GrosuPlje (centrala) § sP 908 I NflŠ KRAJ 1 1998 , , s 352(497.4 DobrepolJe) ° 1 1! letnik IV, št. 4 Si/ ^IŽNJCA^OSI>l4 J ■ Adamičeva 15 \ *NICA GROSUPLJE Adami ;eva 15 \ april 1998 Proračun občine za leto 1998 i sprejet_ Na zadnji seji občinskega sveta je bil brez večjih zapletov sprejet proračun občine za letošnje leto (podrobnejše poročilo na straneh 3,4). Pred sprejetjem zaključnega računa pa so se člani sveta seznanili s poročilom nadzornega odbora o poslovanju občine v lanskem letu. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo predsednika Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Svetniki so se seznanili z dosedanjim poslovanjem in njegovim planom za letošnje leto. Sklad je že objavil svoj tretji h razpis za posojila. več na strani 2 sem ženam in materam čestitamo za materinski dan Velikonočni prazniki se naglo bližajo, Naš kraj pa bo spet z vami šele po njih. Do takrat vas lepo pozdravljamo in vam želimo VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Uredništvo Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec aprila. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu. Vsem občankam in občanom občine dobrepolje, posebno tistim ki so osamljeni in bolni, želim veselo praznovanje velikonočnih praznikov Velika noč je praznik življenja, saj na ta dan praznujemo dan, ko je učlovečeni Bog v podobi Jezusa premagal smrt. Tudi mi smo ustvarjeni po božji podobi in sličnosti, kot telesno in duhovno bitje, zato se tega dneva veselimo. Premagana smrt nam je v teh hudih časih, ko je na pohodu "kultura smrti", pravi kažipot v življenje in upanje v prihodnost. Pridružimo se duhu velikonočne pesmi ki pravi: " Kristus je vstal, vstani- mo tudi i mi vaš župan Anton Jakopič Iz vsebine: •» Proračun •> 0 kmetijstvu, razpisi •» Nagrajenci Civilne zaščite •* Pisani simboli cvetne nedelje •» Fotoreportaže s pustovanj •» Natečaj za turistični spominek občine •> Iz občnih zborov •o- Šport 119980013,4 Proračun za leto 1998 sprejet Na zadnji seji, bila je 25. februarja, sta bila brez večjih zapletov sprejeta dva pomembna občinska akta - zaključni račun za prejšnje leto in proračun za letošnje leto. O slednjem podrobneje v posebnem prispevku. POROČILO NADZORNEGA ODBORA Člani sveta, ki so na prejšnji seji zadolžili nadzorni odbor za popolnejše poročilo, so bili tokrat z njim zadovoljni. Nadzorni odbor je pripravil nekaj ugotovitev, ki niso bili zaključki o neposrednih kršitvah, pač pa so zahtevali določene pojasnitve občinske uprave (izplačevanje nadurnega in pogodbenega dela, plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za nezaposlene v občini, izplačilo šolskega športa, itd.). Del odgovorov in pojasnil je bilo slišati že na tokratni seji, nekaj zadolžitev pa je občinski svet dal upravi do naslednje seje. DELO MEDOBČINSKEGA SKLADA ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA Na sejo je bil vabljen tudi predsednik Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica Viljem Jamnik, ki je poročal o delovanju Sklada v letu 1997. Podrobneje je govoril o kriterijih in dosedanjem dodeljevanju posojil iz Sklada. Prosilcem iz naše občine pripada po statutu 10 % celotnih sredstev namenjenih za posojila, vendar po drugem razpisu v drugi polovici lanskega leta zanimanje ni bilo posebno veliko oziroma prosilci niso izpolnjevali vseh pogojev. Tako je bilo našim občanom odobrenih manj sredstev, kot jim je pripadalo. Zaradi tega imajo po tretjem razpisu, ki je bil objavljen v prejšnjih številkah občinskih glasil, prosilci iz naše občine prednost oziroma imajo možnost dobiti več posojil. SREDSTVA IZ SAMOPRISPEVKA Občinska uprava je na osnovi pobude, ki je bila dana na prejšnji seji, pripravila članom sveta poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih občinskega prispevka za investicije v šolstvo, otroško varstvo in modernizacijo krajevnih cest. Iz poročila je razvid- no, da je bilo za ceste do zdaj zbranega 8.073.760,48 SIT. Zbran denar je bil v celoti porabljen. Za prizidek pa je bilo zbranega skupno 39.418.948,20 SIT, do zdaj porabljenih sredstev jc bilo 35.908.056,40 SIT, kar pomeni, da se neporabljena sredstva prenašajo v letošnji proračun. Ta sredstva so bila deponirana pri banki, obresti se bodo v letu 1998 sprostile na žiro račun proračuna takrat, ko jih bodo rabili za opravljena dela. SOGLASJE ZA IZGRADNJO DOMA ZA STARE JŠE OBČANE Župan je seznanil občinski svet z objavo Ministrstva za delo, na katero se lahko prijavijo potencialni interesenti za gradnjo domov za ostarele. Župnik jc v ta namen že ponudil cerkveno zemljišče. Po dosedanjih predlogih bi bil dom v oskrbi Karitas, v njem naj bi bilo mest za okrog 50 ljudi, poleg stalne nastanitve pa bi bilo možno tudi dnevno ali tedensko varstvo starejših. V dosedaj opravljenih razgovorih pa se za ta projekt zanima tudi Društvo upokojencev, ki želi, da bi bil v sklopu te stavbe tudi klub upokojencev. Zupan je pojasnil, da je država zainteresirane za večje število oskrbovancev. V obravnavi pa so člani sveta poudarili, da je treba pripraviti natančno analizo potreb in finančno konstrukcijo tako gradnje kot vzdrževanja. Vsi pa so se strinjali, da se mora občina javili na razpis ministrstva, k<^B le na ta način možno dobiti nekaj državnih sredstev. Država jc na osnovi razpisa pripravljena prispevati 70% sredstev. Seveda pa jc gradnja doma za ostarele v naši občini dolgoročni projekt. M. Steklasti Vprašanja in predlogi pobud in vprašanj članov sve- ta: STANE JAKIČ je izpostavil vprašanje varnosti ceste pri mostu v Zdcnski vasi glede na številne nesreče, do katerih je že prišlo. Predlagal jc tudi, naj se občinski avto označi z občinskim grbom in napisom. V zvezi s prvim vprašanjem je župan pojasnil, da jc cesta državna in je bil vzdrževalec o tem že obveščen. Prejeli smo tudi njegov odgovor, v katerem obljublja, da bodo zadevo sanirali. JOŽE SAMEC jc vprašal, kako je z določitvijo datuma za občinski praznik. Po prispelih predlogih v lanskem letu tega ni bilo več na dnevnem redu. Zupan je obljubil, da bo to na dnevnem redu na eni od prihodnjih sej. ZVONIMIR ZABUKOVEC je opozoril na vloženo prošnjo AKŽ za odobritev sredstev za nabavo pladnjcv oz. posode, ki jih bodo članice društva uporabljali na razstavah in pogostitvah. Svet je sklenil, da se to plača iz sredstev promocije turizma. V zvezi z jesenskimi lokalnimi volitvami je istega svetnika zanimalo, kako je z odlokom o oglaševanju, ki ga mora pripraviti občinska uprava. Župan je dejal, da je postavitev posebnih mest za oglaševanje povezana s precejšnjimi stroš-^^ ki, ki pa jih občin;) te namene nimii^P dodal pa jc, da bo potrebno v naslednjih letih tudi to urediti. Zvonimir Zabuko-vec je opozoril še na neredno pluženje na cesti I ločevje - Krka. Župan jc pojasnil, da je naša občina zadolžena do občinske meje z Ivančno Gorico, svetniki pa so predlagali, naj se opozori na redno pluženje tudi župana sosednje občine. Vprašal je še, kako je z označitvijo prehodov čez železniško progo. Župan: "Andrejevi križi so že naročeni in bodo kmalu montirani." FRANCI ŽNIDARŠIČ jc opozoril, da ljudem še vedno ni znano, kako je z opo-rečnostjo vode. Župan je pojasnil, da je voda neoporečna, kot jc bilo že objavljeno v Našem kraju. Vmes je prišlo le do nekaj dnevne oporečnosti zaradi popravil, vendar jc bilo to na Zelenem valu preklicano. M. Steklasa BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. PRIHODKI 1. Prihodki, ki se razpor. med republiko in občino 2. Prihodki, ki pripadajo občini RAČUN FINANCIRANJA 1. Zadolževanje proračuna Odplačilo kredita_ NETO ZADOLŽEVANJE 75.400.000,0 3.085.000,0 3. Finančna izravnava 92.508.000,0 Prihodki za zagotovljeno porabo(1+2+3) 170.993.000,0 4. Prihodki iz naslova davkov in drugih dajatev 56.350.000,0 5. Prihodki od premoženja 2.700.000,0 6. Prihodki iz naslova sofinanciranj 48.089.800,0 Prihodki za druge naloge(4+5+6) 107.139.800,0 7. Prenos prihodkov iz preteklega leta 126.194.471,4 8. Prihodki od delitvene bilance obč. Grosuplje 29.200.000,0 9. Prih. od sofin. ministrstev - dolg za 97 9.000.367,5 SKUPAJ PRIHODKI 442.527.638,9 II. ODHODKI 1. Plače, prispevki in drugi prejemki 17.850.000,0 2. Materialni in drugi stroški 23.608.000,0 3. Socialni transferi 1.930.000,0 Plačila storitev in dotacije javnim zavodom 56.461.500,0 1 | Druga plačila storitev 15.950.000,0 F Plačila obresti 10.000,0 7. Subvencije in transferi v gospodarstvu 11.680.000,0 8. Drugi odhodki 15.058.000,0 TEKOČI ODHODKI 142.547.500,0 9. Investicijski odhodki - delovanje občine 500.000,0 10. Investicijski odhodki - družbena dejavnost 151.377.273,9 11. Investicijski odhodki - gospodarska infrastruktura 152.492.865,0 12. Investicijski odhodki - gospodarski razvoj in drugo 9.190.000,0 INVESTICIJSKI ODHODKI 313.560.138,9 REZERVE 4.000.000,0 SKUPAJ ODHODKI 460.107.638,9 PRIMANKLAJ -17.580.000,0 17.700.000,0 120.000,0 17.580.000,0 I PLANIRANI ODHODKI ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI Dejavnost občinskih organov 15.070.000,0 Dejavnost uprave občine 18.600.000,0 Izobraževanje 170.405.731,2 Socialno varstvo 10.750.000,0 Otroško varstvo 24.800.000,0 Kultura 9.666.000,0 Šport 5.061.500,0 Zdravstvo 3.810.000,0 Interesne dejavnosti mladih 300.000,0 Kmetijstvo 10.150.000,0 Turizem 1.500.000,0 Razvoj drobnega gospod. - sklad za razvoj 3.130.000,0 Cestno gospodarstvo 74.775.018,0 Komunalno gospodarstvo in varstvo okolja 90.967.847,0 Stanovanjsko gospodarstvo 1.070.000,0 Poslovni prostori 600.000,0 Urejanje prostora 4.500.000,0 Varstvo pred naravnimi in grugimi nesrečami 7.921.542,7 Druge javne potrebe 3.020.000,0 Plačila obresti 10.000,0 Rezerve 4.000.000,0 I PROGRAM CESTNEGA GOSPODARSTVA Lokalne ceste 31.602.000,0 Vzdrževanje lokalnih cest 9.000.000,0 Zimska služba 3.000.000,0 Stroški pridobivanja soglasij, cenitev, itd. 600.000,0 Talna prometna signalizacija 500.000,0 Vertilkalna prometna signalizacija 1.000.000,0 Moderniz. lok.ceste Pri Cerkvi - Smuka 14.202.000,0 Obnova cestišča v Podgori 2.800.000,0 Priprava projektne dokumentacije 500.000,0 Krajevne ceste 37.100.000,0 Tekoče vzdrževanje krajevnih cest 1.200.000,0 Refund. materiala pri izgr. krajevnih cest 400.000,0 Moder.kraj.c. Pri Cerkvi - Podtabor- Rapljevo 24.000.000,0 Moderniz. kraj.c. v naselju Cesta 3.200.000,0 Moderniz. kraj. c. v Mali vasi 1.500.000,0 Moderniz. kraj. c. v Kompoljah - Konculc 5.000.000,0 Asfaltiranje mimo Prhaja, rekon. pri DVZ 1.800.000,0 Gozdne ceste 2.650.000,0 Vzdrževanje gozdnih cest 2.650.000,0 Regionalne ceste 3.423.018,0 Ureditev pločnika v Predstrugah 923.018,0 Priprava projektne dokum. za pločnik na Vidmu 2.500.000,0 SKUPAJ: 74.775.018,0 PROGRAM KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA IN VARSTVA OKOLJA Kolektivna komunalna raba 24.882.847,0 Financiranje tokovine 2.100.000,0 Sofin. dobave vode v višjih krajih, v čas. suše 100.000,0 Stroški pridob. soglasij, cenitev, itd 1.000.000,0 Ureditev trga Kom polje 950.000,0 Ureditev javnega prostora Kompolje 2.387.572,0 Ureditev parkirišča pri GD Hočevje 95.275,0 Dokument, projekt za avtob.postajo Ponikve 1.500.000,0 Javna razsvetljava v Zagorici 250.000,0 Nakup zemljišča in priprav.dela za igrišče v Predstrugah 2.500.000,0 Priprava proj. dokum.za prostor okoli GD Zdenska vas 500.000,0 Ureditev centra v vasi Cesta ( sofinan. dokumentacije) 500.000,0 Individualna komunalna raba 66.085.000,0 Montaža in zamenjava hidrantov 500.000,0 Izvedba vrtine v Kompoljah in analize 4.600.000,0 Sanacija vaških kanalizacij 200.000,0 Ureditev odvodnjavanja na Cesti - ured.požiralnikov 150.000,0 Čistilan naprava Potiskavec 820.000,0 Kanalizacija Bruhanja v. - Podgorica - prenos iz 1.97 13.422.900,0 Kanalizacija Bruhanja v. - Podgorica - 98 6.162.100,0 Ureditev kanalizacije Potiskavec 400.000,0 Projekt ČN Bruhanja vas 1.200.000,0 Stroški pokopališč Videm, Struge; odvoz smeti, por.vode 650.000,0 Komun, deponija Stehan 400.000,0 Nabava kontejnerjev 700.000,0 Sanacija črnih odlagališč, čišč. vodotokov., pož. 400.000,0 Večje vzdrževanje shrambe v Strugah 400.000,0 Vzdrževanje vojaških pokopališč 80.000,0 Mrliška vežica Videm , dokum., gradnja 32.000.000,0 Odkup zemljišča za širitev pokopališča v Strugah 4.000.000,0 SKUPAJ: 90.967.847,0 Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju z Društvom kmečkih žena i n PD in vrtca Kompolje prireja RAZSTAVO VELIKONOČNIH JEDI IN POGRINJKOV v sejni sobi na občini. Ogled razstave bo možen ves veliki teden. Adamičeva 1b Nekaj misli ob proračunu za leto 1998 Občinski svet je na zadnji seji sprejel proračun za leto 1998. To je pravzaprav zadnji proračun tega mandata in četrti, odkar je ponovno oživela dobrepoljska občina. Številke so podane v posebni tabeli. Poskušal bom na kratko povzeti glavne značilnosti letošnjega proračuna. Prihodke zaznamuje velik prenos iz leta 1997. Ta prenos je namenski, saj smo poskušali prihraniti vse, kar se je dalo, da bomo v letošnjem letu lahko zključili z gradnjo vrtca in šole. Rednih prihodkov občine je 170 milijonov tolarjev. To je takoimenovana zagotovljena poraba, ki jo dobi občina za zadovoljevanje rednih potreb. Ostali pomembni viri proračuna so še samoprispevek, prispevek iz delitvene bilance občine Grosuplje in prispevki občanov za infrastrukturne objekte, predvsem za ceste, ki jih plačujete v enkratnem znesku ob priliki gradnje. V planu je tudi nekaj prispevkov ministrstev, predvsem sofinanciranje ministrstva za šolstvo za izgradnjo šole in vrtca, za demografsko Ogrožeift in drugo. Seveda je to sedaj še v približnem znesku, ker se točno še ne ve nič. Ministrstvo za šolstvo nam je s sklepom odobrilo skupaj 94.000.000 SIT za šolo in vrtec, vendar bomo v letošnjem letu prejeli le 30.000.000 SIT, ostalo pa v naslednjem letu. V letošnjem letu se bomo tudi delno zadolžili in bomo plačali v naslednjem letu, ko bomo sredstva prejeli. V odhodkih je, po pokritju redne dejavnosti (vrtec, šola, kultura, šport, redno vzdrževanje cest, elektrika, delo uprave, socila itd), ki mora biti pokrita v skladu s predpisi države, največ sredstev namenjenih izgradnji šole in vrtca, mrliški vežici in cestnem ter komunalnem delu. Letošnji proračun nam je nudil malo maneverskega prostora, če smo hoteli zagotoviti sredstva za dokončanje šole in vrtca, zaradi že zgoraj omenjenih težav, vendar smo še vseno uspeli zagotoviti soliden cestni in komunalni program. Na cestnem delu je letošnji največji projekt do vasi Kapljevo, ki zaobjame tudi del Pod-tabora. Ostali cestni program se bo izvajal še v vaseh Podgora, Ponikve, Mala vas, Kom-polje-Konculc in Gesta. Povsod, kjer se bodo izvajala dela na obnovi cest, bo seveda potreben še enkratni prispevek prebivalcev, tako kot do sedaj. Dogovorjena minimalna t.uila je za novogradnje 1000 DEM po hiši, ki gravitira na določeno cesto in 300 DEM za preplastitev. Prispevek je seveda lahko tudi višji, če želijo vaščani pospešiti dela ali narediti več del. Za zbiranje teh sredstev so zadoženi vaški odbori. Vplačani pa morajo biti na žiro račun občine pred pričetkom gradnje. Tukaj moram ponovno pohvaliti va.ščane in vaške odbore posameznih vasi, ki z velikim navdušenjem in razumevanjem zbirajo ta sredstva in s tem omogočijo pospešitev napredka v svoji okolici. Sredstva, ki jih vplačajo, pa pomenijo tudi davčno olajšavo pri dohodnini, kot samoprispevek. Seveda bi bilo mnogo bolje, da teh sredstev ne bi bilo potrebno zbirati, toda lastnih virov občini zelo primanjkuje. Priznati pa je potrebno, da so naše tarife enkratnih prispevkov nižje kot v sosednjih občinah. Brez lastnih virov pa ne moremo pridobiti še drugih. Na komunalnem delu bo poleg mrliške vežice največ sredstev namenjenih odkupu zemljišč za komunalno deponijo in začetka izgradnje, vodovodu in kanalizaci- ji. Kar zadeva vodovod, je potrebno poudariti, da v proračunu ni zajetih cca 20.000.000 SIT, ki bodo porabljeni za obnovo vodovoda, vendar bo zaradi spremenjenega obračuna vodarine investicija potekala direktno preko Komunalnega podjetja Grosuplje. Plan obnove še ni dokončno potrjen na občinskem svetu. Obnova pa bo po vsej verjetnosti potekala skozi vas Ponikve, delno Mala vas in verjetno še del od Kompolj proti Brezju. Sredstva so seveda namenjena še za druge namene, kot pospeševanje drobnega gospodarstva, tukaj vlagamo sredstva v medobčinski sklad, kjer je možno dobiti kredite pod ugodnimi pogoji, dalje za kmetijstvo (podrobneje obdelano posebej) za prostorsko urejanje. Na tem področju nameravamo v letošnjem letu sprejeti še PUP in zazidalni načrt za novo obrtno cono in čettj mo dobili še kaj republiških sredstev še^F zidalni načrt za stanovanjski del Predstrug, kot je predvideno v prostorskem planu. To je nekaj zgoščenih misli ob sprejemu letošnjega proračuna. Vseh podrobnosti se seveda ne da zapisati, vendar podatki niso tajni, vsak, ki ga kaj zanima, jih lahko kadarkoli preveri na občinski upravi, Prepričan sem, da je (hitri) sprejem letošnjega proračuna dobra osnova za zelo uspešen zaključek našega sedanjega štiriletnega dela v novi občini. Proračun je torej sprejet veselo na delo in lepo pozdravljeni. župan Anton Jakopič Spomladansko čiščenje• in kosovni odpadki Pomlad je čas, ko se vse prebuja in ko tudi ljudje želimo očistiti svojo okolico in prenoviti tudi svojo notranjost. Res, žal mi je, da ne moremo normalno izpeljati spomladanske čistilne akcije tako, kot smo jo pred dvemi leti že zastavili. Kot vas je že obvestilo Komunalno podjetje Grosuplje, še vedno ne moremo pobirati kosovnih odpadkov, ker je staro smetišče zatrpano, novo pa še ni usposobljeno. Dela na pridobitvi nove lokacije intenzivno potekajo. Podpisane so pogodbe o nakupu zemljišč, tako da lahko upamo, da bo nadaljne urejanje nove deponije steklo hitreje. PONOVNO PROSIMO VSE, OBČANE, DA KOSOVNE ODPADKE ZADRŽIJO DOMA, DOKLER NE BO USPOSOBLJENA NOVA DEPONIJA. NE JIH ODVAŽATI PO OBROBJU GOZDOV ALI OB CESTAH, KOT TUDI NE V POŽIRALNIŠKE DOLINE. VSO TO NESNAGO BOMO MORALI POTEM POBRATI. TO BO SAMO DODATNO DELO IN DODATNI STROŠKI. V interesu vseh nas je, da je naša okolica čim lepša, toda če odpadke od svojega praga vržemo pred drugi prag, nismo storili ničesar. Ponovno vas tudi naprošamo, da kontejnerjev ne bi zapolnjevali z organskimi odpadki (plevel z vrta, veje od obrezovanja drevja itd.), ki so lahko dobra podlaga za izdelavo komposta ali pa se jih v času, ko ni preveč suho, lahko neškodljivo sežge. Takšni odpadki običajno zavzamejo zelo veli- ko prostora v kontejnerju in onemogočajo odlaganje drugih odpadkov, ki jih je nujno odvreči v kontejner. Vse skupaj napravi slabo voljo pri ljudeh in podraži odvoz. Vsi pa raje vidimo, da je odvoz cenejši kot dražji. Kes smo zaradi nedograjene deponije prikrajšani za popolno in dosledno čistilno akcijo, vendar to ne pomeni, da pomladanskega čiščenja ni potrebno opraviti. Odvoz normalnih rednih odpadkov poteka nemoteno, organski- odpadke spravimo na primeren kup, tla bodo scgnili, ali jih bomo ob priliki zažgali, kosovne odpadke pa zložimo doma na primeren manj viden prostor za toliko časa, da bo odvoz možen. Večkrat smo že opozorili in ponovno opozarjamo, da stari avtomobili, pa tudi večji kmetijski ali obrtni stroji, ne padejo v nobeno od teh katego odpadkov, za katere je potrebna javna i u_<> t Za te stvari je odgovoren lastnik in jih IcTiolžan na lastne stroške odpeljati na us- trezen odpad, ne pa v prvo dolino ob cesti. Ce bo vse normalno, borno v letošnjem letu prišli tudi do komunalnega inšpektorja in bomo vse kršilec tudi kaznovali. Za avtomobil je odgovoren zadnji uradni lastnik, ki se ga da ugotoviti, saj so vsi avtomobili registrirani. Velik problem so tudi odpadki zaklanih živali, ki jih neusmiljeno mečete, kar iz avtomobila nekam pod cesto, to potem razpada in smrdi in je tudi leglo bolezni. To je skrajno necivilizirano. Takšne odpadke je potrebno zakopati ali sežgati. Lovci so me opozorili, da jih tudi z veseljem sprejmejo na uradno določenem mrhovišču, ki ga ima vsaka lovska družina, samo povezati se je treba z njimi. Še enkrat prosimo za razumevanje in obilo uspeha pri pomladanskem čiščenju. župan Anton Jakopič Ponovno o kmetijstvu Čeprav smo o kmetijstvu v občini spregovorili že nekajkrat, se bomo k tej temi vračali še večkrat. Kmetijstvo v naši občini seveda že dolgo ne predstavlja več temeljne gospodarske dejavnosti, je pa tudi pri nas vse bolj pomembno zaradi ohranjanja kulturne krajine. Z opuščanjem kmetijstva se vse bolj zarašča tudi slovenska zemlja. Strokovnjaki so ^Kunali, da gre zaraščanje zemljišč pre-rnosorazmerno Z zmanjševanjem staleža živine, kar je logično, vsaka žival potrebuje toliko in toliko krme. Če ni živali, ni potrebe po košnji ali paši. Problem zaraščanja in opustele vasi so večji problem kot pridelava hrane same, te je zaenkrat še vedno dovolj. Ostali problemi pa so hujši. Zato je problem kmetijstva tudi v okviru Evropske unije, problem št 1. 50 % vseh sredstev subvencij v Evropski uniji je namenjeno kmetijski in seveda širše podeželju. Občina Do-brepolje se je ves čas zavedala, da je kmetijstvo pomemben segment gospodarstva v občini, upoštevajoč že vse zgoraj omenjene razloge, čeprav do lanskega leta nismo prejeli od države niti tolarja za te namene. Z vstopom Slovenske ljudske stranke v vlado, se odnos do kmetijstva popravlja, čeprav se vseh zadev ne tla rešiti čez noč. Tudi naklonjenost države do občinskih programov se je nekoliko povečala, tako, da smo v letu 97 prejeli delno refundirana sredstva, ki smo jih namenili za kmetijstvo. Sredstva nam država delno refundira za programe, ki imajo trajno razvojno vrednost, to je predvsem vlaganje v zemljiške operacije, agromelioracije, urejanje pašnikov in izobraževanje kmetov. Manj so navdušeni za subvencije direktno v proizvodnjo. Izven proračuna občine smo uspeli pridobiti sredstva v višini ca 25.000.000,00 SIT tudi za projekt agromelioracij v Strugah. Tukaj ni investitor občina, ker po razpisnih pogojih ne more biti, vendar teh sredstev v Strugah ne bi bilo, če se ne bi občina intenzivno vključila v pridobivanje teh sredstev in brez naklonjenosti kmetijskega ministrstva, katerega resor sedaj pripada SLS, ki je mnogo bolj naklonjena podeželju in podeželskim občinam. Občina bo tudi v letošnjem letu namenila za kmetijstvo skupaj 10.150.000,00 SIT. Kmetijski proračun za leto 1998 podrobno izgleda takole: (glej tabelo spodaj) Kaj sedaj te številke pomenijo, bom poskušal malo podrobneje obrazložiti, ker gre za razmeroma veliko denarja, je prav, da ste s tem vsi seznanjeni. I. 1.11. Posebne naloge kmetijske svetovalne službe: Ta postavka je namenjena v pomoč svetovalcem pri njihovem delu, tako splošnem kot za delovanje kmečkih žena. Iz te postavke plačujemo morebitne stroške predavateljev, strokovnih predavanj, stroške ekskurzij, del stroškov delovanja aktiva kmečkih žena itd. II. 1.2. Analiza zemlje in krme: Iz te postavke plačujemo analize zemlje in krme, za vzorec, ki jih po svoji strokovni oceni odvzema svetovalec na terenu enkrat pri enem enkrat pri drugem. V lanskem letu je bil ta znesek celo nekoliko preveč pre- 11. KMETIJSTVO 10.150.000,00 11.1. Plačila storitev 1.300.000,00 11.1.1. Posebne str. nal. kmet. svet. službe 500.000,00 11.1.2. Analiza zemlje in krme 400.000,00 11.1.3. Testiranje škropilnic, sejalnic, molznih strojev, silokombaj. 400.000,00 11.2. Subvencije 4.950.000,00 11.2.1. Umetno osemenjevanje 1.000.000,00 11.2.2. Pospeševanje goved, društva in govedoreje 100.000,00 11.2.3. Pospeševanje čebelarstva 100.000,00 11.2.4. Sof. konjerejskega kluba in konjereje 50.000,00 11.2.5. Sof. pristojbin za promet z mlekom 450.000,00 11.2.6. Sof. nabave plemenskih ovnov 50.000,00 11.2.7. Krediti oz. subvenc. obr. mere pri kred. kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti 1.500.000,00 11.2.8. Subv. nabave semen (žita in travne mešanice) 1.000.000,00 11.2.9. Sof. prepisov kmetijskih zemljišč 500.000,00 11.2.10. Pomoč društvu rejcev malih živali 100.000,00 11.3. Investicijski odhodki 4.000.000,00 11.3.1. Agromelioracije 3.500.000,00 11.3.2. Sofinanciranje pašnikov 500.000,00 sežen. Analiza je zelo dobra podlaga za načrtno gnojenje ali krmljenje krav. 11.1.3. Testiranje škropilnic, scjalnic in molznih strojev, silokombanjev: Iz te postavke plačujemo redne letne preglede silokombanjev, molznih strojev in škropilnic. Pregled plačamo mi, vsak sam pa rezervne dele. 11.2.1 Umetno osemenjevanje: I/, te postavke plačujemo za vsako plemenko po 1.()()(),()() SIJ za tetino osemenitev. Vsaka osemenitev je zaradi te pomoči torej za 1.()()(),()() SIT cenejša. Poleg tega plačujemo še doplačila za osemenitev z boljšimi biki, za tiste krave, kijih določi selekcijska služba Kmetijskega zavoda, če seveda lastniki to želijo. Postavke 11.2.2, 11.2.3, 11.2.4 in 11.2.10 so namenjene pomoči posameznim društvom, ki so v nekem smislu povezana s kmetijstvom. Tu gre seveda samo za simbolično pomoč. 11.2.5. Sofinanciranje pristojbin z mlekom: Občina plača vsem proizvajalcem mleka v občini pristojbino za zdravstveni pregled mleka, ki bi ga sicer moral plačati vsak proizvajalec sam. To plačujemo že vsa leta. 11.2.6. Sofinanciranje nabave plemenskih ovnov: Že nekaj let sofinanciramo nabavo plemenskih licenciranih ovnov, s čimer se izboljšuje čreda in pridobi možnost regresa za ovce. 11.2.7. Kreditiranje oziroma subvencioniranje obrestne mere pri kreditih kmetijstva in dopolnilne dejavnosti na kmetiji: Iz te postavke subvencioniramo obrestno mero za kredite, ki jih nudimo za programe kmetijstva in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. V letošnjem letu smo za to namenili manj, ker lanska sredstva še niso porabljena. V banki je še zagotovljen kreditni potencial v višini skoraj 20.000.000,00 SIT. Po priporočilu odbora za kmetijstvo in ob soglasju občinskega sveta, smo z banko dosegli dogovor, da bomo doplačali še določen znesek v banko, tako da bo kredit mogoče dobiti po obrestni meri TOM + 0. Razpis si preberite na drugem mestu. 11.28. Subvencioniranje nabave semen (žita in travne mešanice): To je nova postavka, iz katere bomo v letošnjem letu subvencionirali nabavo se men žit in trav. Tu pridejo v poštev predvsem semenska koruza, pšenica ječmen in oves, ter travno detelj ne mešanice. Po oceni bi bilo možno s tem denarjem subvencionirati od 18 do 20% cene žit in trav. Subvencija bo izvedena preko KZ Dobre polje. Kdor bo torej kupil omenjeno seme v K/, Dobrepolje in je občan naše občine, bo dobil seme po subvencionirani ceni. 11.2.9. Sofinanciranje prepisov kmetijskih zemljišč: Iz te postavke bomo plačali stroške prepisa kmetijskih zemljišč vsakemu občanu, ki bo kupil ali zamenjal parcelo tako, da bo nova skupna parcela velika vsaj en hek tac 11.3.1 Agromelioracije: Postavka je namenjena izvajanju dodat nih agromelioracij. Manjši del te postavke se nanaša še na plačilo lanskih del. Ostalo pa je namenjeno agromelioracijam v Ponikvah. Razpis si preberite na drugem mestu. 11.3.2 Sofinanciranje pašnikov: Sredstva so namenjena kot pomoč pri vzpostavitvi električne ograje za pašnike. Sredstva se razdelijo med prosilec sorazmerno s številom prosilcev v vsakem letu. Razpis je na drugem mestu. (leprav gre za področje kmetijstva skupaj razmeroma precej občinskega denarja, se zavedamo, da s tem vsega ne bomo mogli rešiti. Z ozirom na zaostreno situacijo ni za pričakovati kakšnega večjega povečanja. Potrebni bodo še drugi ukrepi in ekonomsko razmišljanje. Izredno važno za natlaljni obstoj naših kmetij, bi bilo združevanje zemlje v večje kose. Po informacijah, ki jih imam, se o tem nekaj pogovarjajo v Podgori in Bruhanji vasi. Prepričan sem, da bodo kmetije mnogo lažje obstale in kmetijstvo bo nudilo več dohodka, če bodo ti postopki stekli. Občina na tem nima nobenih pristojnosti. Vse jc odvisno od lastnikov zemljišč. 80% jih mora biti za te stvari. Nikogar se tudi ne da prisiliti. Država pa jc še vedno pripravljena plačati stroške izvedbe. Postopke pa. na predlog lastnikov vodi upravna enota. Pomlad jc pred nami, zemlja že diha z novim dihom življenja. Kmetje smo z naravo še posebej povezani. Občina nam po svojih močeh poskuša pomagati. Pomoč pričakujemo tudi od države, še vedno pa je največ odvisno od nas samih, razmislimo tudi o tem. Župan Anion Jakopič RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA IZVAJANJE DODATNIH AGROMELIORACIJ ZA VAS PONIKVE Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za izvajanje dodatnih agromelioracij na območju vasi Ponikve. Za razpis se lahko prijavijo vsi lastniki zemljišč v vasi Ponikve, ki želijo, da se na njiho-i vem zemljišču izvajajo dodatne agromelioracije in so pripravljeni sami prispevati 30% vrednosti opravljenih del. Z ozirom na omejenost sredstev, je poseg namenjen predvsem korekcijam, oz. popravkom na zemljiščih, kjer so bile agromelioracije že izvedene, pa so se pozneje pokazale še določene potrebe, ne pa v celoti novim posegom. V prijavi morate navesti: J - točen naslov prosilca - številka parcele z oznako katastrske občine - opis del, ki jih želite izvajati - izjavo o pripravljenosti plačila lastne udeležbe Po zaključenem roku zbiranja prijav, bo prijave pregledala strokovna komisija, ki bo odločala o upravičenosti posega in odobrila obseg del na posamezni parceli. Rok za oddajo prijav je 15.4.1998. Prijave oddajte pismeno na naslov, Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Občina Dobrepolje župan OBČINA DOBKEPOIJE RAZPISUJE kreditiranje kmetijstva iz bančnih sredstev in subvencionirani obrestni meri iz sredstev proračuna občine dobrepolje 1. Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 20.000.000,00 SIT. Kredit je za kreditojemalca brezobresten, plača samo TOM. Obresti bodo poravnane iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Krediti se vodijo v SIT. Doba vračanja posojila je 5 let. 2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: •idnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije; /cn nejo le hladne sludcnčnice. Tako se je Narcis, zaljubljen v svojo lepoto in obupan, kajti ostal si je vekomaj nedosegljiv, spremenil v cvet, ki še nosi njegovo ime. Žalost Drevesa v daljavi šume in ptice na nebu križe. Reja v daljavi šumi, njej človek prisluhnili želi. Po obrazu pa njemu kaplja polzi, tiho, tiho, kakor dež rosi. Srce močno ga bilo, saj greh miru ne pusti. Ogenj v njegovih očeh se iskri in počasi tako solze suši. A nato duša spregovori in z žalostjo svojo izkrvavi. Melitka Križman Poročilo s februarske seje sveta staršev Med zimskimi počitnicami je bil na Vidmu Svet staršev celotnega zavoda, kjer so pregledali, dosedanje delo in aktivnosti do konca šolskega leta. S tega sestanka vam podajamo le nekaj misli, sicer pa se lahko starši bolj natančno seznanite pri svojih predstavnikih v Svetu star- šev. Najprej je ravnatelj seznanil starše z aktivnostmi v šoli v zadnjih treh mesecih: • Na adventnem sejmu v Podgori so so-^vvali učenci iz Kompolj, malčki iz vrtca ^^a. Jadranka z otroki iz Podgore; • zimska obredja - prireditev v Jakličevem domu so pripravili učenci in malčki iz Kompolj, izšla bo tudi video kaseta, studia loto Markclj. Cena bo okrog 2.500,00 SIT. Ce hočemo, da se vključimo v Turistični projekt, je prav, da imamo na zalogi video gradivo; • učenci PŠ Ponikve so pripravili dve kulturni prireditvi v decembru - eno za krajane, drugo za bolne in onemogle iz zavoda Ponikve - božično novoletni sejem; • izvedli smo šolo v naravi za učenec tretjih razredov na Rogli, katere se je udeležilo 29 učencev. Učenci so se naučili osnovnih pravil smučanja. Vsi so se vrnili nepoškodovani. Po diskusiji je bil sprejet SKLEP: Predstavniki staršev v Svetu ^J^-.šev se strinjajo, da sc v Ijodoče organizirali zimska šola v naravi na Rogli, čc bo le mogoče. • v decembru so učenci OS Dobrepolje pripravili skupaj Z go. Emo kulturno prireditev v narečju; izvedeno je bilo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Organizirala ga je ga. Ema. Rezultati so bili odlični: največje št. doseženi točk 88, iz Strug so tekmovale štiri učenke 7. razreda. Na vseslovensko tekmovanje bodo odšle tri učenke z Vidma in tri učenke iz Strug. Predlog je bil, naj bi ostali tekmovalci prejeli vsaj pohvalo; • udeležili smo se tudi natečaja v pisanju spisov, ki ga je razpisalo podjetje HERMES - združenje za kakovost iz Ljubljane. Naloge učenk pod mentorstvom ge. Slavke Mu-star so bile izbrane med dvanajstimi najboljšimi spisi, izmed 127. prispelih. V petek, 6. februarja, smo se udeležili skupaj z go. Slavko razglasitve in proslave v Ljubljani; • učenci PS Kompolje so sodelovali na prireditvi srečanja TREH NAI^EČIJ v Dolskem, skupaj z Zagonskimi .fanti. Gorenjsko narečje so zastopali domačini, dolenjsko narečje učenci iz Kompolj, štajersko narečje so predstavljali plesalci Prlekijc; • na Vidmu smo imeli ob kulturnem prazniku recital. Tema recitala je bila Zdrav-Ijica, prav bi bilo, da drugo leto recital pripravimo v Jakličevem domu ob kulturnem prazniku; • v Strugah so pripravili ob kulturnem prazniku kviz in recital, učenci 2. b razreda so skupaj z go. Jadranko in Valerijo odšli na srečanje z učenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamnik. Bili so zelo lepo sprejeti, dogovorili pa so sc za povratno srečanje na Vidmu,. • pri zgodovinskem krožku pripravljajo skupaj z go. Slavko dve publikaciji križank in ugank z naslovom BISTROUMNIK I in BISTROUMNIK 2. V torek, K), februarja, je potekalo na šoli preverjanje znanja iz slovenskega jezika, v sredo 11. februarja iz matematike. Pri slovenskem jeziku so učenci dosegli 62,3% uspeha, pri matematiki je bil rezultat 54,1%. V šoli Struge je bil rezultat pri slovenskem jeziku 58.85%, pri matematiki 54.4%. Ravnatelj je v obrazložitvi primerjal rezultate lanskega leta ob polletju in na koncu leta, pokazal pa je tudi grafični prikaz doseženih rezultatov. Poudaril je, da smo z rezultati dokaj zadovoljni. V mesecu marcu ali v začetku aprila bo za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali razredno stopnjo, sestanek na temo podaljšano bivanje. Pri tem se jih mora odločiti vsaj najmanj šestnajst staršev in učencev, vendar nam more dati pri tej številki soglasje tudi ministrstvo. V primeru, da se jih odloči 21 staršev in učencev, bo oddelek zagotovo. Na tem sestanku bodo starši obveščeni o okvirni ceni kosila in pogovorili se bomo tudi o urah, ko naj bi bilo PB. Na sestanek bomo povabili tudi starše iz vseh treh podružničnih šol. Na ministrstvo smo že oddali prošnjo za soglasje k objavi razpisov za učitelje, ki sedaj poučujejo za določen čas ali pa se nam bo število učiteljev povečalo zaradi povečanja oddelkov. Prav tako smo zaprosili tudi za sistemizacijo in sicer polovično zaposlitev računalničarja, nova zaposlitev učitelja v PB in za 0,75 delovnega časa snažilke. Učitelja PB bomo verjetno dobili sistemizira-nega, za ostala dva profila pa je zelo veliko vprašanje odobritve. Glede na dejstvo, da gradnja poteka po načrtih in so v tem mesecu narejeni že tlaki, hkrati pa poteka tudi beljenje učilnic in povezava z obstoječo šolo, smo lahko prepričani, da bo I. septembra 1998 prišlo resnično do vselitve v prizidek. Zaradi tega je že konec februarja v časopisu Naš kraj izšel razpis za prosta mesta v vrtcu. Trenutno imamo Že osemnajst prijav. Glede na dejstvo, da zapusti 1. septembra II malčkov vrtec, ker odhajajo v prvi razred, nam tako ostane za tretjo skupino že sedem otrok. Prepričani smo glede na povpraševanje staršev, da bo prošenj še bistveno več. Od starosti prijavljenih otrok pa je odvisno kako bomo oblikovali oddelke. Že sedaj je gotovo, da bo v novem vrtcu tudi jaslični oddelek. V prihodnjih mesecih bo še veliko aktivnosti za začetek novega leta na osnovni šoli in v vrtcu. Največ težav bomo imeli v jeseni pri izvajanju pouka športne vzgoje, ker bodo vsi oddelki v dopoldanskem času. Možna rešitev bi bila, da bi ob določenih urah lahko bili učenci razredne stopnje namesto v telovadnici v večnamenskem prostoru vrtca. V mesecu aprilu bo imel ravnatelj na roditeljskem sestanku tudi poročilo o pripravah na devet letno osnovno šolo.V poročilu bom podala le nekaj izhodišč: • pričetek obveznega devetletnega programa sc prične v šolskem letu 2004/2005. Do tedaj je potrebno zagotoviti tudi kadrovske pogoje; • v prvem razredu (sedanja MS) bosta poučevali učiteljica razrednega pouka in del ur bo pri pouku prisostvovala tudi vzgojiteljica. Vsi dosedanji kadri morajo iti skozi sedem modulov, kjer sc seznanijo z novostmi, ki bodo v prvi triadi bodoče devetletne šole. Pri tem pa so naleteli na velike težave povsod po Sloveniji, ker je organiziranih premalo seminarjev za tako veliko število učiteljev in vzgojiteljic v prihajajoči devetletni šoli; • preverjanju znanja po posameznih tria-dah ne bo več obvezno, vendar pa ga bo šola morala ponudili za tiste učence, ki bodo to želeli. Po prvih dveh triadah bodo rezultati bili le za interno uporabo; nadaljevanje na str. 30 + UiJm/ hm/ hnk ff/ ti/ r\wk. \k/ m/r $i/ /juy /iklm/. IatuIa/ vtkat Wvw. ,JlW A /fl/rfAJV. lwfv /jiAmi/m/ f/ M/a/ 1 {.> PUSTNE Š£MC Zjutraj sem si na glavo nataknil klobuk in za pas sem si zataknil pištolo. H>il sem kavboj. Potem sem se s kombi' jem pripeljal v šolo. V šoli smo imeli pustni karneval. Sli smo po Vidmu. Ko smo prišli nazaj, smo šli k malici. Ko smo pomalicali, smo šli domov. Doma sem s prijatelji šel po vasi. Ljudje so nam dali veliko denarja. Ko se je stemnilo, smo si razdelili denar. Vsak je dobil devetsto tolarjev. Potem smo šli domov. Doma sem se še malo učil. nato pa zaspal. Pok Kline, /jO Kdor matere ni poznal, ne ve kaj je dobrota. (hrvaški pregovor) Materinska ljubezen se ne stara. (nemški pregovor) Pust v Zagorici Poštari tradicionalni navadi si jc skupina Zagoričanov zopet nadela maske in se odpravila po vasi. Njihovo navzočnost je žc od daleč naznanjala harmonika ljudskega godca, ki je ob spremljavi ta grbastega prvi pristopil k hišnim vratom. Za njima sta prišla ta lep in ta lepa, na koncu pa s težkimi koraki ta star in ta stara. Po izročilu gospodinja povabi mačkare v hišo in jih obdari. Pri odhodu se mačkare zahvalijo za prejete da- rove ter zaželijo srečo in dobro letino. Kar smo videli, je le majhen del tega, kar je bilo včasih žc prikazano na prireditvi v Zagorici in na Vidmu. Morda prihod te skupine pomeni, da Zagoričani še niso pozabili na svoje mačkare. Želimo si lahko le, da bo v prihodnosti karneval zaživel v svoji polni obliki. S tem bi se ohranila tradicija in kulturno izročilo. Janez LenarčuA Pustne seme £ Na najbolj norčavi dan v letu smo se učenci in učitelji razredne stopnje pokazali v drugačni podobi. Našemljeni smo se sprehodili skozi Videm, se ustavili pred občinsko stavbo in zbranim prebrali nekaj pustnih novic. Izbrali smo najlepše in najbolj domiselne maske ter jih nagradili. Obisk skladatelja in pravljičarja Janeza Bitenca v PS in vrtcu v Kompoljah V petek, 6. februarja, jc otroke v vrtcu in učence v podružnični osnovni šoli v Kompoljah obiskal priljubljeni otroški skladatelj in avtor številnih glasbenih pravljic Jane/. Bitenc. Njegov opus obsega kar 400 do 450 enot (pesmic, glasbenih pravljic, knjig in av-diokaset). Vzgojiteljice in učiteljice so skupaj z otroki vložile veliko truda v pripravo na obisk velikega prijatelja otrok. Skupaj z otroki so napravile razstavo risbic na temo znanih >^p>r;nli pravljic laneza Bitenca. Pripravi le so tudi razstavo knjig, ki jih je napisal tokratni gost in tudi preprostih glasbenih instrumentov, ki so jih otroci sami izdelali. Skladatelj Janez Bitenc jc otrokom v vrtcu in učencem v šoli povedal svojo glasbeno pravljico. Otrokom jc zaigral nekaj znanih melodij svojih pesmic, katere so otroci takoj prepoznali. Z obiskom skladatelja Janeza Bitenca smo bili vsi zelo zadovoljni, šaj nam je lepo polepšal slovenski kulturni praznik. Knjižničar Matej Kalan Skladatelj Janez Bitenc med otroki v vrtcu V šoli smo pri pouku glasbene vzgoje izdelovali male ritmične instrumente. Instrumente smo prestavili in vsak je zaigral na svojega. Skupaj z otroki iz vrtca Ciciban smo pripravili razstavo malih ritmičnih instrumentov. Nato smo začeli zbirati pesmice in glasbene pravljice, ki jih je napisal skladatelj g. janež Bitenc. Veliko smo se jih naučili, nekatere smo tudi ilustrirali. Knjižničar Matej Kalan se je dogovoril, da je skladatelj g. janež Bitenc v petek, 6. februarja obiskal našo šolo in vrtec Ciciban. Povedal nam je glasbeno pravljico. Skupaj smo prepevali pesmice. Obljubil je, da bo še prišel, ko bodo rastle trobentice. Njegove pravljice in pesmice so mi zelo všeč. G. Janez Bitenc je napisal zelo veliko pesmic za otroke in zaželeli smo mu, da bi jih napisal še veliko. Drugo zelo zanimivo in prijetno doživetje pa je bil glasbeni koncert učencev glasbene šole pod vodstvom učiteljice Rezike Šuštar. Predstavili so nam instrumente in prisluhnili smo njihovim zvokom. Spoznal sem, kako lepa je glasba in čeprav ne hodim v glasbeno šolo, mi je glasba zelo pri srcu. Rok Blatnik OTROCI IZ VRTCA SO PRIPOVEDOVALI Misli otrok ob obisku JANEZA BITENCA: Anja: Meni je bilo všeč, ko smo se učili pesmico o klobučku. Matic: Všeč mi je bilo, ko nam je pripovedoval pravljico in igral na sintiseizer. Simona: Všeč mi je bilo, ko smo se slikali in je rekel, da bo povedal otrokom, kako smo pridni. Žiga: Tudi jaz bi rad imel tak klobuček, kot ga je imel jakec. Gašper: Rekel je, da nas bo še obiskal. Jerneja: Narisali smo mu veliko risbic. Miha: Zapeli smo mu veliko pesmi. Petra: Njegove pesmi so mi zelo všelč in jih rada pojem. Predstavitev Dobre-polja na nacionalni televiziji Učenci OŠ Dobrcpolje so se na začetku šolskega leta javili za sodelovanje v oddaji 'od klobukom. V torek, 10. 3. 1998 nas je razveselil tele-bn, da je bila naša šola izžrebana za sode-ovanje v omenjeni oddaji. V oddaji bo predstavljena tudi reportaža o Dobrepolju. V začetku aprila pa se bodo učenci naše šole na snemanju pomerili v tekmovalnem delu oddaje. Oddaja bo na sporedu nacionalne televizije eno izmed sred v mesecu aprilu (predvidoma 22. aprila). Našim učencem lahko na tekmovanju lžclimo veliko uspehov in sreče. Skladatelj Janez Bitenc med otroki v šoli GROSUPLJE Adamičev- fs Knjižničar Matej Kalan Odmevi Izjava ob sprejemanju Zakona o športu v Državnem zboru Republike Slovenije V teh dneh ima Državni /bor na dnevnem redu sprejem ZAKONA O ŠPORTU - tretje branje. Športni forum Slovenije je še predvsem v zadnjih mesecih opravil vrsto aktivnosti in dve javni okrogli mizi, s katerimi je poskušal zaustaviti sprejem tega zakona, ki ga slovenska športna javnost zavrača. To ni doslej uspelo, zato Športni forum objavlja stališča do Zakona o športu in poziva Vlado Republike Slovenije k razumnosti, poslance Državnega zbora pa k treznemu premisleku. V nadaljnem tekstu podajamo navedenim v razmislek nekaj najpomembnejših zadržkov do takega Zakona in delovanja Ministrstva za šolstvo in šport: 1. Predlaganje takega Zakona o športu, kol ga je predložilo Ministrstvo za šolstvo in šport v tretje branje in sprejem, ne izhaja i/, potrebe po zakonski opredelitvi športa v Sloveniji, ampak iz. političnih in podjetniških interesov vodilnih strank koalicije. Tak zakon slovenskemu športu ne koristi, pač pa nasprotno - škodi! Na vse razprave in pobude s strani civilne sfere (tudi Športnega foruma) so bili odgovori predlagateljev zakona le politični in ne strokovni. 2. Temeljni akt za šport bi moral biti Nacionalni program športa, ki bi moral opredeljevati tudi materialne obveznosti države. Sile zalem, ko je nacionalni interes in program športa v parlamentu ugotovljen in določen, je smotrno ugotavljati, kaj je potrebno določiti s posebnim Zakonom o športu. 3. Zakon o športu ni temeljni akt, ki ga potrebuje slovenski šport, kajli iz (predlaganega) zakona (za državo) ne izhajajo materialne obveznosti do športa. Zakon je le poskus discipliniranja civilne družbe in je v nasprotju z drugim zakonom, in sicer Zakonom o društvih. Ministrstvo za šolstvo in šport si želi z Zakonom o športu zagotoviti popolno oblast nad slovenskim športom. 4. Večina modernih držav danes nima zakona o športu, a imajo bistveno bolj razvit šport kot Slovenija. 5. Ministrstvo za šolstvo in šport si je podredilo večino proračunskih sredstev za šport, ki jih razdeljuje samovoljno, brez strokovno preverjenih in objavljenih meril in brez. poročanja športni javnosti o porabi teh sredstev. 6. Ministrstvo za šolstvo in šport se je v zadnjih letih prelevilo v izvajalca programov športa. Ministrstvo nastavlja profesionalne trenerje po posameznih športnih društvih mimo vednosti občinskih upravnih organov, samo vodi tudi vrsto izvajalskih programov (Športna značka, Učenje plavanja, športna tekmovanja, itd.). 7. Predlagani Zakon o športu razvrednoti športna društva (civHno sfero) in jih podreja v zgolj IZVAJALCE (terminnologija .samoupravnega socializma) od Ministrstva predpisanega programa športa v Sloveniji. In še izvajalec je športno društvo po tem zakonu le, če ga izbere Ministrstvo za šolstvo in šport. 8. Predlagani Zakon posega v temeljne pravice posameznih športnih panog in jim predpisuje način delovanja, kar je v nasprotju z Zakonom o društvih (3. člen I. odstavka), po katerem so društva povsem samostojne institucije civilne družbe, ki si same določajo način delovanja. 9. Zakon bi nujno moral odražati socialno politiko države na področju športa, še predvsem v današnjem času, ko je vse več nevarnosti mamil in drugih zasvojenosti mla- dine ter je vse več mladine brezposelne. 10. S takim Zakonom o športu bo država še bolj prevalila finančno breme športa na ramena staršev, čeprav je že danes šport najmlajših kategorija, ki bi moral biti prednostna skrb države, v največji meri na finančnem bremenu staršev. S tem se bo še bolj zmanjšala dostopnost športa otrokom socialno šibkejših kategorij, kamor vse bolj sodi že večji del Slovencev. Pač pa Zakon osrednjo pozornost namenja vrhunskemu in profesionalnemu športu. 11. Stanje na področju športa, predvsem po zaslugi takšnega delovanja Ministrstva za šolstvo in šport, je podobno stanju družbe. Med športniki, seveda predvsem meti športnimi delavci, je zavladala apatičnost do^ meljnih problemov športa, kajti nemo" ' očitna. Tako se civilna sfera ob omaganem OKS-ZŠZ (vsa čast redkim izjemam), ne upira več podržavljanju športa v Sloveniji. Zato Športni forum Slovenije poziva poslance Državnega zbora, da se pred sprejemanjem Zakona o športu podrobneje seznanijo s položajem v športu (in to ne le eno stransko, s strani Ministrstva za šolstvo in šport) in presodijo, ali je res potrebno sprejemati Zakon o športu ali pa se naprej pogovorili, uskladiti med seboj različne pogled civilne sfere in vlade in se odločili, kaj v športu v Sloveniji sploh hočemo. Za ŠPORTNI FORUM Slovenije predsednik: Janez G. VIRK (Opombo uredništvo: Zakon o športu je bil med pripravo našega glasila žc sprejel. Odločili smo se, da izjavo objavimo zaradi popolnejše informacije o vsebini zakona.) MISLI Kadar mati joče, so solze iskrene. Materino srce je zmeraj mehko. Materine oči so slepe. Mati razume svojega otroka, četudi je nem. (nemški />regovor) (švedski pregovor) (ruski pregovor) (italijanski pregovor) Očetova dobrota je višja od gore, materina dobrota je globlja od morja. (japonski pregovor) Pisma bralcev Reševanje romske problematike Na občinski odbor stranke prihaja zadnje čase kar veliko pošle. Nekaj je podpisane, nekaj pa tudi ne, kajti nekateri nočejo biti imenovani, čeprav so njihove težave argumentirane in čisto mogoče. Za ta izvod občinskega časopisa sem izbral v obdelavo podpisano pismo, v katerem je nakazano, da bomo tudi v Dobrepoljski dolini imeli Rome. Težko verjamem, da je bilo predhodno med piscem pisma in dobrepoljskim g. županom dosežen dogovor, kateri bi A'djil na promociji občine in /^•'ana, kar se je ne tako dolgo dogajalo v nam dobro poznani sosednji grosupeljski občini. Pisec pisma je v želji po miru in rekreaciji v naravi pred leti kupil nekefliko večjo gozdno parcelo v k.o. Zdenska vas. Ker je to področje nezazidljivo, je Želel v naravni vrtači narediti zemljanko površine 2x3 m, ki bi služila za gozdarsko orodje, stol za počitek, delovno obleko in kakšen lonec za kuhanje čaja ali pripravo toplega obroka. Kot piše nesojeni tabornik, se je okoli njegovega projekta negativno izreklo tudi nekaj priznanji strokovnjakov in tudi spo-^p.isko varstvo. Nekatera pri dobljena soglasja so tudi pozitivna, kol je razvidno iz dokumentacije, postopki birokracije pa nerazumljivi, saj je med soglasji mogoče opaziti, da je tudi za posek desetih dreves trepelikc in belega gabra potrebno soglasje pristojnega organa. Seveda je med postopek posegel tudi sodnik za prekrške, toda ni razvidno kakšno pokoro je naložil taborniku na lastni parceli. Verjetno je v veliki meri takšnemu postopku in onemogočanju veliko pripomogel tudi kakšen občinski funkcionar (naša občina ima dva) in zaradi vsestranskih pritiskov ter onemogočanja taborjenja na lastni parceli, se je pisec odločil, da parcelo podari, uradno Z darilno pogodbo za 49 let.. Verjetno bi se darilna pogodba lahko nanašala na kakšno dobrodelno ustanovo, kot je na primer Karitas, toda lastnik je kot obdarjenec navedel romsko družino. Oče, mati in pel otrok z odprto možnostjo za še kakšnega malega Romčka, kajti njihova nataliteta je velika. Zelo zanimiva je tretja točka darilne pogodbe, kjer se obdarjenec zavezuje, da bo vsako leto g. Antonu Jakopiču iz. Podpeči poklonil kapuna (v mladosti kastriran petelin, rejen ima mehko meso), kot dejanskemu darovalcu. Tudi glede plačila davka je v pogodbi dorečeno, kar ni mogoče zaslediti v vsaki pogodbi. Stvar izgleda na prvi pogled mogoče neresna, toda po preverjanju, če je taka pogodba s pravnega pogleda pravilna in izvedljiva, ni nobenih ovir. To mi pa že daje misliti, da čisto lahko dobimo v našo občino Rome. S tem bo nekoliko razbremenjena Oaza na Mlačevem in župan sosednje občine, mi bomo prišli do pomembne pridobitve in istočasno tudi do medijske odmevnosti, česar bo deležen tudi g. Anton Jakopič iz Podpeči. Kako se bo stvar odvijala, je nemogoče predvideti. Mogoče se bo izteklo tako, da bo nesojeni tabornik odstopil od zastavljenega cilja in podpisa darilne pogodbe, toda po tem scenariju tudi s kapunom ne bo nič, česar si želimo vsi in verjetno tudi župan. Slave Palčar PAPERLAPA IN PAPAZJANIJA (samo mrtvaki in bedaki nikoli ne menjajo svojega mišljenja) V IMENU KULTURE ... Smo nekateri, ki poslušamo glasbo s CD-jev. In so nekateri, ki so jim všeč ovitki nekaterih(l) CD-jev. In so oni, ki v imenu t.i. umetnosti, izdelujejo povprečnemu državljanu čudne ovitke CD-jev. Je umetnost in je norost! Brez meja ... Vlak iz vasi Cesta je letos vozil samo dvakrat po dolini. Na pustno nedeljo in pepelnično sredo. Rilo je nekaj novih idej in prikazovanja dogodkov iz preteklega lela. Standardna predstava vaščanov Ceste skupaj z gosli in enluziasti iz drugih vasi. Dejal bi, nič posebnega. Pa je bilo nekaj posebnega. Rile so mačkarc namreč. V sredo je bil pa Nace pokopan. Imel je novo mlado vdovo. Po pogrebu je veselo zaigrala na frajtonarco. Kar osvežujoča sprememba. Uja mlada vdova pač! Jok je za pogreb, življenje pa potem teče dalje. Pred dvema letoma je Palčar objavil v "Našem kraju" nekaj o mačkarah. Tudi o zagoriških. Zares izgleda, da so jih takrat otroci videli zadnjič. In kljub silnemu trudu Turističnega društva. Ali pa prav zato. Se dobro da je bil to pust in z njim mačkarc, pa čeprav so prišli samo "klošarji" s Ceste. Sicer pa je dobro, da živimo v občini dobrepoljski. Nimamo veliko težav in zgag. Ce bi živeli v Ameriki, bi bilo to popolnoma drugače. Tam je sedaj Clinton v preiskavi. On bo moral vsemu ameriškemu narodu pokazati listo, kar je do sedaj kazal samo določenim osebam ženskega spola. To je prava demokracija. Vanjo se moramo enostavno zaljubiti. Tam ne sme predsednik nič skrivati. Sedaj se pričakuje, da bo moral pokazati na predvolilnem plakatu še kaj več, ne samo portret. No, sedaj si pa zamislite kaj takega tu pri nas.Da bi županski kandidat pokazal "vse" kar ima. Malo morgen! Tukaj še vprašati ne bi smel več, zakaj je prizidek k šoli podoben skladišču z okroglo črno streho. Ma ja, seveda! To je zato samo zaradi mačka r. - Pa zakaj so ukinjeni plačani prevozi za šolarje od petega raz- reda naprej? Saj je svet občine sprejel in odločil, da mora biti prevoz za vse. In sedaj "nekdo" ukine in spremeni to stvar. To je demokracija, v katero se ne moreš zaljubiti. Niti sovražiti je ne moreš, ker je ni. To je partijski voluntarizem. Naduslavna kategorija. Nekje pa je demokracija. V pisani besedi. Na tem področju se človek lažje izrazi in pove, kar misli. Tako kot gospodič Tomšič. Spet je nekaj napisal o splavu in podobnem. Človek, ki je rodil!? Ali pa se je samo rodil? Ni še izšolal nobenega malega Dobrepoljčka. Sicer pa tudi jaz nisem za splav. Jaz sem za ladjo ali vsaj za jahto. Na Stari luži bomo vozili zastonj male Dobre-poljčkc, da ne bi padli s splava. Janša predlaga, da bi seje državnega zbora prenašali po TV. Tudi prav, čeprav jaz sam to stvar precej težko prenašam. Ce bo predlog sprejet, bomo pri nas morali uvesti kino predstave za prenose sej občinskega sveta v Jakličevem domu. Da se "bo obrnil v grobu od muke. Jaklič, ne dom. Država je prevzela patronat nad konji in kobilarno v Lipici, naša občina pa nad nekaj ovni in zajci. Sedaj je potrebno samo še uradno prevzeti patronat nad nekaj občinskimi osli, kajti konje vzdržuje država, ovnov, zajcev in oslov pa ne. Bližajo se lokalne volitve. Lojze pravi, da je potrebno obrniti se k malemu človeku. Jaz pa ne želim biti palček, sploh pa si ne želim imeti Sneguljčice z brado. Dr. Janez podpira lokalne odbore stranke na lokalnih volitvah. V lokalih bomo sedaj lokalni lokalci, tako kot prej, samo sedaj z blagoslovom gazde. Za krepnit, ali ne? BlaževZvone So področja in vasi, ki so po krivici prezrte in slabo poznane. Morda zato, ker so nekatere skrite med grapami, druge ležijo visoko v gorah, tretjih spet ni na zemljevidu. Vsem pa je skupen mir, tišina in spokojnost v neokrnjeni naravi. Drežnica in Zakojca sta dve takšni vasi. Naše krajane želimo popeljati v te kraje z željo, da ugotovijo in potrdijo zamisli in cilje naše občine glede razvoja kmečkega turizma pri nas. Zato Turistično društvo Podgora organizira v soboto, 18. aprila 1998, strokovno ekskurzijo v vasi DREŽNICA in ZAKOJCA pri Program izleta: 6.00 odhod avtobusa - pot bo potekala preko Kranjske Gore 8.30 prihod v Trbiž (Italija) - polurni postanek 9.00 odhod iz Trbiža - preko mejnega prehoda Predel, krajši postanek pri trdnjavi Kluže, med potjo ogled ostankov iz I. svetovne vojne (Soška fronta) 11.00 prihod v Drežnico - ogled turistične vasi Drežnica, muzeja I. svetovne vojne, lovskega muzeja, zbirke korenin in degustacija 13.00 odhod iz Drežnice - postanek pri slapu Boka 15.00 prihod v Zakojco - kosilo in ogled turističnih kmetij ter znamenitosti kraja (Bevkova domačija) povratek preko Idrije v večernih urah Cena izleta znaša 2.000 SIT in vključuje tudi stroške kosila. Prijave in informacije na tel. 787-177 (Novak). Obvezno je imeti s seboj potni list. Prijave bomo sprejemali do zasedenosti sedežev na avtobusu. Vsi, ki vas ta študijska tura zanima, prisrčno vabljeni! Literarni kotiček Jože Štih LJUBEZEN Po širokih travni kili in njivah bi tc vodil. Želim si to. V moči ljubezni ki jo vsi pretvarjajo v nagon bi te iskal. Tn tc bom našel. Zmaji življenja mi nc bodo grozili in potapljajoče ladje bodo našle svoj večni pristan, verjel bom v to dokler bo srce bilo in vedi ko si žalostna sem tudi jaz. tu. Bog je ljubezen. In mi jo daješ nc vem za to. V svoji glavi si zamišljam malike a ti mi sipaš darove, ko si sama, takrat sem jaz tu. Daleč si a vem da si moja čeprav v drugih objemih. Podpisana Kristina Mlakar, stanujoča v Zagorici 47, VidetrA Dobrepolje, w> prepovedujem uporabo zemljišča - pare. št. 53,54, 315,31 7 k.o. Zagorica, ki mejijo na skupno vaško lastnino "luža" za kakršne koli vaške namene, posebno igre z žogo ter druge športne aktivnosti brez mojega izrecnega dovoljenja. Zagorica, 25. 2. 1998 Športno društvo Dobrepolje OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI REZULTATI 2.K0LA, z dne 8.3.1998 Šumarji - Jastrebi 21 12 ŠD Kompolje - Avtop. Potočar 19 21 Trio Zel.dolina - Miz. Tekavčič 10 21 Pizzeria Adam - Koma 750 20 21 Bistro Adam - Zagorica 21 10 Šumarji - ŠD Kompolje 21 14 Avtop. Potočar - Trio Zel. dolina 21 16 Miz. Tekavčič - Pizzeria Adam 21 17 Koma 750 - Bistro Adam 21 19 Jastrebi - Zagorica 21 8 Miz. Tekavčič - Avtop. Potočar 20 21 LESTVICA 1. Koma 750 5 5 0 105 83 +22 10 2. Avtoprev. Potočar 5 5 0 105 85 +20 10 3. Šumarji 5 3 2 90 86 + 4 8 4. Mizarstvo Tekavčič 5 3 2 101 88 + 13 8 5. Pizzeria Adam 4 2 2 79 64 + 15 6 6. Bistro Adam 4 2 2 75 69 + 6 6 7. Trio Zelena dolina 4 1 3 66 66 0 5 8. Jastrebi 4 1 3 64 81 - 17 5 9. ŠD Kompolje 4 0 4 66 84 - 18 4 10. Zagorica 4 0 4 29 84 - 55 4 V tem času, ko to berete, je spomladanski del občinskega prvenstva v košarki že končan. Ker pa je potrebno članke za objavo oddati do določenega datuma, vam lahko posredujemo rezultate in lestvico 2. kola. Opazili ste, da je število ekip - z lanskih sedem - naraslo na deset. Izredno pohvalno. Pohvalno že zaradi tega, ker te ekipe sestavljajo mladi ljudje, študentje in dijaki, in ki vedo, kaj hočejo. Prikazana košarka je za naše področje na izredno visoki ravni. To je samo dokaz, da delamo v pravi smeri. Zaključki razširjenega sestanka ŠD Dobrepolje, z dne 20. 2. 1998: I. V preteklem letu so bile vse športne in delovne akcije izvedene po planu. Naj jih nekaj naštejemo: - zimska vadba za moške in ženske - občinska liga v košarki in nogometu - zaključna medobčinska turnirja v odbojki in malem nogome- ^ mesecu športa organizirana turnir v košarki in kros turnir v namiznem tenisu - ekipe športnega društva so se udeleževale različnih turnirjev izven občine (Koma 750 - I. mesto na medobčinskem turnirju v košarki, Bruhanja vas - 3. mesto na medobčinskem turnirju v malem nogometu, ekipa SI) Dobrepolje - I. mesto na malonogometnem turnirju v Grosupljem, NTS Dobrepolje - nastopa v dveh ligah (medobčinski in ljubljanski), na obeh je nas vrhu lestvice, veterani SD so se v malem nogometu na Dnevnikovem turnirju prebili v osmino finala, in še bi se dalo naštevati) - opravljeno je bilo preko 100 prostovoljnih delovnih ur (igrišče in klubski prostori) 3. Finančna realizacija : - vseh prihodkov je bilo I, 327. 762 SIT, Odhodkov pa je bilo za l, 099. 373 SIT. 4. Plan dela ŠD Dobrepolje za leto 1998: - 19.4. in 26. 4. akcija " Veter v laseh - s športom proti drogi " •28.6. turnir za veterane v malem nogometu (v Ponikvah) •i().8. odprti turnir v malem nogometu za vse kategorije - 12.9. košarkaški turnir trojk - street bali - nočni turnir - 4.I0. kros za moške in ženske v Bruhanji vasi - 19.12. športno zabavna prireditev v fakličevem domu s podelitvijo pokalov in priznanj - organizacija občinskega prvenstva v košarki in malem nogometu - zimska vadba za moške in ženske - 200 ur - delovne akcije: klubski prostori, ureditev okolice igrišča in postavitev nadstreška za igralec Finančni plan za leto 1998 : Za realizacijo postavljenih ciljev bo društvo potrebovalo okoli 1,000.000 ^ SIT. 4t AKCIJA " VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI " Akcija se bo odvijala v dneh 19. in 26. aprila. V tem času se bodo Odvijale dejavnosti: odbojka, košarka, nastopi glasbenih skupin in posameznikov, likovno izražanje (risanje s kredami ali barvami na prostem), nagovor župana , ravnatelja šole in morda še kaj. Predvidevamo, da bodo klubski prostori dokončani in njih simbolično otvoritev. Akcijo na nivoju države vodi Športna unije Slovenije, ki nudi tudi vso pomoč organizatorjem na lokalnem nivoju. V Dobrepo-lju je nosilec akcije SD Dobrepolje, glavni pokrovitelj pa je Občina Dobrepolje. PRAVILA POSAMEZNIH DEJAVNOSTI AKCIJE KATEGORIJE: do 15 let (letnik 1982 in mlajši) nad 15 let (letnik 1981 in starejši) KOŠARKA - ekipo sestavljajo 3 igralci + 1 rezerva - ekipe so mešane (vsaj 1 dekle in 1 fant morata igrati ves čas tekme) - igra se na en koš, dokler ena ekipa ne doseže 21 točk - fantje, starejši od 15 let, registrirani pri KZS, nimajo pravice nastopa - trojka se šteje 2 točki, ostali koši eno točko - po'doseženi točki ista ekipa nadaljuje igro s strani - vsaka ekipa ima dva odmora - bonusa ni, vse osebne napake se izvajajo s strani - izjema je kazen za namerno, tehnično ali izključujočo napako (dodaten prosti met in žoga) - 6 osebnih napak se ne kaznuje, od 7. do 10. napake pa se ekipi odvzame točka od rezultata - po 10. osebni napaki igralec zapusti igrišče - če na igrišču ostane samo en igralec ali gre ekipa z rezultatom v minus, ekipa izgubi tekmo z 2 : 0 - časovna omejitev je 20 minut, po tem času se tekma registrira z doseženim rezultatom - če je neodločeno, sledi žreb ODBOJKA - ekipo sestavljajo 4 igralci + 2 rezervi - ekipe so mešane (2 dekleti in dva fanta) - igrišče je za 1 m krajše na obeh straneh mreže - višina mreže : do 15 let - 224 cm nad 15 let - 243 cm - fantje, starejši od 15 let, registrirani pri OZS, nimajo pravice nastop« - igra se dva seta, zmaga ekipa, ki v skupnem seštevku osvoji več točk - pri neodločenem rezultatu se igra podaljša do dosežene prednosti dveh točk CILJI AKCIJE: 2. širiti krog stalno aktivnih v športu s poudarkom na vključevanju tistih, ki so v športu manj dejavni, 3. pridobiti čim večje število udeležencev akcije, ki bodo v navedenih dejavnostih dobili možnost za iskanje in potrjevanje lastne osebnosti bolj konstruktivno, kot z vdajanjem drogam, 4. z medijsko odmevnostjo vplivati na širitev športnega gibanja in na zavest o problematiki povezani z drogo tudi pri tistih posameznikih in v tistih sredinah, ki ne bodo v direktnem stiku z vsebino gibanja. Za konec tega prispevka lahko le še povabimo vse mlade, da se v čim večjem številu udeležijo akcije, starše pa, da jih pri tem podprejo in podpirajo tudi v bodoče. Pripravil: Alojz Kuplenk 4/1998 -—---- —--—J CJ —---— ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE HROVAT iz Bruhanje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vaščanom za nesebično pomoč ob težkih trenutkih. Iskrena zahvala gospodu župniku Francu Skulju za lepo opravljen pogrebni obred in Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za ganljivo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedija in tasta ANTONA SKANTLJA z Vidma se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter darovali za druge namene. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma na Vidmu za večletno skrb in negovanje ob njegovi težki bolezni, gasilcem, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru Rafko Fabiani. Vsi njegovi ZAHVALA Pred kratkim nas je v 85. letu zapustila naša draga mama in stara mama TEREZIJA MOHAR Cesta 14 Podarili ste ji veliko cvetja, sveč, darovali za cerkev, jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku, zato se vsem sorodnikom in vaščanom za vse skupaj lepo zahvalimo. Hvala vam za globoke izraze sožalja. Hvala sosedom za nesebično pomoč ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi domači MMCAR MIKLIČ JOŽE PODTABOR 20 Struge tel.: 770-034 d. o. o. Opravljamo vsa zemeljska dela z gradbeno mehanizacijo! Izkopi, odvozi, dovozi in utrditev dvorišč, parkirišč in dovoznih poti. MMCAR MIKLIČ JOŽE PODTABOR 20 Struge tel.: 770-034 d. o. o. Prodam kvalitetno zemljo primerno za zelenice, vrtove in podobno. Po ugodni ceni dostavljamo na dom. nadaljevanje s str. 23 • po tretji triadi pa ne bo preverjanje iz petih predmetov, kot je sedaj zapisano v zakonu, temveč bo le iz slovenskega jezika, matematike in predmeta, ki si ga bo učenec sam izbral. Rezultati tega preverjanja bodo služili tako kot do sedaj le pri vpisu na šole, kjer bo omejitev vpisa; • učni načrti morajo biti sestavljeni najpozneje tlo 6. novembra 1998; • na devetletko bo vezan tudi nov pravilnik o šolskih okoliših, ki bo verjetno sprejet v mesecu marcu; • kakšno bo ocenjevanje pri nivojskem pouku v zadnji Iriadi, pa trenutno še ni popolnoma jasno (morda bo petnajst ocen iz enega predmeta). Ravnatelj je seznanil predstavnike staršev v svetu staršev tudi z. naslednjimi infor- •ijami; ^i. Mira Rozman nadomešča g. Roman (lačnik; • trinajstega februarja je na naši šoli prenehala z delom akademska kiparka gdč. An-ja Smajdek zaradi podiplomskega študija. Začasno smo na njeno delovno mesto sprejeli gdč Martino Giuliatti. • V letošnjem letu smo planirali udeležbo na reviji pevskih zborov v Zagorju, vendar pa zaradi bolezni zborovodje ta odpade. Starši so podali naslednje pobude in predloge: • računalništvo za odrasle naj bi organizirali na šolskih računalnikih registrirana in usposobljena podjetja; • Glede na dejstvo, da je ministrstvo za šolstvo zmanjšalo dotacijo financ za brezplačne prevoze učencev v šolo menijo starši, dfl^ij bodo brezplačni prevozi učencev do e^R/ga razreda; učenci višjih razredov pa se vozijo po želji in s plačilom staršev. Učenci, ki so oddaljeni več kot 4 km, imajo še naprej brezplačen prevoz; • opozorili so še na talno signalizacija v Kompoljah; Videm - ureditev bankin pri odcepu za šolo, razsvetljava odcepa za šolo; ureditev pločnikov od šole do Mesojedče-vih; • starši so podali predlog občini za štipendiranje študentov, ki študirajo za poklice, katere bomo potrebovali na šoli ; • na vprašanje, kako je s postavitvijo mreže v Strugah, je ravnatelj odgovoril, da bomo z deli nadaljevali v začetku marca; • v Strugah že prej nasprotovali, vendar si niso upali javno povedati; • člani Sveta staršev so dali soglasje Svetu šole za sprejem Pravilnika o odgovornosti delavcev OŠ Dobrepoljc; • predlagali so, da Svet šole sprejme znak šole v obliki žoge, odprte knjige ki ga je narisala gdč. Anja Smajdek; Fant Strnad Crna kronika 5. 2. 1998, med 22.55 in 23.20 uro je v naselju Lipa na zasebnem dvorišču razgrajal občan iz okolice Vidma. Trkal je po vratih stanovanjske hiše, da bi rešil spor s svojo partnerico. S tem je motil nočni mir in počitek stanovalcev. Ker mu na trkanje niso odprli, kraja pa ni zapustil, je intervini-rala policija, ki je kršitelja napotila v kraj bivanja, kar je upošteval. Stroški intervencije bo poravnal pri sodniku. 14. 2 1998, med 22.00 in 23.00 uro je znani povratnik kršitev javnega reda in miru v gostinskem lokalu Ana bar na Vidmu nadlegoval goste, ki so zaradi njegovega obnašanja zapuščali lokal. Med vpitjem in razgrajanjem je po lokalu premetaval stol tako, da so ušli vsi gostje, nakar je stopil v kuhinjo, kjer je vrgel na tla telefonski aparat ter grozil lastnici s pretepom. Z vpitjem je nadaljeval tudi pred lokalom, ko so prišli policisti. Takoj, ko jih je opazil, je zbežal in se skril med hišami, kjer pa je bil izsleden, vendar z vpitjem pred policisti ni prenehal, zaradi česar se je znašel v prostorih za trez-njenje. 24. 2. 1998, ob 21.35 uri se je na regionalni cesti v naselju Ponikve zgodila prometna nesreča zaradi naglega zmanjševanja hitrosti brez vzroka, z zakritimi zavornimi lučmi. Do nesreče je prišlo, ko je voznik diane vozil iz smeri Prcdstrug proti Turjaku. Med vožnjo je imel odkrito platneno streho, ki je bila spuščena po zadnji steni in tako zakrivala luči. V naselju Ponikve je voznik nenadoma, brez vzroka, ustavil vozilo na vozišču, kar ni pravočasno opazila voznica golfa, ki je zavirala ter naletela na stoječe vozilo. Na obeh vozilih je nastala materialna škoda, ki znaša približno 320.000,00 SIT. V prostoru so poilicisti ugotovili, da je imel voznik diane v izdihanem zraku 0,56 g/kg promile alkohola, voznica pa 0,44 g/kg alkohola. 1. 3.1998, ob 11. uri se je zgodila prometna nesreča med naseljema Zdenska vas in Hočcvjem zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po zasneženi cesti. Voznik osebnega avtomobila znamke golf je pri vožnji v klanec v blagi desni ovinek, zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, v ovinku zapeljal levo na nasprotni pas v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik corse. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem je potnica v osebnem avtomobilu corsa dobila sled poškodbe. Na obeh vozilih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 690.000,00 SIT. 12. 3. 1998, ob 14.10 uri se je v naselju Zdenska vas zgodila prometna nesreča zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča, v katerem je nastala le premoženjska škoda. Do nesreče je prišlo, ko je voznik tovornega avtomobila znamke peugeot boxer pri srečavanju z drugim vozilom zapeljal k desnemu robu vozišča, pri tem pa z zadnjim desnim delom vozila oplazil ob cesti rastočo hruško. Na vozilu je nastala materialna škoda v višini 100.000,00 SIT. 19. 3. 1998, ob 22.15 uri se je na lokalni cesti od Ceteža proti Tisovcu zgodila prometna nesreča z materialno škodo. Nesreča se je zgodila, ko je voznik osebnega avtomobila znamke porsehe 911 carrcra vozil po navedeni cesti z neprilagojeno hitrostjo in v desnem ovinku zapeljal naravnost preko nasprotnega pasu po nasipu pod cesto, nakar se je prevrnil okoli vzdolžne osi in pristal sredi njive na kolesih. Voznik je bil privezan z varnostnim pasom, ki ga je rešil telesnih poškodb, na vozilu pa je nastala škoda, ki znaša okoli 1.000.000,00 SIT. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Še ena priča slovenske zgodovine Kmalu bo izšel zbornik KRIŽEV POT SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA, avtorsko delo več avtorjev. Knjiga bo imela preko 50 slik, 4 načrte grobišč in morišč slovenskih in hrvaških domobrancev in civilistov v Sloveniji, tabele medvojnih in povojnih žrtev slovenskega holokavsta. Knjiga, ki bi jo morala imeti vsaka slovenska družina. Društvo za ureditev zamolčanih grobov odbor Grosuplje 32 Naš kraj Kino 4/1998 KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34 KINOPROGRAM ZA MESEC APRIL 98 PETEK, 3. april, ob. 20.30 ameriški kriminalni film groze VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO POLETJE KRATKA VSEBINA: Nekega poletnega petka zvečer sta se precej opita fant in dekle po nekem žuru šla vozit s hitrim BMW-ejem po ulicah mesta. Med vožnjo sta do smrti zbila pešca in pobegnila. Policija ju ni izsledila in mislila sta, da je stvar pozabljena. Po enem letu pa ju začne zasledovati neznanec in jima začne streči po življenju. Zanju se začne največji pekel na Zemlji... NEDELJA, 5. april, ob 15. uri in 20.30 ameriški akcijski film POLJUB ZA LAHKO NOČ KRATKA VSEBINA: Srečno poročena podeželska gospodinja in učiteljica v osnovni šoli (CEENA DAVIŠ) je v resnici amnezična agentka, programirana za ubijanje. To začne ugotavljati, ko v njihovo hišo vdre morilec in kriminalec, ki je pobegnil iz zapora in na begu ubil nekaj policistov, ona pa brez težav obračuna z njim, ne da bi vedela kako to, da obvlada borilne veščine. Med rezanjem solate z osuplostjo ugotovi, da je izvrstna metalka nožev, zato hoče na vsak način ugotoviti svojo pravo identiteto. Počasi amnezija popušča in zave se svojega poklica in naloge, ki jo je morala opraviti pred amnezijo. , Zavedati se začne, da je bila kruta tajna agentka z zaupno vladno nalogo. Začne se akcija v kateri GEENA ubija kot za stavo in vsepovsod jo je polno... PETEK, 10. april, ob 20.30 IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE ameriška melodrama NEDELJA, 12. april, ob 15. uri in 20.30 NAGA RESNICA KRATKA VSEBINA: To je resnica o HOVVARDU STERNU, najpopularnejšemu ameriškemu voditelju TV talk shovvov. Zgodba pripoveduje o njegovem uspehu brez dlake na jeziku... Film nekoliko spominja na uspešnico poletja 1997, "Ljudstvo proti Larrvu Flintu. PETEK, 17. april, ob 20.30 ameriška komedija BOLJE NE BO NIKOLI KRATKA VSEBINA: MELVIN (jACK NICHOLSON) cinični, ošabni, malce trčeni pisatelj, CAROL (HELEN H U NT) natakarica in SIMON (GREG KINNEAR), homoseksualni umetnik, sklenejo nenavadno prijateljstvo. Življenje trojice se postavi na glavo, ko mora SIMON v bolnišnico, svojega dolgodlakega psa pa pusti v varstvu MELVINU. Na ubogega MELVINA se zgrne še ena tegoba: CAROL, edina natakarica, ki ga lahko prenaša, mora na bolniško zaradi bolnega sina, tako bo MELVIN ostal sam, brez zajtrka in varuška dolgodlakega psa. Življenje za umret... NEDELJA, 19. april, ob 15. uri in ob 20.30 ameriška kriminalna drama - uspešnica HUDIČEV ODVETNIK KRATKA VSEBINA: KEANU REEVES igra mladega floridskega odvetnika, ki je izjemno uspešen. Naj bo njegov klient obtožen še tako gnusnega zločina, naj bo še tako očitno, da je kriv, mladi odvetnik zna porotnike prepričati v nasprotno in zmagati. Ko na ta način reši pokvarjenega učitelja, ki je spolno napadel učenko, učenko pa prikaže kot pokvarjen-ko, ki bi rada uničila svojega učitelja. Med proslavljanjem nove zmage pristopi k njemu hez- nanec, ki mu ponudi bajno vsoto za njegovo branjenje. Pohlepni odvetnik zagrize v vabo in zanj se kmalu prične pekel na Zemlji... i PETEK, 24. april, ob 20.30 ameriška nora komedija NABRITA DRUŽABNICA KRATKA VSEBINA: LAUREL (WHOOPY GOLDBERG) je nadarjena finančna analitičar-ka, ki ima vse lastnosti, da se povzpne na sam vrh VVALL STREETA. Ko namesto nje napreduje prevarantski in neetični sodelavec FRANK (TIM DALY), se odloči, da bo z zvijačo razbila ustaljene delitve na uspešne moške in na ženske, ki jim ostanejo le tajniška dela. Preobleče se v dolgolasega belega moškega in si prične graditi uspešno kariero. Njena preobrazba je tako popolna, da uspešneži trdijo, da so bili "njegovi" sošolci, uspešne ženske pa se hvalijo, da so bile "njegove" ljubice in da im^ 7 "njim" razmerja... Nora komedija, v kateri blesti WHOOPY GOLDBERG oziroma ji je vloga pisana na kožo. NEDELJA, 26. april, ob 15. uri in ob 20.30 ameriška znanstveno fantastična komedija ŠKRATJE KRATKA VSEBINA: Škrati so majhni ljudje, ki živijo prav v vsaki hiši in so dobri pa tudi hudobni. Pomagajo nam, včasih pa tudi nagajajo. Spomnite se, kako včasih iščete kakšno stvar po celi hiši, potem pa jo najdete pred nosom, tam kamor ste prej že večkrat pogledali, pa iskane stvari ni bilo. To je bilo delo hišnih škratov... Komedija, ki bo navdušila otroke pa tudi odrasle po vsebinski in tehnični plati, saj je film tehnično brezhibno narejen. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.