m Številka stane 2 dia Za člane zadruge brezplačne j POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI HMELJARSKE GLASILO ZADRUGE z o.|. v ŽALCU VABILO na II. redno letno skupščino »HMEZAD-a« Hmeljarske zadruge z o. j. v Žalcu, ki se bo vršila v nedeljo 28. septembra 1947 ob 8. uri dopoldne v prostorih Doma ljudske prosvete v Žalcu. 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine 2. Čitanje zapisnika zadnje redne skupščine 3. Poročilo upravnega odbora 4. Revizijsko poročilo 5. Odobritev letnega računa 1946-47. ^ 6. Poročilo nadzornega odbora 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru 8. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka 9. Predlogi in pritožbe zadružnikov 10. Ugotovitev pridelovalnih stroškov sporazumno s Hmeljno komisijo za Slovenijo 11. Sklepanje o višini zneska, do katerega lahko upravni odbor zadrugo zadolži 12. Pooblastitev upravnemu in nadzornemu odboru za eventuelni nakup in preureditev nepremičnin 13. Dopolnilne volitve uprave in nadzorstva 14. Slučajnosti. Skupščina je sklepčna, če je navzočih nad polovico članov zadruge. Če skupščina ob določeni uri ni sklepčna, se vrši eno uro pozneje druga skupščina, ki sklepa veljavno ob vsaki udeležbi. Ker so na dnevnem redu skupščine življenjsko važna vprašanja, je nele zadružna dolžnost, temveč osebna korist vsakega hmeljarja, da se gotovo udeleži skupščine. Upravni odbor »HMEZAD« Hmeljarske zadruge z o. j. v Žalcu 11. zadružna hmetjska razstava Po končanem prevzemu se bo otvorila 19. oktobra v prostorih Hmeljarske zadruge v Žalcu II. zadružna razstava. Tako bodo imeli hmeljarji ugodno priliko, .da vidijo in precenijo, kaj je zares izbrano in prima blago, ki naj bo vsem v zgovorno pobudo, da jih drugo leto čimveč doseže takšno kakovost in njej ustrezne cene. Po pomoti niso bile zadnji številki priložene prijavnice, zato jih prilagamo danes. Zadnji dan za prijavo je 20. september. Hekal m §m*$s Kdor bo pisal zgodovino našega hmeljarstva, ne bo mogel preko žalostne resnice, da je pred osvoboditvijo bila vsakokratna oblast — mačeha hmeljarjev. Kakor rdeča sled krvavih srag naših hmeljarjev se je namreč vleklo skozi tri rodove nesporno dejstvo, da je bil hmeljar tista nezaščitena divjačina, ki jo je po mili volji in s tihim ali celo pismenim dovoljenjem oblastnikov izkoriščala razna brezvestna gospoda. Že v naravi samega kmetovanja je, da je to nadvse tvegan, od suše, toče in drugih neuim povsem odvisen posel, ker kmet pač žal nima, kakor drugi pridobitni poklici, pokrite delavnice. Pri hmelju je ta resnica še tolikanj bridkejša, ker je ni panoge kmetijstva, ki bi zahtevala tolikšnih vložb denarja in tolikanj človeškega truda, in bi bil pri vsem tem hasek tako tvegan. Vse to velikansko breme je pustila protiljudska oblast, da ga je nosil sam hmeljar. Šele, ko je bil pridelek spravljen, so se prikazali iz svojih zatišij mnogoštevilni hmeljarski priživniki — tekači, mešetarji in prekupci, ki so nemoteni opravljali svoj nečedni posel: kako čim ceneje za mednarodni kapital in s čim večjim profitom za lastne žepe izvabiti hmeljarjem trdo pridelani hmelj. Protiljudska oblast jim nele ni delala nobenih ovil', še celo uradne legitimacije jim je izstavila, da so mogli laže v kalnem ribariti. Lahko zasluženi denar so ti ljudski izkoriščevalci poganjali po gostilnah in veselicah in napravljali videz, kakor da delajo to naši hmeljarji. Protiljudska oblast je kaj rada, ne da bi se prej prepričala, kaj je res na stvari, prisluhnila tem bajkam o šampanjcu, prižiganju čigar s tisočaki, hmeljarskih avtomobilih in sličnih tujih grehih ter je udarila izkoriščanega hmeljarja z izrednim davkom. Ta davek, ki so ga od vseh kmetijskih panog naložili edino hmeljarjem, je pobral še zadnjo sluz smetane, ki so jo pustili številni priživniki. Protiljudski trgovci so hmeljarjem vsiljevali svojo odvišno robo za visok kredit in živeli prav mastno na račun hmeljarjev, ne da bi jim oblastva kaj gledala na prste. Prav tako so ob podpori protiljudskih oblasti razne posojilnice kar z vevnico metale lahkomiselne kredite, ki so tirali mnoge hmeljarje v pogubo. Protiljudska oblast je z vsemi močmi podpirala politično razdvojenost v hmeljarskih vrstah, dobro se zavedajoč, da bi ji utegnil biti trdno organiziran hmeljar v veliko kvar pri političnih mešetarijah. Savinjsko dolino križajo vsako poletje divje nevihte, spremljane s pogubonosno'točo. Druge pokrajine pred-aprilske Jugoslavije so uvedle z lepim uspehom obvezno H il a ne a podlfeif a. „Hmesad“ Hmeljarske zadruge z o. AKTIVA (Naložbe) J. v Žalca PASIVA (Sredstva) din din I. Lastna sredstva: din din I. Zgradbe: Knjižno stanje v začetku 1. 1 208 941,25 Osnovna sredstva: Investirano med letom odn. deleži . . . 816.800,— 2 976 528,88 reaktivirano 1 092 653,03 2 299 594,28 ostalo . . . 2,159,728,88 830 159,41 Odpisi v tekočem letu: po- Amortizacijski sklad . . . 56 223,— 3 862 911,29 sredni .... 21.^09,— II. Tuja sredstva: II. Zemljišča: Dolgoročne obveznosti . . 1 218 037,50' Knjižno stanje v začetku 1. 41 500,— Kratkoročne obveznosti: Investirano med letom . . 190 464,— 231 964,— Narodna banka FLRJ . 2 467 210,— 1 744 829,08 III. Stroji in strojne naprave: Dobavitelji 5,450 076,58 Knjižno stanje v začetku 1. 183 036,50 III. Druga pasiva: Investirano med letom . . 6 590,— 189 626,50 Izločeno za dvomljive ter- Odpisi v tekočem letu: po- jatve 8 028,— sredni .... 9.481,— Sklad za izravnavo cen IV. Odprema za odpošiljanje in prevoz: Knjižno stanje v začetku 1. . hmelja, pomoč po toči, ri-ziko pri vrečah .... 4 547 754,21 4 555 782,21 42 000,— "* IV. Prehodna in vnaprej za- Investirano med letom . . 71 587,— 113 587,— jeta pasiva: Odpisi v tekočem letu: posredni .... 11.358,—• Neizplačane plače in socialni prispevki Druge tranzitorne in anti- 160 25-1,29 1 V. Orodje, vzorci in drugi in- cipativne pasive .... 587 322,60 747 573,89 ^ ventar: 120 749,10 31 728,— V. Cisti dobiček Knjižno stanje v začetku 1. Investirano med letom . po izvršenih dotacijah fon- 51 136,11 Zmanjšanje zaradi prodaje, S .141 757,10 ' dov po 1.11 razhodkov . . požara in pod. v tek. letu 10 720,— r—- Odpisi v tekočem letu: po- / posredni . . . 14.175,— VI. Zaloge: / Embalaža Proizvodi in polizdelki, na- 6 247 460,15 : / menjeni prodaji .... Trgovsko blago 1 580 945,68 7 823 405,83 / VII. Kaslične kratkoročne terjatve: / - Naplačila dobaviteljem . . 2 284 989,90 j Druge kratkoročne terjatve 823 296,80 3 108 286,70 j VIII. Terjatve nasproti kupcem in strankam: 530 039,28 / IX. Likvidna sredstva: ! Banke 172 190,— ! * Blagajna 31 744,39 203'934,39 j X. Dolgoročne terjatve: ^5,— j Tuji deleži j Skupaj 14 647 480,08 Skupaj 14 647 480,08 Vojna škoda .... J 3 542 825,59 Vojna škoda .. . . . * 3 542 825,59 / . ' - 'f masovno zavarovanje zoper točo. Pri nas pa je bil pri Pri volitvah v protiljudska zastopstva so nekoč obetali tozadevni anketi glavni, od protiljudske oblasti postavljeni govornik, zastopnik največje zavarovalnice, ki je z vsemi štirimi dokazoval, da to za nas *pač nikakor in nikoli ne prihaja v poštev, ker — to je seveda zamolčal — preti nevarnost, da bi ljudske množice po uspelem zavarovanju proti toči vzele v svoje roke še druge tolikanj donosne zavarovalne panoge, predvsem požarno. Tako so sedeli od oblastva zaščiteni ljudski izkoriščevalci nä mehkem pod streho, prepustivši hmeljarje na milost in nemilost neuimam. kandidati vseh barv, da bodo zastavili za hmeljarske težnje vso svojo moč — ki pa se očitovala edino v soglasnem prikimavanju predlogom pokvarjenih oblastnikov in basanju svojih žepev z mastnimi, nezasluženimi, od tlačenega ljudstva izžetimi dnevnicami. Čim so bile volitve pri kraju, pa je bil obisk poslanca hudo redek, pa še tedaj je imel edini namen: sejanje politične zdražbe med ogoljufanimi ljudskimi množicami. Nadaljevanje prihodnjič. Razhodi in dohodki din din Dohodki: din din Razhodki: Nabavna vrednost proda- Kosmati prejemki od pro- nega blaga 62 168 247,74 daje blaga (vštevši davek 69 420 959,70 Delavske plače s socialnim od poslov, prometa) . v . prispevkom 1 483 052,46 Drugi dohodki 334 930,46 Nameščenske plače s soci- _ alnim prispevkom . . . 912 802,75 / Gorivo Drugi obratni in pisarniški 38 128,61 / material in embalaža 98 252,50 / Nabavljena električna energija Popravila, opravljena po 32 958,— j drugih Državne terjatve: 87 087,72 / davek od poslovnega prometa 458 147,50 / takse in trošarine .... 11 550,— j Zavarovalne premije . . . Dotacije, izločene v višini 151 252,12 / 20% od prebitka v redni rezervni fond 376 000,— / Dotacije, izločene za druge / rizike: pomoč po topi 603 749,— izravnava cen 899 249,— 1 502 998,— 1 878 998,— •e» / Odpisi 217 369,93 J i • Razni stroški 1 702 375,14 j » Obresti 423 978,08 / Drugi izredni neposlovni razhodki . Cisti dobiček poslovnega 40 553,50 . / leta po izvršenih dotacijah fondov 51 136,11 L/ Skupaj 69 755 890,16 Skupaj 69 755 890,16 j ' Podpisani izjavljamo, da obsega »Bilanca« vse aktivne in pasivne premoženjske dele podjetja in da so podatki, ki jih obsegajo »Razhodki in dohodki«, istovetni s knjigovodskimi. Datum: 3. septembra 1947 Kraj: Žalec Direktor podjetja: Jošt Martin Vodja računovodstva: Birsa Vlado Nadzorni odbor: Maršič Riko 1. r. Kuder Ludvik 1. r. Kronovšek Ivan 1. r. Upravni Jošt Martin 1. r. predsednik Cizej Mirko 1. r. tajnik odbor: Ocvirk Ivan 1. r. podpredsednik Urbašek Ivan 1. r. blagajnik Cetina Ivan 1. r., Malgaj Peter 1. r., Omladič Jožef 1. r. Kočevar Karl 1. r., Kožuh Jožef 1. r., Antloga Franc 1. r. Rakun Ivan 1. .r Važno opozorilo ! Potlačite hmelj previdno z desko, dokler ne bo dežja, da se ne zdrobi. Zdrobljen hmelj ni nikoli kakovostno blago. Zato raje ne potlačite hmelja, če bi se imel zdrobiti, temveč odložite prevoz na pozneje. Dan dovoza za ta bmelj bomo še javili. HMELJSKE VREČE. Kdor ima še naše zadružne od lani, naj ne hodi v zadrugo ponje. Zadružne so skupna last, katero bomo iztirjali od vsakogar. DOVOZ HMELJA IZ KRAJEV VIŠE ŠEMPETRA SE NAJ VRŠI PREKO ŠEMPAVLA-GRIŽ ODNOSNO POD-LOGA-GOTOVELJ-VRBIJ SLABO OBIRANJE kazi pridelek mnogih hmeljarjev, dočim imajo drugi v tem pogledu odlično blago. Seveda ne bodo trpeli dobri hmeljarji zaradi slabih in bo zadruga letos z imenom navedla te nepoboljšljive zadružnike. NAKAZNICE od večjih vzorcev naj oddajo vsi pri prevzemu hmelja, da se jim izstavi tehtni list. Naši hmeljarji na Češkoslovaškem Da bi se čim širši krog slovenskih hmeljarjev seznanil s hmeljarstvom v drugih državah in bi vrnil obisk če-škm hmeljarjem, je Hmeljarska zadruga organizirala in nudila možnost skupini hmeljarjev in hmeljarskih gospodarstvenikov, oditi sredi avgusta tega leta na Češko. Po nekaterih težkočah pri odhodu smo končno preko Beograda prispeli v Prago. Tam sta nas že čakala tovariša Aubreht in Jošt, ki sta se pravkar vrnila s trgovskega potovanja po Belgiji in ostalih hmeljarskih deželah. Po kratkem zadrževanju v Pragi smo se na večer pripeljali v središče češkega hmeljarstva, Žatec. Sprejem v Žatcu je bil nadvse topel in prisrčen. V mestni občinski dvorani so nas pozdravili zastopniki hmeljarskih organizacij in mestnih ter okrajnih oblasti. Takoj smo navezali naj ožje prijateljstvo z znanci, katere smo imeli priliko videti pred kratkim časom v Savinjski dolini. Ti so bili tudi naši dobri vodniki in spremljevalci vso dobo našega obiska. Češkega hmeljarstva vojna ni mnogo prizadela. Okupator je pustil hmeljsko kulturo v najboljših hmeljskih okoliših skoro nedotaknjeno, izkrčena so bila hmeljišča le v obrobnih, slabših predelih. Tako je kvaliteta hmeljišč sedaj enakomernejša in stalnejša- Okrog 8.000 hmeljarjev prideluje hmelj na približno 8.000 hektarji. V veliki večini so to žičqj nasadi, edino okrog tjteška je še nekaj hmeljišč s hmeljevkami. Naj je hmeljišče še tako malo in nepravilne obilke, postavljena je preprosta žičnica, ki pač traja mnogo dalj kakor nqše hmeljevke. Razumljivo nam postane vse to, če pomislimo, da gori vzdrži hmelj od 20 do 60 let na enem mestu. Vendar pa je pridelek češkega hmelja precej manjši kot pri nas. Letos računajo na 6 do 7 q suhega hmelja s hektarja. Kakor je glavno vprašanje našega hmeljarstva podaljšanje trajanja hmeljske rastline, tako je problem hmeljarjenja na Češkem povečati hektarski donos, ne da bi pri tem trpela kakovost. V tem delu so Čehi že precej uspeli. Najboljši strokovnjak v Evropi, dr. K. Osvald, je vložil ves življenjski trud v to, da vzgoji rastline'večje rodnosti. Uspehe 20 letnega dela smo jasno videli v selekcijskih nasadih blizu Žateca. Pri drugo-letniku bo pridelek okrog 30 q hmelja po hektarju. Ves nasad izvira od ene same sadike, ki je bila izbrana med mnogimi opazovanimi. Takšnih selekcijskih nasadov je še več in vse sadike bodo služile za razmnoževanje v drugih hmeljiščih. Delo odbiranja, selekcije in proučevanja se vrši na hmeljarski poskusni postaji, ki je bila pravkar premeščena iz Rakovnika v center Žatec, večje razmnoževa-lišče pa je v Deštnicah. Spoznali smo, da je pot Hmeljarske zadruge, ki bo postavila svojo hmeljsko poskusno postajo edino pravilna in prav tako zelo nujna. Škodljivci letos češkemu hmelju niso prizanašali. Spomladi so ga v veliki meri napadle uši, proti koncu rasti se je pa pričel katastrofalno širiti rdeči pajek. Ogromna suša, ki vlada gori, posebno v žateškem okraju, je napredovanje rdečega pajka le še podprla. Obiranje se je zato moralo pričeti predčasno. Okrog 20 do 30% hmeljišč bo zato imelo slabše blago. Suša je škodovala hmelju, še bolj pa ostalim poljedelskim rastlinam. Zaradi večje rentabilnbsti hmeljarjenja in boljše kakovosti hmelja se trudijo Čehi prav tako kakor mi, izboljšati način sušenja hmelja. Iščejo tip nove, velike skupne sušilnice. Splošno je upeljan sistem Linhartovih sušilnic z vsemi modernimi pripomočki. V Kneževesi blizu Rakovnika smo videli prepravljen Linhartov sistem sušilnice z dovodom otopljenega zraka potom ventilatorja v prostor izpod kurilnice. Zmogljivost ' 22 % kvadratne sušilnice na 4 lese je dnevno okrog 2700 četrtink (škafov), ali približno 20 ha hmelja za časa obiranja! Tudi poraba premoga je prav malenkostna. Na večjem državnem posestvu blizu Žatca smo pa videli starejši sistem sušilnice is premikajočimi se lesami (podobno na tekoči trak), kjer se hmelj suši v pregreti pari. Prototip takšne sušilnice, katero smatrajo za najboljšo, so pričeli v poskusne svrhe graditi pri predsedniku Hmeljarskega društva M. Pihrtu. Značilnost češkega hmeljarstva je ločenost hmeljskih okolišev, ki se po kvaliteti precej razlikujejo. Najboljši hmelj pač raste v žateško-rakovniškem okolišu s centrom v treh dolinah Podlesja in ob Zlatem potoku. Malo valovit, gričevnat svet z globoko, rdečkasto zemljo je značilen za ta predel. Semšev »červenak« je sicer najmanjši, a najboljši pridelek, ki je prinesel češkemu hmeljarstvu takšen sloves! V drugem in tretjem okolišu, to je na roudničkem in uštečkem pa raste »zelenak«, ki je nekoliko slabši, vendar je rastlina trajnejša in odpornejša. Organizacija sanjih hmeljarjev teče še po dveh linijah. Ena po stanovski korporacijski (obstojajo 4 društva hmeljarjev), ena pa po trgovski (hmeljarske zadruge, ki pobirajo hmelj od svojih članov). Prodajajo ga pa te zadruge ne same, ampak ga centralna organizacija v Žatcu stavlja na razpolago privatnim trgovcem in v inozemstvo. Seveda so s tem manipulacijski stroški znatno višji! V teh kratkih dneh našega obiska smo bili deležni vse širokogrudne slovanske gostoljubnosti in smo videli prisrčne izraze prijateljstva, ki ga gojijo bratje Čehi do naših 'narodov. Posebno je prišlo to do izraza v mestecu Ušteku, nekdaj nemškem gnezdu, ki je bilo vse v zastavah in kjer je bil sprejem uprav slavnosten. Posebno še, ker se je istočasno mudila v teh okoliših tudi manjša poljska delegacija hmeljarjev. Ob tej priliki se je porodila misel vseslovanskega hmeljarskega kongresa, kjer bi se udeležili zborovanja tudi hmeljarji iz Sovjetske zveze. Medsebojno bi izmenjali izkušnje in utrdili na hmeljarskem polju ono bratstvo, ki veže vse slovanske narode kot sad trdega in skupnega boja proti fašizmu Saj smo videli Terezin, bivšo trdnjavo Marije Terezije, ki je služila za časa okupacije kot zbirna baza in mučilišče gestapovcem na Češkem. Ogromno grobov (okrog 26.000) je priča okupatorjevega nasilstva. Tudi dosti Jugoslovanov je našlo smrt v tem taborišču. Postavili so jim spomenik, kjer smo zapeli v njihov spomin nekaj partizanskih pesmi. Da se nikdar več ne povrne ono strašno in krvavo obdobje, pa se grade demokracije na čvrstih temeljih medsebojne povezave in gospodarske izgraditve ter osamosvojitve. Dveletni gospodarski plan na Češkoslovaškem bo položil temelje čvrsti zgradbi, v katerem bo tudi češko hmeljarstvo častno zastopano. Posebno še, ker služi večina pridelka (80%) izvozu in uravnoveša izmenjavo v mednarodni trgovini. Češki hmeljarji se resno trudijo, da obdržijo dober sloves svojega Ijmelja. V to so vloženi veliki napori od strani hmeljarjev samih in države. Ravnajmo se v vsem dobrem tudi mi po njih, da bomo- uspeli obdržati korak in s tem zagotovili dobro prodajo tudi našemu hmelju! Inž. C. D. Izhaja po potrebi. Izdaja »Hmezad«, Žalec. Urejuje in odgòvarja Janko Kač, Žalec. Tiska Mohorjeva tiskarna v Celju.