej priliki pa se zahvalim tudi onim govornikom, ki so napadali vlado v povsem parlamentarni obliki. (Pritrjevanje) Ko je vlada nastopila svojo službo, so raznesli časniki vest, da se prične nov k u r z Rekli so: Naloga nove vlade je, da zatre državljansko svobodo, društven« in zborovalno svobodo ter davi časopisje V tem oziru se sklicujem na dejstva Berite dnevnike, katerih ostra pisava kaže. da vlada ni nazadnjaška. (Živahna veselost.) In nedavno je govoril glede nemirov v Krakovu poslanec (Daszynski), kateremu ne teče med z ustnic. (Veselost). Shod se je vrši), in policija je posredovala šele v trenotku, ko so izkušali na javni ulici zažgati podobo nam prijaznega (ruskega) vladarja Nihče pač ne more trditi, da med državljanske pravice spada tudi prostost, podobe prijateljskih vladarjev zažigati na javni ulici. (Pohvala.) Poslanec Daszynski se je v dotičnem svojem govoru obširno bavil z mojo preteklostjo Ničesar ne vtajim. Za vse odgovarjam, kar sem storil in govoril v 20 letih, odkar sem LISTEK. Pismo iz Srbije. (Kriza. — Srbija i n R u s i j a. — Raznoterosti.) B e 1 g r a d , 9. febr. Tresla se gora, rodila se miš. To je dtfinicija zadnje ministrske krize. Dne 3. t. m se je raznesel glas, da vlada odstopi. Zahtevala je namreč, da se novi topovi naroče tedaj, ko komisija strokovnjakov odobri zistem topov. Drugi dan je vlada res vložila demisijo z motivacijo, da zaradi dvorske kamarile ne more vladati. Kralj je odklonil to motivacijo. Kralj se je nato posvetoval s predsednikom skupščine Protičem in Nikolicem. Med tem pa je radikalna večina skupščine izjavila, da podpira le ono vlado, kateri na čelu je Pašič. Vsled tega je kralj izjavil predsedniku skupščine, Djuricu da ostane na stališču ustavnosti in parlamentarnosti. Dne 7. t. m. je kralj pozval Pašica, da njegova vlada v celoti ostane na krmilu. Govori se sicer, da je Paš d zahteval od kralja, naj se odšlo^ iz armade vsi častniki, ki so se udeležili zarote dne 11. junija 1903. Kralj tej želji noče ustreči, ker je narodna skupščina prvič v tej zbornici zastopal vlado Toda, oglejte si zgodovino političnih strank v Avstriji in drugod, osobito pa (soc. demokra-ške) stranke, katero zastopa govornik. (Veselost) Ali ne najdete kompromisov z dejstvi, morda celo prememb teoretičnih načel skupnega programa ? (Pritrjevanje.) Nikomur pa vsled tega, tudi soc. demokratom ne hočem očitati, da so ,politični veternjaki". To bi ne bilo pravično in tudi ne lepo. (Pohvala.) V tej krasni dvorani si moremo v obraz povedati bridke resnice, toda v dostojni obliki. (Pritrjevanje.) In če mi soc. demokratje ne zaupajo, vzamem to na znanje. Sicer pa se prištevam onim, ki nočejo razbiti temelje sedanjega družabnega reda, marveč želč mirnega napredka. (Pohvala.) Dve besedi mojega govora (24. jan.) pa sta vzbudili veliko pozornost, namreč besedi: „Sam«stojni ukrepi*. Izjavljam, da sem te dve besedi izgovoril iz svoje inici-jative brez tujega vpliva, pač pa dobro vedoč, kaj sem hotel reči. Ne samo v narodnih, tudi v vseh drugih vprašanjih hoče imeti vlada pravico, da tudi sama potrebno ukrene. (Živahna pohvala.) Niti ene ure bi ne ostal na tem mestu, ko bi vlada ne imela te prostosti. (Pohvala.) To prostost mora vlada imeti in s temi samostojnimi ukrepi stoji vlada nasproti zbornici z vso svojo repu-tacijo in odgovornostjo. (Živahna pohvala.) Pri tej priliki moram govoriti tudi o naš h financah. Že v odseku je vlada pri razpravi o rt fundaciji čula besede, ki so resnične in jih mora vlada upoštevati. Vlada hoče ustreči vsem opravičenim željam, toda opozarjam zbornico že danes, da bode treba misliti na nova državna posojila, (Cujte!) Naš proračun je že jako v tesnih sponah. Žij 1. 1903. smo imeli primanjkljaj, in veste dobro, kaj r.as čaka v bližnji bodočnosti. Jako trezno je treba soditi o naših financah, četudi se moremo nadejati boljših časov. Delovanje zbornice je kakor gorak dež spomladi, in tisoč ter tisoč želja se vzbuja med prebivalstvom, ki upa, da bode zbornica rešila mnoga nujna vprašanja. In za vse to bode treba mnogo novcev. Pri tem pa ne smemo pozabiti na finance posameznih dežel. V zadnjih letih se je pač nekflj storilo v tem oziru Osebna dohodarina je lani vrgla deželam 6 in pol milijona, žganjarina bode lttos donesla deželam 19,200.000 kron. A vse to ne zadošča, i da bi zboljšali deželne ifinance. Te dni se ■ snidejo na Dunaju zastopniki dež. odborov, da se posvetujejo o finančnih razmerah posameznih dežel. Vlada bede uvaževala njihove sklepe. >■ A razmere v posameznih deželah so različne, zato bode treba tudi različnih pripomočkov. ao pa še politična vprašanja, ki delajo vladi veliko skrb. Vlada se bode trudila, da najde primerno rešitev, in sicer tako, ki napravi v istini premirje. V podrobnosti se danes ne spuščam. Taka preporna narodna vprašanja so skoraj v vsaki deželi. Opozarjam osobito na deželena jugu države, v prvi vrsti v Dalmaciji. V tej deželi so posebne razmere, katerim bode vlada •bračala večjo pozornost, nego doslej. (Pohvala.) Morda s časom utihnejo vedne pritožbe, ki prihajajo z juga Pa tudi v narodnem oziru so mnoga nerešena vprašanja. V prvi vrsti je češko-nemško vprašanje. jaz sem še vedno optimist in upam, da se z božjo pomočjo reši tudi to vprašanje. (Pohvala.) In naše razmere nasproti Ogrski ? V •grške stvari se ne vtikam, rečem pa: Vlada se drži nagodbe iz 1. 1867. Njena dolžnost je, da brani zakon in dogov«re. Ako sekaj primeri, potem bode vlada v soglasju s parlamentom odločno branila avstrijske koristi. (Živahna pohvala.) Odločno hočemo braniti ugled monarhije, ki je plod stoletne zgo-vine, za katero so celi rodovi pred nami krvaveli na bojiščih, katere obstanek priznavajo vse države kot poroštvo miru in blagostanja obeh državnih polovic. Kot uradnik hočem služiti dabri stvari. Časti ne iščem, pač pa žrtvujem državi, kar imam: Dobro pošteno voljo in skromne svoje moči. (Živahna pohvala. Mnogi poslanci čestitajo.) K boju proti letim, Priobčuje „Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih". (Dalje). Razmere so v tem oziru pri nas jako neugodne. Če to tudi ni znano širšim krogom morebiti dovolj in čutijo zdaj le zdrav-j niki dotične hude nedostatke, enkrat je ven-! dar treba izpregovoriti o reči in to prav krepko. Deželna bolnica, dasi sicer izvrstno urejena, se je žal kmalu izkazala za pre- sama odobrila to dejanje. Pašid to upošteva, ker bi v deželi nastal velik vihar. Ko bi kralj hotel novo vlado, imeti bi moral tudi novo skupščino. A nove volitve bi donesle radikalcem še večjo večino, in kralj bi prišel v jako siten položaj. Poizkušali so res razni življi napraviti nasprotja med kraljem in vlado, da bi v kalni vodi ribarili. Končno je kralj sam uvidel, da je najbolje, ako Pašič ostane na krmilu. Vse mahinacije Paš devih nasprotnikov so se torej razbile, kar je za deželo tudi najbolje. Balugdžič, ki je izzval vso krizo, gre te dni na Dunaj, kjer ostane stalno. Govori se, da vstopi v uredništvo „N. Fr. Presse", katere dopisnik je bil v Belgradu Bolgarski knez Ferdinand je včeraj potoval skozi Belgrad v Berolin Ž njim so bili mati njegova princeza Klementina, brat knez Filip, hčeri Evdoksija in Nadežda, general Markov, tajnik Dobrov,c, majorja Ne-rezov in Marholov ter nadporočnik Žostov. j Na belgrajskem kolodvoru so kneza po zdravili kraljev adjutant podpolkovnik Mi-loševie, mestni župan Riiškovic in člani bolgarske agencije. Po Belgradu se je raznesel glas, da je ruska vlada tajnika ruskega poslaništva premestila, in sicer Muravjeva v Tanger, a Sablina v Atene; poslanik Gubastov pa da je dobil trimesečni dopust. Ako je to istina, bila bi to demonstracija proti Srbiji. Ker pa javnosti ni znan vzrok, je gotovo to le prazna govorica. Raznesel se je tudi glas, da se znani general Steselj, bivši ruski poveljnik v Port Arturju, s svojo soprogo in častniki povrne skozi Carigrad in Belgrad v Peterburg. Ako se to zgodi, bodo ga Srbi slovesno sprejeli. Kakor sem vam že brzojavil, umrl je v Skoplju srbski metropolit Sebastijan De-belkov c. To je hud udarec za srbski narod v Makedoniji, ker metropolita voli cargraj-ski sv. sinod, katerega člani pa so sami Grki Da sta bila Debelkovi d in prednik Firmilijan Srba, trebalo je v Cvetila mu večna luč ! Katoliški shod ? Naš knezo-škof je te dni odpotoval v Zagreb. Hrvat-stvo je prineslo včeraj e njegovem bivanju v Zagrebu novico, da se je z nadškofom Posilovičem razgovarjal o tretjem slovenskem katoliškem shodu. Pet let je minulo od druzega; torej je popolnoma umljivo, da se pripravlja tretji. O tem, kdaj in kako naj se vrši, pa še ni nič določenega. »Narod" je pa že vsled same misli ves izven sebe in včeraj v dolgi notici klobasa, da katoliški shedi napredni stranki nič ne škodujejo in žuga škofu s še hujšim bojem. Bore revež! Torej škof naj gre „Narodove" odpadnike vpraševat, kdaj naj se vrši katoliški shod. Otročja nesramnost in predrznost „Naro dove" tolpe je pač brezmejna. Toliko časa ne morejo mirovati, dokler ljubljanski knezo-škof ne pokliče Tavčarja in Trillerja v konzistorialni svet, in dokler vodstvo kato-liškonarodne stranke ne izvoli za svojega načelnika vsaj Jebačina. Osebne vesti. Postajenačelnikom na Vidmu-Krško je imenovan pristav gosp. K. G a b r i e 1 iz Št. Petra. Sedanji načel nik na Vidmu, g. J. O m a h n a , je premeščen v Mariber. Nadalje so premeščeni gg. asistentje: F r. N o v 1 j a n iz Logatca v Velikovec, Martin Matičič iz Rakeka, Ivan Zupančič izSt. Mihela na Tirolskem in J. K r e u t z e r iz Feliks-dorfa v St. Peter. Mesto poslovodja v Katol. bukvami v Ljubljani je prevzel mnogoletni uradnik v tej bukvami gosp. Ivan Mesar. — Tem povodom priporočamo Katol. bukvarno cenjenim odjemalcem za vsa naročila, spadajoča v stroko knjigotrštva, pri čemer se zagotavlja tečna in kulantna postrežba. __ Cvetka iz dr. Tavčarjevega iz .Slovenski Narod" je priobčil V govoru „Narodove-svobodomi- z a g o t o -d o t i č n o nemško r i b o r u. govora. dobesedno dr. Tavčarjev govor smo čitali tudi te - le cvetko v mu dopisu glede Orniga: „Ker selnega moža ne žalim rad in ker se je do-tični depis dejanske priobčil v listu brez moje vednosti, sem takoj prosil Orniga za pojasnile in mu ponudil primerno zadošče nje. Moja ponudba se je, lahko trdim, ne vljudno odklonila, ker je imel nemški župan p tuj s k i že na jbrže takrat nadsodnijsko vilovžepu, da bo za zadevo delegirano porotno sodišče v Ma Kaj se to pravi ? Ali ni to v kompliment svobodomiselnosti odeta mila prošnja, naj se ga Ornig kot somišljenika blagohotno usmili in naj ga reši sitnosti pred sodišči ? Kadar dr. Tavčar v resnici neopravičeno žali svoje rojake, ne postopa tako! — Umrl je v Trstu gosp. Dragotin S 1 a v i k, oče g. dr. Slavika. — Imenovanje. C kr. primorsko višje sodišče v Trstu je imenovalo za av-skultanta pravnega praktikanta Hermana Ferjančič a. — Požar. V nedeljo 12. t. m. je gorelo v Rademlju pri Reparju. Pogorelo je skoro vse poslopje. Vnele so se saje v dimniku. Strah je bil tem večji, ker je gorelo zvečer ob 9. uri. — Novice iz Amerike. Poli caj je ustrelil v Castle Gate (Utah) Slovenca Jakoba Omana, doma iz Radeč na Gorenjskem. — Oropan je bil v Re slynu Miha Jakše. — Umrla je v Calu metu Marija Simončič, rojena Gradižar, doma z Iga pod Ljubljano. Zapušča šest otrok — Utonil je v Maksu Miss rojak Josip Kranjec iz Tolmina. — U b i 1 je v Walkerille Mont Ivan Gržetič rojaka Fr. Lamuta iz Kvasiče pri Dragatušu. — Umrl je v Calumetu Jos. Jurkovič, star 24 let. — Slovenec milijonar. Anton Stan-der živi v Alaski. L. 1896. je zasledil zlato rudo, zakar je dobil milijon dolarjev. Ker silno zapravlja, se bo denarja skoro znebil. — Sme spati v čevljih. Gospa Ed-die Silleckova iz White Plains, N. J., katera je pričela proti svojemu možu pravdo za ločitev zakona, ker jej on ne dovoli spati v čevljih in nogovicah, je zmagala, Sodnik, kateri je sodil o njenih nogovicah in čevljih, svoje razsodbe ni utemeljeval, kajti brezdvomno si je mislil: »Ubogi soprog dobro ve, kje ga tišči čevelj". Vlak povozil je v Lorainu Slovenca Janeza Gregoriča iz Nadleska. — Vojaške zadeve. Z p. p o -miloščenje izseljencev, ki niso zadostili vojaški dolžnosti, je govoril včeraj v vojaškem odseku drž. zbora posl. P 1 o j, ki je tudi zahteval, da se realce, ki so do segli starost 21 let predne so dovršili maturo, porabi samo za enoletne prostovoljce. Govoril je tudi posl. Pogačnik. — Ustrelila se je v Celovcu sirota dvornega svetnika 46ietna M a r i j e t a pl. Rengelrade. — Hrvaške novice. Novo kmetijsko zadrugo so ustanovili v Sv. Karlovcima. — Profesor Janko K o h a r i č, 29 let stari hrvaški zgodovinar, se je v Dubrovniku umoril. Skočil je v morje. Oženil se je šele pred dvema meseci, potem pa je obolel na jetiki. — Novoizvoljeni hrvaški delegat j e za skupno zbornico so imeli vče raj popoldne sejo, v kateri so se konstituirali kot poseben klub. Predsednik kluba je dr. N i k o I a p 1. T o -m a š i č, zapisnikar dr. Josip Silo-v i č. — Stražnika napadel v občinski pisarni. 271etni Matija Koželj, rodom iz Adergasa pri Kranju, se je dne 13. svečana t 1. v Spodnji Šiški nalezel ,ta kratkega". Začel je po raznih hišah beračiti, a policijski stražnik Cegnar ga ustavi in odvede v občinsko pisarno v Spodnjo Šiško. Tam so mu vzeli delavsko knjižico, pipec, ogledalo, nekaj tobaka in več ko-ščekov kruha. To je pa Koželja tako vje-zilo, da je skočil v stražnika in ga epra-skal po obrazu. Stražniku bi se bila morda slaba godila, če bi mu ne bil priskočil v pomoč navzoči občinski tajnik, ki ga je rešil Koželjevih krempljev. — Gozdni požari. V rihemberški občini uničil je požar kakih 1000 m mladega gozda. V občini Gabrije pri Sovodnjah pa je uničil požar 201etne nasade borovcev v obsežju enega hektarja. V nedeljo proti večeru nastal je ogenj na zemljišču Hum nad Solkanom ter pod Sv. Katarino. Gorela je suha trava in grmovje. Se precej močna burja je pospeševala ogenj. Orožnika Zupane in Krek, ki sta ravno prihajala s Sv. Gore, tekla sta na lice požara, kjer se jima je tudi posrečilo, da sta s pomočjo posestnika Vuge in njegove družine pogasila ogenj, ki se je razširil na kakih 500 štirijaških metrov. — Zmrznil je posestnik Jožef Korošec iz občine Rob, ko se je vra čal s semnja domov. Zgrešil je pot. Pri njem so našli izkupiček za prodana vola 568 kron. — Dve velikanski mini. v ka- terih se je nahajalo 25.000 kilogramov smodnika, zažgali so v soboto popoldne v Sesljanu. — Nesreča na žel. postaji v Proseku. Včeraj (14. t. m.) ponoči za-voztl je vlak štev. 122, ker je stala plošča na prosto, na vlak štev. 196 b, ki je stal v postaji. Vsled tega se je vlak št. 122 pretrgal in eden voz je skočil s tira. Ke je medtem vlak št. 171 v postajo privozil, je zadel ob voz in je bilo vsled tega 1 2 v o z precej poškodovanih. Koga zadene krivda, dognala bo preiskava. — „Maškare". Iz Litije se nam poroča: Po dolgem času se je 13. t. m poročila znana gostilničarka pri Oblaku. Ze pred poroko so letale neke dvomljive osebe po trgu, oblečene v bele halje, ki so last tukajšnjih diletantov. Dobile so te osebe obleko pri gostilničarju brez vednosti diletantov. Otroci so imeli dopoldne in popol dne dovolj zabave s temi „maškarami". Ko se je potem neki nevoporočeni par pripeljal iz Smartna od poroke, kričali so otroci: .Maškare!" A. Lap, radoveden, kdo je, povpraša voznika, če je res pripeljal „ma-škare". Voznik sporoči to ženinu, ta in njegov drug v priletita nad Lapa in ga hočeta pretepsti. Žena prihiti Lapu na pomoč, že nin jo zagrabi z zobmi za roko, tako da je bila vsa krvava. Sele ko otroci teko po orožnika, jo ta oprosti ženinovih zob. — Nad vse škandalozne so razmere v tej gostilni, ker tu se zbirajo razne propalice in pretepov je že več bilo. 12. t. m. se je nameravala zastrupiti natakarica, pa so jo še pravočasno rešili. Cujemo sicer, da se pre seli ta lepi par v Žalec na Štajersko. Litij-čani mu že sedaj želimo srečno pot! Le pa prostovoljno noče oditi, naj bi mu vsaj lastnik hiše odpovedal stanovanje. Neben trg bi kaj takega ne trpel v svoji sredi. — Novice iz Novega mesta. Dne 13. t. m. je došel sem visokočastiti p, Emanuel L e i t n e r, provincijal usmiljenih bratov, s svojim tajnikom, p. Stanislavom Bruchmann. Danes sta se podala oba gospoda v Gorico in v petek, 17. t. m., popoldne ob 4. uri vkrcata se v Trstu na Lloydov parnik in odrineta v sv. deželo. Ondi bo p. provincijal kot namestnik preč. o. generala vizitiral samostane in bolnice. Po veliki noči se vrneta preko Brindisija v Rim, kjer bo generalni kapitel, in se bo za šestletno dobo volil novi general. — Nevarno je ebolel frančiškan P. Miklavž Traven. Bodi priporočen v molitev. — G. deželni poslanec in graščak U 1 m je od svoje nevarne bolezni že precej okreval. — Umrl je sedmošolec Emil Schiffrer. — »Legijonarje« vprizori „Citalnica" dne 18. t. m. eb 8. uri zvečer. — Ogenj je v brzojavnem uradu v Novem mestu poškodoval aparate. — Sneženi vihar silen kakor na Krasu, se imeli v Novem mestu 13. t. m. od 1. do 3. ure popoldne. Nato je postalo nebo zopet jasno. — Mrtvega so našli včeraj v rudniškem gozdu posestnika Josipa Gruma, vulgo Dragovarja iz Bizovika. Sekal je v gozdu hoje in je najbrže padla kaka hoja na njega, ker je bil na prsih poškodovan. Sinoči so ga prepeljali domov v Bizovik. — lfsprejem meščanskih učencev v kadetne šole. Vojno ministrstvo je odredilo, da se absolventi enoletnih učnih tečajev, ki so zvezani z meščanskimi šolami, pripuste k vsprejemni izkušnji za prvi letnik kadetne šole, ako so dovršili tak enoletni učni tečaj, na katerem se poučuje nemščina, francoščina ter algebra kot obligaten predmet vsaj s povoljnim uspehom. — Predpustna veselica Blaž Potočnikove čitalnice v St. Vidu je dne 12. t. m. prav dobro uspela. N o v o-zidanavelika Cebalova dvorana je bila skoro polna. Pevci so pod vodstvom gospoda Ivana Rusa prav lepo in točno peli. Šaljivi prizor vojaških novincev napravil je veliko smehu, Neznanski" je novince prav debro „obrihtal". Burka „Eno uro doktor" je tudi prav po-voljno izpadla, igralci so pokazali, da so kaki večji igri kos. Tudi deklamovalka je za prvič prav dobro nastopila. Blagajnik je bil z nepričakovanimi velikimi dohodki tudi prav zadovoljen. Le tako naprej! — Samoumor pred poroko. Dne 13. t. m. je našla posestnika žena Marija Mrak iz Čirčič svejo 25 let staro deklo I v a n o M r a k v kleti, kjer je imela svoje ležišče, obešeno. Kakor se je dognalo, imela se je nesrečnica v kratkem poročiti, a je čutila posledice svojega znanja z nekim drugim fantom. — O baronu Heinu trdijo brzojavke graških listov, da bo imenovan za tirolskega ces. namestnika namestu barona Schwarzenaua, ki baje v kratkem odstopi. — Na Dunaju se vrši te dni (13.— 25. febr.) pedagoško katehetski tečaj, važna prireditev ki se je udeležujejo tudi sledeči slovenski veroučitelji: profesorji dr. Fr. Perne,dr. G. Pečjak, A L e v i č -n i k in idrijski katehet Fr. O s w a 1 d. Štajerske noulce. Slom- nam še zadnjem š Se nekaj o prodaji škovega doma. O tem se piše: Slovensko časopisje je v času z velikim veseljem poročalo, da je že sklenjena prodaja Slomškovega doma, glasom katere bi imel isti priti v tuje nemške roke, razdrla. Zdaj pa izvemo iz verodostojnega vira, da se hoče sedanji lastnik g. Anton Slomšek svojega slavnega doma na vsak način iznebiti. K temu ga silijo v prvi vrsti družinske razmere, ker mu je pred nekoliko meseci umrla ljubljena soproga, zapustivša mu dva otročiča v nežni mladosti, ga je ta britka izguba take potrla, da je odločno sklenil iznebiti se svoje domačije. Vse prigovarjanje od strani sorodnikov in rodoljubov nič ne pomaga. Da pa ne pride dom slavnega vladike v tuje roke, preskrbeli so merodajni faktorji že za to ! V resno pegajanje stopila sta namreč dva narodna kmeta iz Vojnika, ki sta se že z lastnikom pogodila, da kupita posestvo za 44.000 K s pogojem, da imata pravico pred sklenitvijo kupne pogodbe odprodati nekaj parcel s katerih kupnino bi potem poplačala celo dogovorjeno kupnino. Ker je od tega pogoja prodaja odvisna, bodemo svoječasno poročali o končnem izidu te važne prodaje. š Šoštanj. Ker je gledališka igra »Lumpacij Vagabund" dosegla dne 1. t. m. tak velikanski uspeh, ponavljajo isto vrli diletanti „Šaleške čitalnice" na splošno zahtevanje dne 1 9. t. m. — Da se vstreže tudi gostom iz slovenjegraške strani, katerim ni bilo mogoče zaradi neugodnega železnične zveze udeležiti se prve predstave, priredi se ta toli zabavna igra popoldne točno ob pol 4. u r i, tako da se bodo isti, ki pridejo v Šoštanj z vlakom, ob četrt na 4 popoldne zanesljivo vrnili z vlakom, ki odhaja iz Šoštanja ob 7. uri 26 min. zvečer, ker je konec predstave okoli pol 7. ure zvečer. Kdor se hoče enkrat prav pošteno nasmejati, ne zamudi te lepe in ugodne prilike! š Umrl je v K r a p i n i, kjer se Rudolf Kukec, trgovec, tovarnarja g. Simona Kukca v je zdravil, g. sin bivšega Žalcu. š Pri dopolnilnih obč. volitvah v Gradcu so zmagali v II. razredu kandidatje združenih nemških „svobo-domiselnih" strank z okolu 880 proti 400 glasovi, katere so dobili uradniški kandidati. š Ogenj je uničil del tovarne usnja g. Viljema Starka v Mariboru. š Pred mariborskimi porotniki je bil 221etni posestnikov sin Avgust Friedl radi ubeja obsojen na tri leta težke ječe. š Dva uboja v Trbovljah. Pri izplačevanju zaslužka delavcem je v Trbovljah posestnikov sin D o r n i k zbadal rudarje, ki so se mu uprli. Dornik je udaril s kolom rudarja Troteša s tako močjo, da je Troteš v par minutah umrL Dornik je dobil 10 cm. globoko nevarno rano. Skoro istočasno se je spri trgovec Frgnc Belihar v Retjah radi venca fig z rudarjem Pra-protnikom. Belihar je zasadil Fraprotniku nož v prsa. Praprotnik je umr š Umrl je v Mariboru upokojeni artiljerijski stotnik gospod Franc Boja n e c. Ljubljanske novice. lj Predavanje „Slov. krščanske socialne zveze" je bilo včeraj jako številno obiskano, ^redavaval je p r. gospod dr Krek vrlo zanimivo o ci vilnem zakonu in je jedrnato z nravnega kakor tudi z verskega stališča naglašal važnost o neločljivosti zakona. Prihodnji torek ob pol 8. zvečer bo v Selenburgovih ulicah št. 6, II. nadstropje zopet predavanje. Predaval bo č. g. kanonik S u š n i k. Ij Velik ogenj. Danes zjutraj okrog četrte ure, je nastal ogenj v mizarski delavnici Simona Praprotnika v Jenkovih ulicah št. 7. Vpepelil je v delavnici vse orodje, les in delavnico. Oddelek gasilnega in reševalnega društva pod poveljstvom društvenega načelnika g. Ljudovita Stri-celjna je ogenj pogasil. Kako je ogenj na-staj, se do sedaj še ni moglo dognati, najbrže pa po neprevidnosti kakega kadilca. Ogenj je najprvo zapazil železniški uslužbenec Gašper Hvala, ki je pritekel s kolo dvora domov in poklical ljudi. V delavnici je bilo tudi par sodčkov bencina, ki jih je pa gospodar s pomočjo nekega drugega moža k sreči še o pravem času odstranil iz delavnice. Škode ima Praprotnik približno 27.000 kron, zavarovan je pa bil pri zavarovalni družbi „Dunav" za 16 540 K. lj Skozi okno skočil je infante-rist Ternovič Rudolf 7. stotnije domobranskega polka, in sicer iz petega nadstropja nekdanje cukrarne. Pobil se je nevarno, a ne do smrti, in se nahaja sedaj v vojaški bolnišnici. Kaj ga je do-vedlo do tega koraka, ni mogoče dognati Z rokavicami gotovo ni bil božan Mogoče, da je bil tudi le nesrečen slučaj, a vero jetno ni lj Konj ubil vojaka. Konj ubil je pešca Roka Peinhaupta 27 pešpolka. Imenovani je bil komandiran pri tuk. topniškem polku, da se izuči, kako ravnati s konji. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Ij Potresno tresenje oddaljeno 9000 kilometrov, je zabeleževala včeraj tukajšnja opazovalnica potresa od 10. do 12. ure dopnldne. Ij Ruski vojak v Ljubljani. Danes se je mudil v Ljubljani Črnogorec Vasilij J o v a n o v i č , ki je bil kot prostovoljec v Mandžuriji ranjen Ko se doma ozdravi, se vrne zopet na bojišče. lj Ljubljančani znajo! V igri „Martin Krpan" nastopa staro kljuse. Stara kobilica je nekak konjski ženi, ker tudi vojaki ji dajo vsled njene bistroumnosti pri pokopavanju pusta veliko vlogo. Naravno je, da taka kobilica tudi imponira gledališkemu občinstvu, ki jo je v nedeljo spremilo iz gledališča domov na sv. Petra cesto, prirejalo kobilici ovacije, dajalo ji sladkorja in naposled ji obesilo še venec okolu vratu. Pri udeležencih smo se informirali zakaj so kobilici prirejali take ovacije in čuli smo, da vsled tega, ker ima kobilica med vsem osobjem slovenske drame najsigurnejši nastop in ker se noben član slovenske drame svoje vloge tako dobro ne nauči, kakor ta kobilica lj Pomožno osobje tvrdke Maks Samassa priredi v soboto, dne 18. febr. 1905 v »Puntigamski pivovarni", Turjaški trg štev. 1, plesni venček, kamor občinstvo uljudno vabi. Godbo oskrbuje ljubljanska „Društvena godba". Začetek ob 8 uri. Vstopnina 80 v. Usti dohodek je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu. lj Ni bil tako hud udarec 11-letnega Stavtovega Franceta, kakor bi utegnil kdo misliti po včerajšnjih vrsticah. Deček se nikakor ne nahaja v deželni bolniš niči, temveč je oni dan po udarcu še prav čvrsto ministriral v cerkvi sv. Jakoba, se sam oblekel v ministrantovsko obleko, zvonil, mašno knjigo prenašal, drva naložil v peč in druga ministrantovska opravila opravljal, ne da bi bilo opaziti pri njem kake bolehnosti. Tudi danes zjutraj je na vse zgodaj pritekel v zakristijo, da bi po navadi ministriral, a je bil zaradi nagajivosti odslovljen. Iz tega ni težko izprevideti, da je moral biti oni udarec v resnici jako neznaten. lj Tatvini. Predvčerajšnjim popoldne je popustila perica Frančiška Pezdirčeva iz Bizovika v veži na sv. Jakoba trgu št. 2 voziček, na katerem je imela perilo. Med tem, ko je perica razoašala po hišah perilo, ji je neka tatica ukradla z vozička več blazin. Ko je potem oškodovana stranka iskala svojega perila pri starinarjih, ga je res našla pri neki starinarici, kateri ga je bila prodala neka ženska za 2 K. — Dne | 13. t. m. zvečer je prišel posestnik Franc j Bončar iz Vižmarjev v neko tukajšnjo pro-; dajalno kupovat papirja za snaženje. Pri iz-| biranju je položil poleg sebe zavitek blaga, vrednega 22 kron 70 vin. Ko je bil Bončar gotov in hotel oditi, je zapazil, da mu je nekdo med tem časom zavitek ukradel, lj Kranjska podružnica av-; strijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. V četrtek, dne 16. t. m. vrši se ob 5. uri popoldne v mestni dvorani odborova seja z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva 2. Posvetovanje o oskrbovalnici za jetičnike, ki se S ima ustanoviti v Ljubljani, oziroma o enketi, ki se ima sklicati v ta namen. 3. Samostalni predlogi odbornikov. lj Ukradeni tobak. Gostilničarici Mariji Čuden v Ankovici pri Logu je neznan tat ukradel 400 cigar in 1200 cigaret. lj Za kruhom. Včeraj se je odpe ljalo v Ameriko z južnega kolodvora 192 Kranjcev in 35 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 60 Hrvatov, 6 se jih je pa odpeljalo na Hruš'C0, Književnost In umetnost. Slovensko gledališče. Hej, to je bil zopet halo ob nabitopolnem gledališču pri peti predstavi »Martina Krpana". Res moramo priznati, da je g. pisatelj umel v vsakem oziru — potegniti velik del našega, umetnost ljubečega, gledališkega občinstva. Konstatirati pa moramo, da smo končno dosegli, da se tudi popoldanske predstave vsaj deloma d o -s t o j n o uprizarjajo, ča pa občinstvo noče biti dostojno, je to njegova stvar! — Velika burka „Rusom na pomoč" je pravzaprav majhna burka. Toda če upoštevamo letošnji vsestranski slab okus igralskega odseka dram. društva pri določanju repertoarja, moramo priznati, da je bila vprizo-ritev imenovane igre z ozirom na rusko-a ponsko vojno, celo umestna; burka je za predpust in če drugega ni dosegla, je vsaj napolnila gledališče. Po našem mnenju bi bilo pametneje, da se igra ni lokalizirala, a se je to menda izvršilo le zato, da se pripomore enemu izmed naših igralcev zopet do hvaležne vloge. Burko bi skoro lahko imenovali satiro na vojne poročevalce, ker celo dejanje faktično bazira na raznih čas-niikih poročilih. Da odide soproga posestnika Lipnika kot strežnica rdečega križa v vojno, sledeč ljubezni nečaka svojega lastnega soproga, je brez pomena za celo dejanje. Istotako dejanje, ki se vrši v Moskvi, ko se prebere carjev manifest, dalje v priborih pred in po bitki v Koreji ter prizor "v nastopih časniških poročevalcev. Pač preveva burko mestoma fin satiričen duh; zato bi bil uspeh gotovo mnogo boljši, da se ni tako grozovito slabo igralo. Nekateri prizori so bili pač pod vsako kritiko, in žal, da so bile to pot dame, ki so zagrešile največ igralskih prestopkov. Da se igralec ali igralka sam (sama) sebi smeji, je absolutno nedopustno; še bolj pa je nedopustno, če se kdo svoje vloge ne nauči, da se mora sproti izmišljevati, kaj naj pove, da bo bolj „duhevito". K d o je bil to, naj si sam potrka na prsi. Nočemo ga imenovati, pa ne zato, da bi se bali zamere, četudi si je nekdo dovolil slab dovtip glede kritike. Za danes se omejimo le na splošno oceno predstave in smo vse, kar se tiče posameznih igralnih oseb namenoma opustili. Morda ob priliki kaj več povemo. Gotovo je, da se pod vednojasnim italijanskem nebom rode pevci, kakor malokje na svetu. Vroča južna kri in nad vse burno živahen temperament sta karakterizacija italijanskih pevcev. — Eden izmed označenih pevcev-umetnikov, popolnoma po zaslugi češčen in slavljen je tenorist bivše zagreb ške opere, katerega smo imeli srečo slišati kot Manrica v „Trubadurju", to je g. E r n. vitez Camarotto. Boljšega interpreta za to vlogo si tudi Verdi ni mogel misliti. To vam je resničen in pravi talent izrednih pevskih vrlin, ki sme s svojim od stvarnika obdarjenim glasom, v vseh srcih vzbuditi slast. Vsak posamezen čut veselja in bridkosti ume umetnik izraziti v takem tonu, da — nolens volens — mora v dnu srca vsak čutiti ž njim. Glas umetnikov doni včasih | kot spev slavca, tiho in milo, a se zopet vspenja v višave kot petje škrjančevo ob pomladnem jutru. Prekrasen je g. Camaretta „stretto" v tretjem dejanji ^e sama ta točka zasluži, da jo vsak prijatelj pevske umetnosti čuje. Ne moremo dovolj obžalovati, da nam je nemila smrt ugrabila Nollija: on in naš mnogocenjeni gost: stotera slast bi bila, čuti jih skupno pevati. Gost je pel svojo partijo v italijanskem jeziku, Marsikomu bi bilo ljubše, da smo ga čuli hrvaški. No, to mnogo ne dč, ! umetnost je mednarodna in veseli smo tudi, * čuvši na našem odru blagoglasen italijanski jezik, že zato, ker prihaja iz takega grla. j Pripomnimo, da g. Camarotto v laških operah tudi v Zagrebu poje v materinem jeziku. — Ponosni smo, da vsled nastopa gosta niso zatemnile naše domače pevske sile Gospa S k a 1 o v a je bila taka, da si boljše niti želeti ne moremo. Prav dobra v vsakem j oziru je kot azucena gdč. S t o 1 z o v a . . katera od predstave do predstave vidno j preduje in vlogo ciganke lahko prišteva med najboljše svoje partije. G O u f e d n i k j je bil — žal: zopet prehlajen; dober gosp. j B e t e 11 o, imeniten pa pevski zbor. — Čudili smo se pač, da g. gostu ni bilo vro čeno nikako vidno priznanje; kak venec bi se v celi Ljubljani vendarle dobil. Da ga je občinstvo odlikovalo s frenetičnem aplavzom, se tako razume._ Razne stvari. Najnovejše. Mesarske pomočnike, sposobne za sekanje mesa v mestni mesnici išče zagrebška mestna občina. — 1 0 0 0 ranjenih ruskih častnikov se pride zdravit v razna letovišča ob Gardskem jezeru na Tirolskem. Tudi Steselj pride tja. — Splošno stavko pripravlja stoti soč budimpeštanskih delavcev. Stavkati prično če ne dobe volivne pravice. — Ker so na cesti pljuvali je bilo v New Yorku aretiranih in obsojenih več gospodov na jako občutno globo. — Štiri studence, v katerih je med vodo železo, so našli pri Pragi. — Nevarno j e e b o -1 e 1 poslanec Gregorig. — Nadškof v K e 1 i n u je zopet daroval 1000 mark za trpeče delavce v ruhrski pokrajini. — Na tržaškem gradu bode imel 20 bataljon lovcev baterijo možnarjev. — Svojo zaročenko, 21 letno hčer profesorja Kovaloczyja je v Požunu ustrelil poročnik J. Leidenfrost, ker bo moral do poroke čakati še štiri leta. Nato je ustrelil tudi sebe. Oba sta bila takoj mrtva — Grofica Montignozo je izjavila, da je pripravljena ločiti se od svoje hčerke, katero pri peljejo že v petek v Draždane. — Tolstoj je spisal nove igro: „z,a kulisami vojske". — Pred sodiščem zabodel je v Misteku delavec Karol Mikoš ključarja Gebauerja, ki ga je tožil radi prelomitve zakonske zvestobe. — Devetkrat trojčke je imela žena kmeta Jurija Dunville v državi Nebraska v Ameriki. Mož je star 43 let, žena 38. Otrok je še živih 25. Te dni sta se mož in žena piedstavila Rooseveltu. Rešite Gorkega! Silne kriče nemški listi zaradi Gorkega. Poglejmo, kaj piše o tem praška »Politik": „Bilo je leta 1883, ko je bil nenadoma prijet vsled vele-izdaje sivolasi poljski pesnik Kraszewski, ko se je vrnil iz Pariza v Draždane. Ovadba dvomljivega pisatelja Adlerja je zadostovala, da je 721etni starček izgubil svobodo. Pol leta je trajala preiskava, potem se je vršila obravnava pred državnim sc diščem v Lip- i skem. Dokazi so bili jako šepavi. Se celo ] policijski ravnatelj, ki je pesnika nadzoro- j val pol leta, je moral priznati, da na njem : ni opazil nič sumljivega. In vendar je bil sivi starček obsojen, na izrecno željo Bis- i marckovo, ki je pisal državnemu pravdniku, da je pesnik vodja emigrantov, ki hočejo škodovati Nemčiji. Ko se je pismo prebralo pred sodiščem, se je starčku izvil iz ust pretresljiv vzklik: „Kako podla laž!" Eno leto je ječal v ječi, dokler ga zaradi slabotnega zdravja proti visoki kavciji niso spu stili na jug. Vrnil se ni več in je umrl leta 1887. v Genovi. Kje je bilo takrat ono mehkosrčno nemško časopisje, kje se bili tedaj plemeniti nemški pisatelji in učenjaki, ' ki sedaj tako skrbe za Gorkega? Zakaj se j tudi tedaj ni glasilo v svet: Rešite Kraszew- i skega! Pač pa je vsenemško čas«pisje v mogočnem zboru pelo slavo lipskemu so j dišču, ki je izreklo neusmiljeno obsodbo. Gorje pa časopisju kake tuje države, ki bi | si drznilo na enak način protestirati proti ! nemški justici, kakor to dela sedaj nemško i časopisje proti sovraženi Rusiji. j Telefonska In brzojavna poročila. ! Dunaj, 15. febr Tirolski drž. poslanci so vprašali na merodajnem mestu, če je res I nična vest, da postane baron Hein ces i namestnik na Tirolskem. Odgovorilo se jim je, da je ta vest popolnoma neresnična. ' Dunaj, 15. februarja. Včeraj sta še govorila v državnem zboru M e n g e r in | B r e i t e r Koncem seje je vprašal posla- ! nec Schonerer načelnika proračunskega od- ! seka, ako je voljan delati na to, da pride j § 14 v zbornici v razpravo. — Daszynski ! je opsoval člane gosposke zbornice. Vpra- * šal je končno predsednika, če je voljan za ] vrniti vmešavanje gosposke zbornice v pravice državnega zbora in če bo dopis go sposke zbornice v zadevi premembe poslov- • nika poslal nazaj. Podpredsednik Začek je ' odgovarjal, da obstoji postavno urejeno občevanje med gosposko zbornico in državnim zborom Dunaj, 15. februarja, /.ačetkom današnje seje državnega zkora je vložil po- slanec Derschatta predlog, naj se izvoli 48 članov broječi odsek, ki naj pre-i išče razmerje naše Avstrije de Ogrske, j Zbornica je nadaljevala razpravo o prvem j branju proračuna. C h i a r i je izjavil, da ; ministrski predsednik pri svoji brambi av-. strijskih interesov napram Ogrski lahko ra-, čuna na pomoč vseh parlamentarnih strank, | tudi na nemško ljudsko stranko. Laški poslanec R i z z i je izjavljal, da laški po-j slanci ne zaupajo novi vladi, „ker zadostno j ne upošteva laških kulturnih in gospodar-! skih teženj". Dunaj, 15. februarja. V današnji seji i državnega zborn so govorili ša: Grof jSylva Tarouca, Romanczuk, | Ivčevid, Daszyns ki, grof Stern-b e r g. Danes ali jutri bo prvo branje proračuna končano, nato pride na vrsto drugo branje refundacijske predloge, na to drugo i branje predloge o vojaških novincih in prvo branje obrtne novele. Dunaj, 15. febr. V vojaškem od-j seku sta zahtevala poslanca P 1 o j in P o-g a č n i k , da se vojaška dolžnost onih izseljencev ki se se odtegnili vojaški službi odgodi do 27. leta in da se jih pomilosti. Poslanec Pogačnik je posebno ostro kritiziral gospodarsko politiko vojaške ; uprave, ožigosal zahteve erarja za staro | garnizijsko skladišče ob Dunajski cesti ter | vprašal če je res, da morajo vsi j častniki ljubljanske garni-jzije biti člani nemške kazine. ; To se mora odpraviti. I Dunaj, 15. februarja. Jutri se prično i konference deželnih odborov. V prvi vrsti ; bo na razgovoru saniranje deželnih financ, i Dunaj, 15. februarja. „Alldeutsche i Korrespondenz" javlja, da je 163 nemških dijakov na Dunaju prestopilo k lute-ranstvu. Dunaj, 15. febr. Kršč. soc. stranka je danes sprejela resolucijo za ločitev od Ogrske, i Izrekla je obžalovanje, da je Derschatta svoj zgoraj omenjeni predlog samolastno stavil, ne da bi prej obvestil nemško „Gemein-burgschaft". Tudi nemška liberalna stranka in veleposestvo sta izrekla tako obžalovanje. Dunaj, 15. febr. V izjavi kršč. soc. stranke je točka, da stranka ne more glasovati za izredne vojaške kredite, dokler se vojaških razmer na Ogrskem ne napravi takih, kakor so bile pred cesarjevo izjavo v Chlopy. Dunaj, 15. febr. Poljski klub je izdal ostro izjave proti soc. dem. poizkusom, da bi se v naši državi z raznimi izjavami podpihovalo nemire v Rusiji. To bi Poljakom le škodovalo. Izjava pravi, da to gibanje ni narodno in pravi, da se bodo Poljaki v tem smislu izjavili tudi v drž. zboru in v delegacij i. Dunaj, 15. februarja. V dobro poučenih krogih se govori, da so se izpremenili nazori o laški pravni fakulteti v Inomostu, odkar je prišel na vlado Gautsch. Korber je smatral zavod za pokrajinski, ki ga ni mogoče premestiti izvan Tirolskega, Gautsch ga pa smatra za zavod celega cesarstva ter bi bil eventuelno voljan, da se premesti v kako mesto zunaj Tirolskega. Med temi mesti se imenuje tudi Koper. Budimpešta, 15. febr Izvrševalni odbor opozicije je imel danes sejo, po kateri je Andrassy konferiral s Kolomanom Szel-lom. Na predlog Košutov se je doseglo spo-razumljenje radi konstituiranja zbornice. Za predsednika bo izvoljen grof Apponyi. Nato bo zbornica sama odgodila zasedanje do 8. marca in če do tedaj ne bo konstituirano novo ministrstvo, bo zasedanje še odgodila. Zagreb, 15 februarja. Ta teden se vrši na poziv Gjalskega v književniškem društvu sestanek o ustanovitvi jugoslovanske časnikarsko - književniške zveze. V načelu so pristali na tako zvezo srbski in bolgarski književniki in novinarji. Tokio, 15. febr. (Reuterjev urad.) Admiral Togo je zapustil včeraj Kobe. Sodi se, da je odpotoval proti jugu. Peterburg, 15. februarja. Govori se, da je Rusija kupila od Čile šest bojnih ladij, ki se bodo pridružile brodovju Rož-dest venskega. London, 14. februarja. Iz Mukdena poročajo, da se pripravlja Kuropatkin za potovanje v Rusijo. Iz slovanskega sveta. sl Slovaftko. Slovaški kaplan dovfl. eden izmed najbolj vnetih in poštenih duhovnikov na Slovaškem, bode v kratkem postavljen pred sodišče. S&ndorfi je bil od 1. 1898. prvoboritelj „l'udovč strany", če tudi je bil mažaronsko vzgojen torej ni bil narodnjak, vendar ni bil sovražnik ljudstva, med katerim je deloval. Bil je katoliški duhovnik in prijatelj ljudstva, to je bilo njegovo načelo. Pred sodnijo pride radi tega, ker je spravil v javnost tajno vladno okrožnico, katero je pred nekoliko leti minister Vlašič izdal za slovaške škofe, v kateri jih je prosil, da bi iz svoje duhovščine izbrali zanesljive duhovnike (mažarone) ter jim dali misijo za Ameriko, da bi tam v slovaških naselbinah vpeljali mažarščino. Okrožnico, tiskano v državni tiskarni, je prodal neki uradnik kaplanu Sdndoifi-ju. Okrožnica je pa bila objavljena v ameriških slovaških časnikih in odtod je prišla tudi v evropski list ter je napravila ogrski vladi mnogo sitnosti s škofi in z Rimom. S tem je bil ves Vlašičev načrt uničen. Vlada je zaman poizvedovala, kdo je izdal in objavil okrožnico. Omenjeni uradnik (Aschbreiter — Žid ?), ki sedaj prebiva v Ameriki, je bržkone zopet iz dobičkaželjnosti stvar izdal in vlada bo sedaj Sdndoifi ja postavila pred sodišče. (Brnska .Hlidka" št. 2) sl Slovanska nevarnost v Berolinu. Kakor menda znano, je pruska vlada prepovedala mestu Berolinu, da ne sme dovoliti slovanskim društvam zborovati v berolinskih šolah. Povodom te prepovedi piše „Berliner Tageblatt": Grozno je že, kako se Slovani v Berolinu množč, zdi se, kakor bi izumrši polabski Slovani vstajali iz grobov. Ne bode do'go trajalo in Berolin bode največje poljsko mesto ravno tako, kakor je že davno Dunaj v resnici največje mesto češko. Kaj k temu poreče občinstvo, ako mu povemo, da se danes v Berolinu tiska toliko ruskih knjig, da ga v tem pogledu ne more prekositi nobeno rusko mesto? Darovi. Za ljudski sklad so darovali sledeči p. n. gg : Šiški Josip 5 K, Stazinski Nikolaj 10 K, Arko Miha 15 K, F. A. 10 K, dr. Šusteršič Ivan 20 K. Naročajte se na „Slovenoa" I Sabirajte novih naročnikov! im več bo naročnikov, tem bolj se bo .Sloveneo" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem. ffleteorolojlčno poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm 13 Čas opazovani« fttaaje Wo-raetra T mm 9. zveč. 742 0 Temperatura P" Celziju —5'5 Vetrori sr. jvzh. Neb. ll B VB £ 14 j 7. zjutr. , 2. pop. 7409 741-2 -12 4 —1'7 brezvetr. sl. jug. jasno obl 0 0 Srednja včerajSn a temp. —5 8°, norm. —0 3». Prostovoljno se proda hiša 283 3 — 1 v Ljubljat f, v kateri se nahaja gostilniški obrt z velikim senčnatim vrtom za goste. Poleg hiše je velik hlev za živino in velik travnik. Hiša je sezidana v podobi vile in stoji ob glavni cesti, par minut od dolenjskega kolodvora, ter donaša na leto 1800 K najemščine. Proda se z vso gostilniško opravo. Pogoji zelo ugodni. Več pove lastnik hiše, polen)$ka cesta 40. Zahvala. Iskreno zahvalo izrekava za vse tolažilne izraze sočutja, ki ho nama došli povodom bolezni in smrti predragega sina, oziroma brata, gospoda Karola Crušic-a osobito se še zahvaljujeva prečastiti duhovščini, vsem udeležnikom pogreba, vsem, ki so pokojnika obiskovali med boleznijo ter za poklonjenc krasne vence. Bog jim bodi plačnik. Ljubljana, 15. svečana 1905. Žalujoča mati io sestra. Naprodalle hiŠa J z malim posestvom in velikim A vrtom na Dolenjskem, dve uri f od Ljubljane, blizu kolodvora. Več se polzve na Glincah pri Ljubljani št. 141. 24i 3-3 1122 100—66 Zahtevajte brezplačno In franko moj iinstrorani cenik z ve/ ko «00 podobami ur, zlatega tn srebrnega blaga n godbenib reči Hanns Konrad tovarni u or« Id Izvozna trgovin* Moit it. 955, Ceiko Praia tm.i. -ik. remoatolr - ara • sidro, . , < ila ..oaaopf pate.t » trpeinem futralu (TM O'CA U J.lenorega aaaja a »leg. rerillro la Bik- b1' L J ' tja 1» prluakom, komad ————— ™——— I Učenec se ta/loj sprejme v spe* cerijsRo trgovino. adj« pluge in brane najboljšega izdelka ter lamokol nloe Dalje : Seaalke za rodo jn gnojnloo, po cinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljaTi vode, razne tehtnice z nteil, itedllnlke v»« vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne krite, n» kovala, prlvljake, žaga, kotle za klajo n iganje. Portland in Boman-oement, ieleznlikt Hne in traverze, polJakl maveo. Mizarsko, tesarsko in klJaAaTOl6aralce orodje ter vse druge v železno stroko spadt Joče predmete. Velika zaloga vedno svežega špt-676 52-43 serijskega blaga. Odlikovan zz'ato kolajno In Častno diplomo v Parizu. 479 97 Ernest Hammerschmidta nasledniki Hladile Wufscher & K trgovina železnin in kovin, . Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga polje?nc o^djf °icv Nizke cene! Prostovoljna prodalo zemljišča se bode vsled sodnega sklepa vršila dne 20. februarja 1905 dop. ob 10. uri v pisarni dr. Frana Vok-a, c. kr. notarja v Ljubljani kot sodnega komisarja. Prodalo se bode dražbenim potom zemljišče vložno št. 42 kat. občine Gradišče hiša št. 19 na Rimski cesti v Ljubljani, gospodarsko poslopje in vrt. Dražbeni pogoji so pri sodnem komisarju dr. Vok-u v pogled. 248 3-2 Dr. Fran Vok c. kr. notar kot sodni komisar. ANTON PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra ceste it. 1 Be priporoča preč. duhovfič.n v Izdelovanje vsakovratEr iuhovnlgkt ob It iz trpaiaega Is talldnegt kit;; p* Nizkih oenah Opozarja na velike avc-.)-zalogo = Izgotovljene obl?^ posebno na havelaka v n* < ve-Cji izberi po najnižjih cen, k »utllelj anlform a»trtj««nt 'iroit« ielojajtlo nttioii Istrska vina lastnega pridelka, = nova, = muškateljec, belo, rdeče in teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše. Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov a ntonu Ferlan d i Giorgio, Rovinj Istra. 2053J20-20 Vedno najnovejši =— mr gramofoni fakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe ja gramofone 1069 100-70 Rudolfu UUeber, urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda ){ribarja. Prodaja sa na obroba. — Stara ploila sa jamanjajo. Št. 724 s. š. sv. Razpis stavbe. Zaradi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja za dvorazrednico v Hinjah vršila se bode zmajševalna dražba 267 3-2 MT dne 29. marca 1905 "ti v prostorih občinskega urada v Žužemperku s pričetkom ob 10. url dopoldne. Do tega časa se sprejmejo tudi pismene ponudbe (oferti), ki naj bodo sestavljene po predpisu § 1 stavbenih pogojev in se glasijo na c. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem. Posamazna dela te šolske stavbe so proračunjena kakor sledi: 2. Tesarsko delo . ,........... 3. Mizarsko „ ............. 4. Ključavničarsko delo........... 5. Kleparsko „ ........... 6. Pokritje strehe............. 7. Pleskarsko delo............. 8. Slikarsko .............. 9. Steklarsko „ ............. 10 Pečarsko „ ............. U. Naprava kapnice 1000 K in drvarnice 250, skupaj . 15 000 K - h 3471 rt 52 n 2000 n — n 1129 n 50 n 755 n 22 »» 643 n 86 n 409 n 27 n 135 n 11 n 419 it 62 n 890 n — n 1250 n — n 1331 n — n Skupaj Vsak dan sveže pustne krofe Slaščičarna Jak. Založnik Stari trs 21. Mestni trs 6. Sv. Petra cesta 27. 33 15 208b 12—5 12. Januarja 1905. Gospodu le kar ju Piccoli Ljubljana. Prosim, pošljite mi 12 škatljic Vaših izbornih salmijakovih pastil. Ve/esp oš t o vanje m Julija Milischka, Dunaj XI V./1, Ooldschlagstr. 1. fcosNifnel katere se žele izobraziti v Šivanju in krojnem risanju sprejema \ Franla Jeslh, Ljubljana r( '.m Stari trg Jtev. 28. io-«« «" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih ^rednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vostnl nasveti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g.iaunlo. 18 150—18