ZSO. Številna. I LluMIahl, i soboto, 18. decembra 1915. XLVm. leto •*>"M. Vi'\ .Slovenski Narod« velja na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta m • . • • • I*— četrt leta m # • -•.«■• m 6*— na mesec «. • • • • » 2*— LJubljani ▼ npravništvu prejeman: celo leto iiaprej . # . . K 22-— POl leta . .....11-— četrt leta „ • • • • » 5*50 na mesec . • • • • • 190 Doplsf naj se frankirajo. Rokopisi se ne vra?nJo. Uredaižfvo: Knailova ulica uL 5 (v pritličju levoj telefon it 34. Izhafa vsak dan »večer tortami! cedelfe In prednike. lnseraii veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta dO vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavuištvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati I t dv to je administrativne stvari. ii i Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne 02ira. „Narodna tlakama" telefon &t £5. .Slovenski Narod* velja po posti i za Avstro-Ogrskor celo leto skupaj naprej pol leta „ „ četrt leta m „ na mesec M . . K 25-— . . 13*— . . 6-50 . . 230 za Nemčijo-: četo leto naprej - • - 3C 35*— za Ameriko in vse druge dežele r \ celo leto naprej « • • • 3\ 35.— Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Vprzvidsivo (spodaj, dvorišče levo), SnaOsra rd!sa si. 5, ieleos sf.SC* KONEC ČETRTE ITALIJANSKE OFENZIVE. Buna], 17. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Na primorski fronti Italijani svojih velikih napadev, ki so se po razmeroma kratki pavzi dne 11. novembra zopet pričeli, trajali do konca meseca ter se še prvi teden dec^m-ibra na nekaterih točkah trdovratno nadaljevali, niso zopet obnovili. Te boje je mogoče označiti kot četrto bitko ob Soči. Bolj še. kakor v prejšnjih bitkah, so veiiali napori sovražnika to pot zavzetju Gorice. Vsled tega je bilo končno samo proti mostišči! oostavljenih kakih 7 pehot-ias divizij. Naskoki teh močnih si! pa so se ponesreči:! ravnotako, kakor vs: drugi napadi v masah v so-sednjih odsekih ob preizkušeni vziralnosti naših čet, ki so trdno obdržale v svojih rokah goriško mostišče, Doberdobsko visoko planoto ter vse pozicije. Vsled razdejanja mezta je prebivalstvo hudo prizadeto: na vojaški položaj pa ta izbruh onemogle sovražne jeze nI imel nobenega vpliva. V četiiem boju na Primorskem je Izgubila sovražna armada glasom zanesljivih koastata-cij 7O.OD0 mož mrtvih m ranjenih. Včeraj smo zavrnili ob soški fronti poskusen napad na hrib Sv. Mihaela, na tirolski fronti pa napsd nekega bataljona alpmcev na Co! di Lana. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. fi o i e r, fml. 0 m Četrta soška bitka končane. Danes priobčeno poročilo našega generalnega štaba dodaja dragocene podatke za presojanje četrte soške bitke. Iz poročila posnemamo, da so bili sovražnikovi napori v tej bitki do sedaj največji in za dolgo časa naj-\ -že ostanejo največji, kar jih je zmogla italijanska armada. Kako intenzivni so bili sovražni napadi, kaže vporaba sedem infanterijskih divizij, to je mnogo nad 100.000 mož, v teh bojih, in to proti približno šest kilometrov širokemu frontnemu delu goriškega mostišča. Število izgub, 70.000 mož, podkreplje vtisk, da ostanejo brezuspešni tudi v bodoče vsi poskusi, da bi italijanska armada predrla goriški zid. Odmor. Sedaj je razmeroma mirno ob Soči. Sovražnik porablja ta Čas, da si uredi zopet taktične zveze in izpopolni vrzeli v polkih, da retablira čete, ki so strahovito trpele, da napolni zopet municijska skladišča, saj je bilo v zadnjih 46 dneh do srede tega meseca oddanih s strani italijanske artiljerije več milijonov strelov. Gotovo da so topovi trpeli, torej ima sovražnik na vse strani dosti dela. Ali bo sovražnik izvedel kako neve premembe čet večjega obsega, ali hoče pripraviti se za novo napadenje soške fronte, tega seveda še ne vemo, vemo pa to, da kjer koli bodo Italijani še kaj poskusili, zadenejo ob tako našo obrambno silo, da se zopet in zopet razbijejo ob njej. Popoln neuspeli jih čaka pevsodi. Naše čete ob Soči. Ženeva, 16. decembra. Rimske brzojavke francoskim listom cenijo moč avstro - ogrskih čet ob so^ki ip-nti na N '.'»00 mož. ,Eclair« dostavlja, da se hoče Italija s to cenitvijo opravičiti, da ne more nikjer drugodi pomagati. Zakaj obstreljuje Gadoma Gorico ? Italijansko uradno poročilo 16. t. m. pravi, da naša artiljerija je živahno streljala na prebivalstvo, radi tega pa je italijanska obstreljevala Gorico. Ali iz tega Cadornovega poročila sledi samo to dejstvo, da je italijanska artiljerija obstreljevala Gorico, da je bilo civilno prebivalstvo v njej zopet pod hudim ognjem — estane pa odprto vprašanje, kje je ono prebivalstvo, katero je bombardirala naša artiljerija? Gadoma je čutil potrebo, reči nekaj, kar bi opravičilo italijansko obstreljevanje Gorice, ali ako nima za to boljšega argumenta, je bolj pametno, da molči. Izmišljotine ne operejo italijanskega madeža, ki so ga zakrivili z obstreljevanju go»: ;ega mesta. Ita! jani o „plovnih oviran" na Jadranskem morju. Lugano, 16. decembra. »Agcnzia Štefani"-poroča: Iz avstrijskega vira so bila podana glede zadnjih dogodkov v Jadranskem morju deloma netočna deloma pretirana poročila. Jedina akcija, ki je je mogel sovražnik izvesti, je biia, da je obstreljeval z močno skupino rušilcev nekaj malih trgovskih ladij, največ jadrnice, med številnimi ladjami, ki oskrbujejo albansko obal, ni pa ovirala izdatnih zvez z Albanijo in posebno ne dose-ženja ciljev vojaškega značaja. Tako so operacije za transport tje določenega četnega kontingenta, ki so ga izvršili veliki parniki, srečno končane. Kljub sovražnemu zasledovanju so transporti ijudi in vojnega materijala s spremstvom naših pomorskih bojnih sil dospeli v popolnem redu v določena pristanišča. Samo parnik „Um-berto", 1881 ton, iz leta 1892. in ru-šilec .Jntrepido" sta zadela na mine, aH spreten manever je rešil vse čete, izvzemši 40 mož, in posadko „Intrc-pida", izvzemši 3 može, katere je ubila eksplozija. V poročilu našega generalnega štaba dne 6. decembra je bilo naznanjeno, da je bilo pred Medno potopljenih 5 parnikov in mnogo ja-dernic. Dalje se je sporočilo, da sta bila dne 23. novembra potopljena cn italijanski panrik in ena jadrnica. — Dne S. decembra se je poročalo, da je bila pred Valono potopljena mala križarka — najbrže »Intrepido« iz leta 1913, ki je obsegal 680 ton in bil oborožen z 12 in 76 cm topovi. Italijansko poročilo naznanja tudi. da se je potopil parnik »Re Umberto«. — Olepšavanje »Agencie Stepbani« ne pomaga nič. Dogodki pričajo o sijajnih akcijah naše mornarice. Boj med pomorskim letalom in podmorskim čolno'm. Neki mornariški častnik pripoveduje; Pred kratkim smo dobili poročilo, da se nahaja nekje v naši bližini italijanski podmorski čoln. Hitro v bidroplan in visoko v zrak. da zasledim čoln. Dvigam se zdaj višic zdaj nižje, iščem v krogu prostor, kjer se je videlo čoln. ali za-man. Oddalji! sem se oo* obali okoli 20 milj, kar nakrat defekt na morju. Skrajno neprijetno, kajti pihal je veter in morje se ie vzpenjalo. Ni ka- zalo drugače nego spustiti se dol in škodo popraviti. Ali ko sem se spustil, so valovi pograbili letalo in je sukali okoli kakor orehovo lupino. Težko je, vzdržati se in zraven še delati. Popravljanje je šlo počasi izpod rok. Nisem mislil več na podmorski čoln. bilo mi je le za letalo, da je pripravim zopet sposobno za polet. Ali kar nakrat ko smo vili in tolkli po motorju, se prikaže kakih tisoč metrov pred nami periskop in na to se je kmalu dvignil iz vode sto-p sovražnega čolna. V istem tre-notku so padli tudi že prvi streli. Ćoln se je približal do 50 metrov. Najprvo streli iz pušk, ali ker je bilo morje nemirno, ni zadel niti jeden strel. Ali opazil sem, kako so pri vil i v stolpu top za brzo streljanje". Treba je bilo pohiteti s DOoravo, drugače ne uidemo sovražniku. Že je pokalo s Čolna, ali morje nas je zibalo tako. da nas ni zadel niieden strel. Motor ie končno v redu. na mah sem zooet v zraku, obrnem se, da bi prišel nad sovražnika, moj spremljevalec je imel že bombe pripravljene, ali sovražni čoln se je že skril pod vedo in ni imel več poguma prikazati se zopet na površje. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 16. decembra. Razven že v kalu vdušenih napadalnih poskusov v prostoru zapadno Castona, dolina Astigo, na Oslavje in na kraški planoti ni razvijala sovražna artiljerija nikake pomembne delavnosti. Nasproti temu pa je sovražna artiljerija živahno bombardirala prebivalstvo, zlasti z baterijami, ki streljajo na daljavo. Naša artiljerija se je borila s sovražno in obstreljevala Gorico. Sovražen letalec je vrgel nekaj bomb na Štrigno in Grigno v Suganski dolini, ki ^o vzro-čiie lahke poškodbe. Seja italijanskega senata. Rim, 17. decembra. (Kor. urad.) V včerajšnji seji italijanskega senata se je oglasil senator Barzelotti zopet za besedo in je ostro kritiziral Salandrov kabinet. Navezanost Italije na zaveznike je postala vedno ožja v razmerju njihovih diplomatič-nih in vojaških napak. Senator M a-r a g 1 i a n o je branil vlado in hvalil bojevitega kralja. Albanijo je smatrati za nadaljevanje nacijonalne italijanske fronte. Senator grof San Martino je izjavil, da treba iti do konca po poti, ki se jo je nastopilo. Senator profesor M e 1 m e n o t i je kritiziral postopanje cenzure in slabo obrambo Benetk. Senatorja P u !-1 i in M a r c o n i sta zahtevala, da mora Anglija Italijo boljše poplačati za njene žrtve in bolj pospeševati industrijo in trgovino Italije. Senator M a z z i o 11 i je poudarjal glede na govor justičnega ministra, da Italija od svojih zaveznikov ni dobila nika-kega pogodbenega zagotovila glede kompenzacij. ••v CRNOGORCI PREPODENI Z BOSANSKIH TAL. — BJELOPO-LJE ZAVZETO. Dunaj, 17. decembra. (Ker. ur.) LTradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Jugo - vzhodno od Čelebiča smo prepodili Črnogorce z zadnjega kosa bosanske zemlje, ki so ga imeli že zasedenega. Tudi v tem odseku so dospele naše čete v sotesko Tare. Bjelopolje je od včeraj popoldne v naši posesti. C. in kr. čete so zavzele mesto v o&jemiiem napadu po silnih bojih ter so vjele do zvečer 700 sovražnikov. Zasledovanje, za- padno od Peči se umikajočega sovražnika, je v teku. Črnogorci zažigajo na svojem umikanju povsod kraje, k?er žive muzlimani. Namestnik načelnika generalnega štaba pk H 6 f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin. 17. decembra. (Kor. u.) VVolffOv urad poroča: Veliki glavni stan dne, 17. decembra. Balkansko bojišče. Bjelopolje je zajurišano. Vjetih je nad 700 sovražnikov. Vrhovno armadno vodstvo. Zamorci v francoski apimsli. Francoski ministrski svet je sklenil vresničiti že več iet stari projekt in uveljaviti v vseh francoskih kolonijah splošno vojaško dolžnost. Namen tega sklepa je, povečati na ta način število vojaštva v francoski armadi. V francoskih kolonijah prebivajo jako različna plemena. Za vojaško službo pa prebivalci azijskih in ameriških kolonij pač ne pridejovpoštev, k r niti v Tonkinu bivajoči bratranci Kitajcev, niti Kreoli iz Amerike niso norabni za vojno v Evropi. Glavni kontingent vojaštva bodo dale francoske kolonije v Afriki. To so Berberi, ki so arabskega plemena in zamorci. V Algirju doslej niso silili domačega prebivalstva berberskega plemena v vojaško službo, ampak so sprejemali le tiste domačine, ki so se prostovoljno oglasili. V Tunisu je bila že zdaj vpeljana splošna vojaška dolžnost. V Maroku doslej Francozi niso smeli nabirati vojakov, ker jim je to zabranjevala mednarodna pogodba, sklenjena na konferenci vAlgecirasu.Dobivali so pa do- volj prostovoljcev iz drugih afi 'kih kolonij, posebno zamorcev, in vpo-rabljajo jih že od začetka sedanje vojne, kakor porabljajo Angleži indijske vojake. Z uvedbo splošne vojaške dolžnosti v kolonijah, bo francoska republika lahko znatno pomnožila svojo armado z zamorskimi vojaki, pravi se, da celo za 700.000 mož in zato bo morda tega a!i onega zanimalo, če povemo nekaj malega o teh črno-kožih vojakih. Zamorski vojaki niso sedaj prvič na evropskih bojiščih. Ze zgodovina srednjega veka nam poroča, da so Mavri v svojih bojih proti Špancem radi in z uspehom porabljali zamorske čete in da katoliška vladarja Kastilije in Aragonija niso imeli nevarnejših sovražnikov, kakor so bili zamorski vojak5. V bitki pri Ksalaki leta 1086. je ahnarovid-ski sultan Jiisaf pripeljal v boj 4000 zamorcev, ki so se skrajno divje borili. Ti zamorski vojaki so porazili kralja Alfonza in ga ranili Jn nedostajalo je le malo. da ga niso vjeli. Algirski in marokanski vladarji, ki so bili arabskega plemena, so rabili vedno zamorce za svojo gardo in jih smatrali za elitne vojake. Koncem 17. stoletja so almo-hadski Mavri izvojevali pri Alarkosu veliko zmago nad kristijanskimi Španci. MavriŠka armada je bila razpcstavljena v treh vrstah: v prvi vrsti so bili španski vojaki iz Andaluzije in berberji iz Maroka, oboroženi s sulicami: v drugi vrsti so bili arabski konjeniki, v tretji vrsti pa so bili, zbrani okrog kalifa zamorski vojaki skriti za okopi, da bi v odločilnem trenotku posegli v boj. Ravno zamorci so odločili bitko in pognali Spance v beg. Prvi smrti udarec gospodstvu Mavrov na Španskem je bi! zadan leta 1212. v bitk: pri Las Navas de Toiosa. Armada je zapustila sultana in zvesti so mu ostali samo zamorci. Kristiianska armada je poslala proti tem zamorcem, ki so imeli le pmšice in kije za orožje, vse vojaštvo, kar ga je imelo oklope, a šele ko je bilo uhitih desettisoč zamorcev, je moglo kristijansko vojaštvo prodreti do sultana. Ti izgledi so zaradi tega zanimivi, ker so vzeti iz evropske zgodovine in noiasnjujeio, zakaj so sicer jako hrabri nrebivalci Aragoni-je in Kastilije rabili stoletja, predno so premagali Mavre, katerih armade so bile skoro vse le zamorske. Iz zgodovine 17. stoletja je dalje znano, da je šerif Mnlaj - Izmajil, prednik marokanskih sultanov, imel armado 150.000 zamorcev, ki io je razdelil po celi svoji državi, da je I ohranil red in mir in krotil marokanska plemena, ki niso hotela priznati njegovega gospodstva, nego so vsak čas napravljali revolucije. Prav s pomočjo te zamorske armade je Mulaj - izmajil ustvaril marokansko cesarstvo. Zo več kakor sto let je tega, kar so začeii Francozi za vojaško službo rabiti zamorce. Ko je prišel poznejši cesar Napoleon I. v Egipt, je iz samih zamorcev organiziral 21. poibrigado in ta se ie v bitki pri Heliopolisu ravno tako odlikovala, kakor izkušena italijanska armada, ki jo je bil Napoleon pripeljal seboj v Egipt. Čim so Francozi zavojevali Al-girijo, so začeli tudi z organiziranjem vojaštva iz afriških plemen. Med temi vojaki je bilo toliko zamorcev, da so časih se pametni francoski pisatelji pisali v resnih knjigah, da je prebivalstvo Algerije črno. V resnici pa so prebivalci Algerije berberji, torej pripadniki plemena, ki prebiva 'ob Sredozemskem morju, izza pradavnih časov in kateremu je po vsi pravici prištevati tudi prebivalce Sicilije in Kalabrije ter južne Španske. Svoje algirske čete so Francozi posebno organizirali. Porabili so jih v Evropi že v francosko-nemški vojni leta 1870. in 1871. V bitki pri Froschweilerju se je tak oddelek, v katerem so bili sami Arabi, Kabili in zamorci, jako heroično boril in je imel tudi grozne izgube; padlo je namreč 92c/u vseh oficirjev in 85% vsega vojaštva. Francozi so zelo cenili pomoč zamorcev v vojni leta 1S70. in 1871. Hvalili so njih vztrajnost, njih stoji-cizem, njihovo disciplino in zlasti tudi njih skrajno vdanostx svojemu zapovedniku. Zamorci so prenašali z večjo lahkoto in z večjo ravno-dušnostjo pomanjkanje živil, kakor pravi francoski vojaki, in tudi zima jih ni tako zadela, kakor so vodilni krogi pred vojno ifiislili. Kakor smo že zgoraj omenili, ni znano, koliko tujeplemskega vojaštva služi že sedaj pod francoskimi zastavami. Utegne ga pa biti precej, saj se Francozi radi hvalijo, da imajo več vojaštva, kakor Nemci, dasi ima Francija samo 40 milijonov prebivalcev, Nemčija pa 65 milijonov. Pri tem je uvaževati, da je na Francoskem čedalje manj porodov, med tem, ko so mnogoštevilne rodbine na Nemškem še prav navaden pojav. Pred nekaj leti so v francoskem parlamentu živahno razpravljali o organizaciji tujih plemen za vojne namene in je poznejši vojni minister Messimv tudi poudarjal, da si mora Francija pomagati s tujeple-menskimi vojaki, sicer zaostane za Stran 2. .SLOVENSKI NAKUU-, dne 18. decembra 1915. 290. Stev, FRANCOSKO URADNO POROČILO. 15. decembra. Orijentska t r m a d a. Poročati ni o nikakem aovem dogodku. Bolgarske čete gr-Ike meje niso prekoračile. POLOŽAJ NA BALKANSKEM BOJIŠČU. V severovzhodni Črni gori so zasedle naše čete ozemlje do reke Tare ter si s tem zasigurale važne postojanke, ki ščitijo desno krilo ostalih naših proti Črnogorcem pro-dirajočih kolon. Z osvojitvijo Bjele-ga polja se nahaja tudi ključ črnogorskega centra, ki krije dohode v srednjo Črno goro, v naših rokah. Iz Rožaja na Berane prodirajoči oddelki in oni, ki korakajo iz Peči na Plavo, so izvojevali nove uspehe. Situacija v naši ofenzivi protj Črni gori je torej povsem ugodna. V južni Makedoniji je nastopilo premirje. Četverozvezne čete se nahajajo na grškem ozemlju, kjer se skušajo z vso naglico retablirati. Grška jim je prepustila solunsko ozemlje, kjer se Angleži in Francozi utrjujejo in pripravljajo na nove akcije. To dokazujejo tudi novi transporti, ki prihajajo dan za dnem čez Solun. Bolgari grške meje niso prekoračili. Zdi se. da predvsem iz političnih ozi-rov ne. Narodno nasprotstvo med Bolgari in Orki je vendar le preveliko, da bi Grki prekoračenje svoje meje po bolgarskih Četah n^ smatrali za veliko ponižanje. Bolgarska vlada bi spravila grške državnike v velike neprijetnosti, ako bi ne upoštevala deianskeea položaja. Gotovo ra je, da bi se Grška ne protivila Nemcem in Avstrijcem, o katerih pravi današme poročilo iz Aten, da bi vdrli na grško ozemlje le v slučaju neobhodne potrebe. Neko dr,.;rro poročno označm? predpogoje take invnziie centralnih armad: če bi se n?.mreč Francozi in Angleži odToč'3i za novo ofenzivo proti Makedonni. Iz vsega tega izvira, da bodo imele četverozvezne čete tako dolgo mir. dokler ostanejo same mirne. V Albaniji se zbijajo ostanki srbske armade. Iz ententnih dr?av prirrinio seveda pretirana poroč:la, da šteje srbska armadi še 100.000. da celo še 200.000 mož. Dunajski krogi jo cenijo na 60.000 mož. katerih bolna vrednost pa je zelo skromna, saj co izgubili vso svojo težjo artiljerijo in svoj tren. Poročila o pripr^vah za novo srbsko ofenzivo so nrimenje^a seveda za naivno ptrofiko v eetverozve^nm držnvah, ki še vedno trdno veri^me, da Nem-fcija lil Avstrija dosedaj še niste dosegli nobenih * pravih* uspehov. Izkrcavame v Solona. Preko Lagana poroca'o dne 16. 'decembra: V Solunu se ie dosedai izkrcalo 1S0.O0O mož. Včeraj je prispelo zooet 5500 Angležev, dve francoski 75 mm bateriji ter 1000 konj francoske kavaleriie. Na potu iz Aleksandriie se nahajata dve angleški diviziji. Angleži so prevzeli v mestu vso upravo. Nemški in avstrijski podi-niki 50 po večini odšli. Vprašrmje ali odpotujejo tudi konzuli centralnih držav, še m" rešeno. Italijani v Albaniji. Lugano, 16. decembra. V Albaniji zbrane italijanske čete v okraju Val one štejejo okoli 70.000 mož. l Oitto m (etverozuezo. Važna posvetovanja v Atenah. Atene, 17. decembra. (Kor. ur.) Reuter. Ministrski predsednik Sku-ludis je imel danes daljšo konferenco z vojnim ministrom in načelnikom generalnega štaba o razmerah v Makedoniji. Predmet konference je tvoril, kakor se poroča, zlasti bolgarski predlog, da naj se določi ob srbsko - grški meji od Bitolja do Gjevgjelov nevtralni pas in da naj Bolgari zapuste Konali. Uradni krogi smatrajo, da za enkrat ni pričakovati nemške invazije na grško ozemlje in da se bo ta invazija vsekakor le takrat izvršila, če to drugače ne bo šlo. Odhod grških čet iz solunskega ozemlja. »Agence Havas« javlja dne 16. decembra iz Soluna: Na podlagi dogovora med generalom Sarrailoin in polkovnikom Pallisom, so začele grške čete zapuščati solunsko ozemlje. Glavni stan se je preselil v Ko-zane. Tretji armadni zbor odhaja v Katarino, peti v Nigrito. V Solunu ostane le po en pijonirski in artiljerijski polk. Centralne armade prekoračijo grško mejo le pri zopetni francosko - angleški ofenzivi. »Dailv Tclegraph« javlja iz Rima: Smatrati je, da bodo nemške, avstrijske in bolgarske čete prekoračile grško mejo le v slučaju, če prično Francozi in Angleži z novo ofenzivo in če vdro na makedonsko ozemlje. Odstop načelnika grškega generalnega štaba? Iz Aten poročajo: Šef general-nega štaba, general Dragumisje podal demisijo, ker ne mara prevzeti odgovornosti za najnovejše vojaške dogodke. Kralj se še ni odločil. Grška se pripravka na aktivno intervencijo? Dunajski listi javljajo iz Aten: Pri zadnjih Posvetovanjih med grškimi državniki in generali, se je Gr-bk-d glede svojega bodočega postopanja definitivno odločila. Pri bodočih dogodkih ne bo igrala Grška pasivne vloge, temveč bo aktivno intervenirala. ___ Romunski parlament. Bukarešta, 16. decembra. V poslanski zbornici ie prečita! poročevalec Marže scu odgovor na prcstol-ni ogovor. Vsebina se vjerna z odgovorom senata; razprava se začne v torek. — Senat je začel razpravo o adresi, ki je odgovor na prestclni govor. Argetoinu je obžaloval, da opozicija ne more vladi izreči zaupanja. Govornik ie prečita! članek lista »Nationalul*. v katerem se dol-ži vjado, da parlamenta ne obvešča sproti o zunanji politiki. Vlada bi se bila začetkom vojne lahko pridružila tej ali oni skupini, a tega ni storila in se odločila za čakanje, medtem ko je ves svet pričakoval, da se odloči. Ugodni trenotki za to, da bi Romunija posegla v vojno, so bili tedaj, ko so bili Rusi v Karpatih, ko je bil Lvov zavzet in ko jc Italija začela vojno, dalje bi Romunija ne bila smela dopustiti razbitja Avstrije. Vloga Romunije na Balkanu je sedaj doigrana. Govornik je izjavil, da bo Nemčijo tako, da se sploh ne bo več mogla ustavljati njenim prizadevanjem. Messimy se je skliceval na pojemanje porodov in s pomočjo uradnih izkazov opozoril francosko javnost, da je bilo na Francoskem rojenih dečkov: 1. 1881. . . . 481.000 > 1891. . . . 443.000 * 1901. . . . 437.000 » 1906. . . . 411.000 > 1907. . . . 395.000 Tako strahovito pojemanje porodov pomeni seveda tudi, da ima Francija čedalje man] za vojaštvo sposobnega naraščaja. Čim manj vojakov ima kaka država, toliko manjša je njena moč. Iz tega spoznanja se je porodilo prizadevanje, nadomestiti primanjkujoči domači naraščaj v francoski armadi z afriškimi četami. Francozi so računali, da imajo na razpolaganje sedem milijonov Arabov v Algiriji in v Tuneziji, potem 12 milijonov Sudancev, ki se baje množe kakor domači zajci, dalje Senegalce in Madagaske. Zdaj bodo imeli pa tudi Marokance, kajti mednarodne pogodbe danes nič ne pomenijo. Z ljudmi iz teh plemen so Francozi že v zadnjih desetletjih za-vojevali velike dežele. Kdor pogleda na zemljevid Afrike, vidi hitro, da pripada jako velik in kako lep kos tega dela sveta francoski republiki, morda najlepši kos. Zavoje-vali so si ga v prvi vrsti zamorski vojaki. Kdor je sledil velikemu prizadevanju Angležev in Nemcem, koncu 19. stoletja, da bi prehiteli Francoze in si pridobili zapadni del Afrike, ta se je gotovo čudil, kako je bilo mogoče, da so se mogli Francozi polastiti teh dežel. Zgodilo se je to. ker so imeli zamorske vojake na razpolaganje. Z njimi so zavoje-vali cel imperij, namreč teritorij, ki je večji kakor vsa Evropa. V Indokini, v Algiriji, v Tuneziji in na Madagaskarju so bile francoske okupacijske čete do sedanje vojne vedno mešane. To se pravi: pri vsakem bataljonu je bil poleg Arabov tudi večji ali manjši odstotek evropskih vojakov, samo zamorski bataljoni so šteli 15.000 mož in čuvali ogromen del francoskih kolonij, niso bili mešani, ker so veljali za dovolj disciplinirane in zanesljive. Naravno je torej, da hočejo Francozi v sedanji vojni izrabiti velike rezerve ljudi, ki jih imajo v Afriki. Ko so pred nekaj leti v francoskem parlamentu razpravljali o predlogii, nai se afriška plemena organizirajo kot reden del francoske armade, je nemško časopisje proti temu ogorčeno protestiralo, češ, zamorci, Arabci, Berberji m taki vojaki nimajo pravice nastopiti kot francoski vojaki v Evropi, In bi bilo razžaljenje za nemškega vojaka, če bi se na evropskih tleh moral boriti z barbari in kanibali iz Afrike. Kakor se vidi sedaj, se Francozi za ta sicer upravičeni nemški protest niso zmenili. konservativna stranka dala ministrstvu Bratianu vso podporo, če bo delalo za Romunijo ugodno politiko. Romunska opozicija. Buluvtftta, 16. decembra. (Kor, urad.) Vladni »Viitorul« konstatira, da so poleg opozicijonalcev, vložili interpelacije o zunanjepolitičnem položaju tudi člani liberalne večine. Iz teh interpelacij je razvidno, da se interpelanti v političnem oziru strinjajo z opozicijo. Vloga teh politikov je zelo dvoumna, ker pripadajo formalno še liberalni stranki. Dejansko pa so se s svojim postopanjem že sami iz stranke izključili. — »Na-tionalul« objavlja članek bivšega ministra Stelliana, ki graja vlado, da dosedaj še ni informirala parlamenta o zunanjepolitičnem položaju. Avtor pravi, da je nesreča, da je morala baš liberalna stranka priti v ta mučen položaj ter izraža upanje, da bo Bratianu našel pot, na kateri bo mogoče združiti obrambo največjih interesov države z rednim delovanjem parlamenta, kajti potrebno je, razpršiti javno nesigurnost, ki bi škodovala »duševni pripravi na največje žrtve«. četverozveza In Romunija. London, 17. decembra. Poslanska zbornica. Na vprašanje o razmerah med četverozvezo in med Romunijo, je lord Robert Cecil pismeno odgovoril, da je popolnoma prijateljskega značaja. Naznanil je dalje, da ne more dati nikakih pojasnil o vojaških namenih Rusije. Romunija In Bolgarija. »P. L.« poroča iz Sofije: Finančni minister Tončev izjavlja: Odnošaji med Bolgarijo in Romunijo so prav dobri. Romunija je sedaj celo izrekla željo, da se obnovi konvencija za tranzit blaga, ki jo je bila nedavno sama odpovedala. Vojna z Rusijo. POLOŽAJ NA RUSKI FRONTI. Dunaj, 17. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o t e r, fml. m m NEMŠKO URADNO POROČILO. Berclin, 17. decembra. (Kor. u.) WoKiov urad poroča: Veliki glavni stan due, 17. decembra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generai;eld-maršala von liindenburga. Pred našo pozicijo so se z znatnimi izgubami za sovražnika ponoči in zgodaj ziutraj ponesrečili ruski napad! med Narcskirn in Mjadsjol-skim jezerom. Vjeli smo 120 mož. Armadni skupin: princa Leopolda Bavarskega in generala von Linsingena. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 15. decembra. Zapadna fronta. Pri Ikskilu, 40 km jugo - vzhodno od Rige, so metali sovražni letalci bombe. V okolici Jakobštata močnejši artiljerijski ogenj. V okolici Rige je prepodila naša artiljerija na več krajih Nemce iz utrjenih pozicij. Ob Dnjestru so zasedli poizvedoval-ci naših konjeniških polkov pri Us-zieczku (18 km) severo - zapadno od Zaleščikov) na sovražne poizvedoval ce, ki so bili opravljeni z ruskimi oblekami, čepicami in kožuhi. Od naših ljudi poklicani, so sovražniki začeli streljati; naši poizvedovalci so odgovarjali, pobili del preoblečenih Avstrijcev, ostale pa razpršili. Francoska poročita iz Kurlandije. »Norddeutsche Allg. Ztg.~ piše pod naslovom: »Od konca do kraja izmišljeno: »Teraps* poroča, da so dobili v guberniji Kovno in v Kurlan-diji vsi moški od 10 do 65 let in ženske od 12 do 40 let povelje, da se zbero na gotovih krajih, od koder jih hočejo poslati v Nemčijo. Kakor izvemo z merodajne strani, je taf vest, ki je prešla tudi v nevtralno časopisje, od konca do kraja izmišljena. Iz Poljske in Galicije. »Frankfurter Ztg.* pričakuje iz zasedenih poljskih pokrajin močno ojačenje armade po prostovoljnih četah. Dne 15. t. m. so pričele z osebnim prometom železnice Varšava-Lovič, Varšava - Mlava, Varšava-Tlušč, Varšava - Novominsk in Varšava - Otvodzk. Glasom ravnokar izdane statistike prebivalstva na Poljskem imajo nr*d 20.000 prebivalcev tale mesta, ki so iih zasedle c. kr. čete: Ltt-Min 172.000 Sosnovice 114.000, Rendzin 55.000. Piotrkov 41.000, Pn^om 39.000, Kielce 37.000. Sielce 20.000 Oombrova 26.000. Chelm 22.000. Radomsk 21.000. V Lvov so zadnie dni pripeljali 5000 Rusov, ki so bili v zadnjih bojih na vzhodni fronti vjeti. Drobne vesti iz Rusije. Preko Kodama: Ruski prometni minister Trepov je v ministrskem svetu prinoročal imenovanje izredne komisije, ki naj ima nalogo, da sanira železniške razmere. Izjavil je, da tega sam ne more storiti. Njegov predlog je bil sprejet. »Rječ« izjavlja v uvodniku: Glede preskrbe s premogom, živili, sladkorjem in moko vlada povsod v Rusiji veliko večje razburjenje, kakor glede vojnih dogodkov. Usoda Rusije je odvisna od tega, kako bo mogoče premagati duševno potrtost v ljudstvu. »Rje5Daily Chromcle«: Pomen sira Douglasa leži v tem. da pred to vojno ni poveljeval v kaki bitki nikdar več, kakor enemu polku in pri manevrih nikdar več, kakor eni diviziji ter se je, sedaj postavljen pred veliko, odgovornosti polno nalogo, izkazal sijajno. Kitchener odpotuje v Egipt. Iz Amsterdama poroča ^Vossi-scjie Ztg.«, da bo lord Kitchener v najkrajem času odpotoval v Egipt, kjer bo prevzel vrhovno vodstvo operacij. Kakor vse kaže, se pripravlja Anglija na daljšo vojno v Egiptu. Potopljeni parniki. Za belgijski pomožni komite določeni parnik »Leverpool« \z Ne\v Yorka je zadel v Kanalu ob mino in se potopil. Posadko je rešila neka križarka. Italijanski parnik »Port Seid* je bil potopljen. Francoski mirovni pogoji. Dne 5. t. m. se Je vršila v Cham-pignvju ob spomeniku v spomin na boje med pariško armado in nemško obkoljevalno vojsko od 30. novembra do 2. decembra 1870 spominska slavnost. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu Thomas je v svojem govoru izvajal tiKli to-le: »Nobenega miru, dokler naša Lotarinška in naša Alzacija nista definitivno prešli zopet v našo posest. Nobenega miru, predno nimajo naši nesrečni bratje v Srbiji in Belgiji gotovosti, da se morejo v ponosni neodvisnosti vrniti v svojo domovino! Nobenega miru, dokler nista nemški Imperijalizem In pru-dd militarizem neškodljiva! Nobe- nega miru, dokler se ne ustanovi na zmagoviti zvezi zaveznikov, ojače-ni s prostovoljnim pristopom nevtralnih držav, pravno načelo, ki za vselej odpravi silo vojne!« Vojni izdatki Francoske. Koncem debate o začasnih kreditih, je govoril francoski finančni minister Ribot o vzrokih nezaslišanega povišanja vojnih izdatkov, ki so narasli od 1500 milijonov mesečno začetkom vojne, sedaj na 2500 milijonov frankov mesečno. Vsi narodi nameravajo sedaj obdačiti dobičke vojne industrije. Tudi francoska vlada bo meseca januarja predložila tak zakonski načrt. Treba bo tudi poseči po posojilu. Znesek posojila ne bo omejen. Tudi noče omeniti nobenega števila, pač pa konstatira, da še nikdar ni bilo večjega števila podpisoval cev, kakor sedaj. Posojilo bo priteklo iz prihrankov Francoske. Spekulacija pri tem posojilu nima besede. Večji del podpisanih vsot je polno vplačan. Neuspeh francoskega vojnega posajHa. »Matin« govori o dogodkih zadnjih dni, ki za uspeh vojnega posojila pač niso posebno spodbudni. List ne omenja nobene številke, pravi pa, da je okupacija najbogatejših francoskih departementov, dvojni moratorij in vezanost kapitala v tujih vrednotah resne ovire za popolen uspeh. Tolažba je še, da nevtralno inozemstvo izdatno podpisuje. Resni glasovi pravijo sedaj, da bo imelo posojilo uspeh kvečjemu 4 milijarde. Angleške finančne transakcije. London, 16. decembra. (Kor. u.) Reuterjevo poročilo. Angleška banka je izdala predvčerajšnjem prospekt o izdaji 5% zakladnih nakaznic, ki se bodo leta 1920 al pari zamenjale. Izdajna cena znaša 100rc. Te zakladne nakaznice se bodo pri vseh poznejših posojilih sprejemale kot gotovina ter bodo v posesti oseb v inozemstvu proste dohodninskega in vsakega drugega angleškega davka. Obresti se bodo izplačevale polno in brez odbitkov. Japonska, Anglija in Indija. Preko Kodama poročajo nemški listi: Stroga izvedba novih za-• kenov o pristajanju v indijskih pristaniščih, ki dovoljujejo samo angleškim državljanom izkrcanje, je v Tokiju zelo oresenetila. Ta odredba škoduje Japonski trgovini prav občutno. Orlcijalno se še niso storili koraki, ker pričakujejo iz Londona pojasnik Neki iaponski list vpraša, ali bo Okuma še nadalje pritrdil vsemu, kar se bo sklenilo v Londonu, tudi če se interes Japonske vsled nasilnosti Anglijo potisnejo v ozadje ? Nemci v Tiertsinu. Vlom ing Post - poroča o oči-^-:dno nameravanem nastonu proti Nemcem v Tientsinu: Nemški poslanik v Pekingu je «uročil rimskemu konzulu, da nai skliče nemško kolo-niio ter fi <=roroči. da mora biti vsak Trenutek nrinravljen, d? bodo Nemci internirani. Ententa zahteva snloš-n ■ :nterniranje in deportiranje Nemcev. V?r ni treba jemati obzira na drž^vm čut Kitajske, ie pričakovati, da bodo Anglija, Japonska in drugi zavezniki storili rajstrožje korake. TURŠKO URADNO POROČH O. Carfcrađ, T6. decembra. OCor. urad.^ Poročilo Agence tel. Milli. Glavni stan poroča: Fronta v Y r a k u. Od časa do Časa artiljerijski in infanteniski boj pri Kut - el-Amari. Naše čete so približajoč se -apazile na nekaterih točkah utrie-nega prostora od sovražnika položene mine. ki so jih uničile. Naše čete so vplenile 14. t. m. tam 4 ladje z gradbenim lesom. Kavkaska fronta. Poročati ni ničesar pomembnega. — Dardanelska i r o n t a.' Ogenj, zlasti pa metanje bomb je bil v primerih z drugimi dnevi slabotnejšL Samo pri Sedil-baru je vrgel sovražnik proti našemu centrumu kakih 3000 bomb, a ni dosegel nobenega omembe vred- j neera uspeha. V noči na 15. t. m.^ Je naša artiljerija nognala 2 sovražna transportna panika, ki sta hotela v pristanišču Ariburnu izložiti svoj tovor v beg. Neka sovražna kri žarka, ki je obstreljevala naše desno krilo pri Sedilbarn. je bila zadeta od krogel naše artiljerije ter se je umaknila na odprto morje. Naša artiljerija je zbila včeraj neko sovražno letalo. Francosko uradno poročilo o bojih ob Dardanelah. 15. decembra. Naknadna poročila dovoljujejo konstatirati, da je imel sovražnik vsled obstreljevanja dne 12. decembra velike izgube. Dne 13. decembra je bila turska artiljerija na evropskem in azij- skem bregu zelo delavna. Naši topovi so uspešno odgovarjali. Pod zaščito topovskega ognja so naše čete izpopolnile svoja obrambna dela, ki so jih ojačili z novimi žičnimi mrežami. Peklo GaiipolL Ameriški poročevalec Sheperd, ki je obiskal Galipoli, piše: Turki se bore prav pošteno. Vsi angleški častniki to priznavajo. Neki irski stotnik je rekel: »Turki se bore kakor vragi, pa vedno pošteno. Nikdar ne odklonijo premirja za pokopavanje mrtvih. Kljub temu je na Galipo-liju grozno. Ozka skala je to. Stranka, ki bo prva popustila, bo vržena v morje. Nobena stranka ne more vzeti od tam čet, ker bi potem druga stranka dobila premoč. Galipoli je najstrašnejše in najbolj krvavo bojišče zgodovine. Kadar bodo znana vsa dejstva, bo morala imenovati zgodovina Galipoli kraj groze.« Sueški prekop. Iz Londona poročajo, da bo Sueški prekop najbrže v najkrajšem času popolnoma zaprt. »Daily Telegrapb- poroča, da bodo tudi angleške ladje, ki so sicer vedno vozile skozi Sueški prekop, v bodoče vozile okrog Afrike. Naši podmorski čolni v Sredozemskem morju. »Lokalanzeiger« poroča iz Rot-terdama: Angleške in hoianske ladje ne vozijo več skozi Sueški prekop, marveč okrog Afrike, ker avstrijski in nemški podmorski čolni ogrožajo plovbo v Sredozemskem morju. Angleži in domačini v Egiptu. Angleško uradno poročilo o bojih pri Matruhn, v katerih so imeli Angleži enake izgube, kakor domačini, vzbuja veliko pozornost, ker leži bojišče 160 km zapadno od Alek-sandrije. TURŠKA VOJNA. Boji pri Adenu. O bojih med Lahadžem in Ade-nem poročajo iz Carigrada: Dne 21. julija so se izkrcali se-verozapadno od Adena 3 indijski bataljoni izpred Sueškega prekopa z 200 velblodi in 5 topovi ter napadli Turke, da zopet osvoje vodnjake pri Šejk Osmanu. Boja se je udeležilo tudi angleško brodovje. Angleži so imeli 50 mrtvih in 100 ranjenih, med njimi 1 častnika, Turki so imeli 2 mrtva in 1 ranjenega. Plemena Še-mar, Makala in Hadramus so se borila ob strani Angležev. 30. julija so napadli Turki Angleže ter iih z izgubo 200 mrtvih vrgli v A d en. 23. avgusta so izvršili Angleži z novimi četami iz Avstralije napad proti Lahadzn, morali pa so se umakniti zopet na Šejk Osman. 24. in 25. avgusta so poskusili Angleži kaznovati vas Flvahte, 25 kilometrov od Adena. i-rjer je stanovalo re!:o pleme, ki se je pridružilo Turkom. Angleži so izgubili 50 mrtvih. 28. avgusta so Angleži s 5 bataljoni. 3 eskadroni. 2 bateriiama brzostrelnih topov in 2 oddelkoma strojnih pušk zonet napadli FVphte. Po dva dnevnem boju so morali Angleži ubežati v Men. Tmrli -v a li r e k s se verno vzhodnega bojišča sožalno pismo z obvestilom, da je tam dne 9. aprila njegov sin Franc dobil strel v glavo ter vsled tega dne 11. istega meseca preminul. Podpisan je bil takratni poveljnik 9. stotnije 7. pešpolka Friderik Asselrv. Mine poldrugi mesec, in oče dobi drugo pismo. Toda silno se zavzame, ko vidi, da mu ga je pisal njegov med mrtve šteti sin iz neke bolnišnice na Ogrskem s poročilom, da je bil hudo ranjen, zdaj pa je že nekoliko okreval in da upa v kratkem priti domov, kamor se je v resnici vrnil meseca junija z globoko luknjo v čelu ter s kroglo v glavi. Ko je bil zadet, šteli so ga celo njegovi sobojevniki med mrtve, šele ko bi imel biti pokopan z drugimi padlimi, se Je opazilo, da še živi. Imenovani Bor-nikov Francelj. ki je oslepel na enem očesu vzbuja izredno zanimanje pri zdravnikih, ki trde, da mu bo isto oko čez nekaj časa izpadlo in da bo potem rešen krogle, ki zdaj še zba-da na njegove možgane. Rop na cesti. Pri Setrt Pavlu na Koroškem so trije še neznani možje napadli posestnika Klimbacherja in mu vzeli denarnico, v kateri je bilo 650 K. potem iz žepa 20 K, pa še čevlje m suknjo. Prva »žrtev« prepovedanega .občevanja z ruskimi vjetniki. Zavoljo javnega pohujšanja le bila od c. kr. okrajnega glavarstva v Celovcu obsojena dekla Ana Politschnig v Biatogradu, ker je intimno občevala % nekim ruskim vjetnikom. Poskus samomora v železniškem vozu. Franc Dogani je sluga v bolnišnici za blazne na Reki. Dne 15. t m. je imel naročilo, da spremi neko blazno ženo na Tirolsko. V Beljaku so pa našli Doganija z zarezanim vratom v kupeju. Prepeljali so ga v bolnišnico. Mož je naposled sam zblaznel in se smrtnonevarno ranil. Kino »Ideal«. Od danes do ponedeljka novi senzacijski spored: 1. Avstr. vojno poročilo. (Vojne aktualnosti). — 2. Zlata dijaška doba. (Veseloigra z Kari Alstrupom. Zopet ena veseloigra, v kateri se lahko zabavamo nad K. Alstrupovim humorjem.) —3. »Besna grofica«. (Drama v 4 dejanjih je napeto zanimiva in po pravici zasluži pridevek senzacijska drama.) Pomembna je cela vrsta scen. ki se odlikujejo tudi po krasni opremi. Tukaj bodemo navedli le nekatere, kakor požar mlina, razstreb'tev ladje in napeto bezanje. — Ta spored ni primeren za mladino. V mestni klavnici se je zaklalo od 5. do 12. t. m. 74 volov. 4 biki. S krav. 492 prašičev, 50 telet. 42 ko-srrunov. 17 kozličev in 7 konj. Vpeljalo se je kg mesa. zaklane živine pa 1 govedo. 150 prašičev. 59 telet. 4 košrruni in 1 kozlič. Z^ubPen? stvar?, priglašene c. kr. poli. ravnateljstvu: srebrna dam-ska ura, bankovec za 10 K. črna de-- imica s približno 15 K. zavitek s črnini! rokavicami, črna denarnica s 64 K. 10 K v drobižu v srebru, rjava denarnica z 12 K. rdečkasta denarnica s 4f- K. Črna denarnica z 90 K, črna denarnica z 8 K 20 v. črna torbica s 60 K. zapestnica z uro (Radi-um). črna denarnica s približno 100 kronami, srebrna damskn ura. zlata zaponka z 10 briljanti. zlat prstan s 3 kamni, denarnica z vcc kakor 200 kronami, bankovec za 10 K. črna torbica z denarnico in več kakor 24 kron. bankovec za 50 K. rjava denarnica s približno 5 K. rjavn denar-::i s 100 K v bankovcih, črna damska bluza, črna denarnica s 15 K. črna listnica s približno 7«")—SO K in »Oifene Onder«, damska tala - ura. Najdene stvari, priglašene pri c. kr. policiiskem ravnateljstvu: ^^arVovec za 20 K. listnica s 40 K. črn mul, 4 zavitki tobaka po 32 v. 50 K v bankovcih, bankovec za 10 kron. Zgttbifl se »e črn »H''maJaja-See!enwSrmert na poti iz Prešernove ulice no Sv. Petra cesti do Res-Heve ceste r*. 26. v četrtek zvečer no 7. uri. Pošteni najdite7j naj ga odda "roti nagradi 5 V. Prešernova ulica št 5 v trgovini Fflavka. Onoz^riamo "a božično in novo !etno razstavo šivalnih strojev y nrde1?o 1°. decembra, tvrdke Jos. Petelmc. Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mostu levo za vodo 3. hiša. Več v današnjem inseratu. * Naši vojni vjetniki v Albaniji. Reuter poroča, da so prepeljali Srbi l^.fiOO avstrii^kih vojnih vjetnikov v Tirano in v Elbasan. * Nadomestilo za »Lusitanijo«. Holandsko - ameriška prosra ie prodala novi pamlk ^Statendanu Cu-nardovT nrog;. Parnik bo nadomestil torpedirani parnik »Lusitanijo«. * Predsednik rnehikanske republike. >Agence Havas ■ poroča, da so francoska, angleška, belgijska, '"talijanska in ruska vlada priznale lađo Carranze v Mehiki, * Ital'ianska valuta zgubava jo vrednost vedno bolj. Agio zla- ". notira 120-M2 odstotkov, menični z London 31*02. Newvork fr57V2, P riz 112-18 Švica 12392. * Volitev predsednika v Zedi-nienih dr^av^h. Renterjev urad poroča iz \Vashingtona: Repnblikan- narodni konvent za nominiranje lidata za predsedstvo Zedmienih držav se sestane 7. junija 1916 v Chicagu. * Samomor romunskega generala. Xa:emik generalnega štaba 2. romunskega armadnega zbora .To-nescu se ie ustrelil. Kakor poročaio iz Bukarešte je bil zapleten v špijo-na*no afero v prilog neki evropeiski \elesili. * Zaslužki francoske modne m- rh-rtrne. Gospa flerta pL Sprung je imela na Dunaju v ženskem klnbu nreJavanie o potrebi posebne nemške mode in ie med drugim povedala, rla izvozi Franciia vsako leto za 2000 miliionov frankov ženskih oblek v inozemstvo. * Dolarsko sobranje na potovanj. Nekateri člani bolgarskega parlamenta nameravpio prirediti v ianuarju notovanie bolgarskega so-brantn v Rudimnešto. na Dunai in v Berlin. Rolcr^rskim poslancem nai bi se pridružili tudi delegati turške zborain* * Carjev god bodo smeli praznovati ruski volni vjetniki na Nemškem. Nemška vlada je namreč sporočila ruski vladi, da je pripravljena dovoliti ruskim vojnim vjetnikom slovesno praznovanje carjevega godu, ako dovoli ruska vlada nemškim vojnim vjetnikom, da slavijo rojstni dan cesarja Viljema. God carja Nikolaja je jutri (19. t. m. = 6. decembra po ruskem) rojstni dan cesarja Viljema ie 27. januarja. * Direktni brzovlak v Carigrad. V Temešvaru je bilo začetkom t. m. sklenjeno vpeljati direktne brzovla-ke z vozovi, ki vozijo od Berolina preko Monakova, Dunaja in Budimpešte v Carigrad. Dne 13. t. m. so se določile podrobnosti in bodo ti vlaki za enkrat vozili dvakrat na teden v vsaki smeri. Iz Berolina bo dospel brzovlak v Carigrad v 60 urah. Iz Berolina bodo odhajali vlaki ob sredah in sobotah, iz Carigrada pa ob torkih in sobotah. * Zblaznel ruski vojni vle*nik. Bogati žid Ignacij GrOnfeld ima pri Munkaču na Ogrskem veleposestvo Batyn v najem in je dobil za delo večje število ruskih vojnih vjetnikov. Med njimi je bil tudi prav izobražen, več jezikov zmožen mlad Rus. GrUn-feld ga je večkrat povabil na kosilo. Dne (5. decembra je bila Grtinfeldova žena odsotna. Ruski vjetnik se je splazil v njeno sobo, vzel revolver, ki se je tam nahajal in potem šel v drugo sobo, kjer sta spala GrUnfeld in njegova hčerka. Vjetnik je zapalil vžigalico in je začel streljati na Griimelua in niegovo hčerko. Ko je ugasnila vžigalica, je bežal iz sobe, razgnal služinČad in sklical druge ruske vjet-nike, da ga ubranijo. GrUnield je umrl, njegova hči je težko ranjena. Morilec je sin ruskega popa in je že dolgo na živcih bolan. Zločin je storil v blaznosti. * Eudimoeštanske pekarije. Nedavno je izšla naredba ogrske vlade, ki prepoveduje izdelovanje belega in drobnega peciva. Navzlic temu je bilo v vsaki boljši budimpeštanski rodbini, v vsaki Gnejši kavarni in restavraciji okusnih žemelj in kifelcev na pretek. Konečno se je odločila policija k veliki ofenzivi proti budimpeštanskim pekom. V sredo ponoči so vdrli detektivi v skoraj vse budimpeštanske pekari je in povsod i so našli belo testo na mizah, v pečeh pa velike množine mlečnega kruha, kifelcev, žemelj in drugega peciva. Našli so še druge stvari. Mnogo pekarij se je nahajalo v naravnost strahovitem stanju, pomočniki so nagi in umazani gazili po testu, stene so bile pokrite z mrčesom, tla nasilana z nesnago. Prizadeli peki se bodo morali seveda zagovarjati pred sodečem in oblasti bodo, kakor poroča ,.P. L.*, postopaie proti njim z vso strogostjo. * Razprava preti majorja Zurd-niju. Rim, 12. decembra. (Kor. urad.) Pred vojnim sodiščem v Porto Gnc-aro se je vršila razprava proti majorju Zuniniiu, prednjem1! vojaškemu kritiku turinske »Štampe*. Gtncžen je bil, da je Cadornovo prepoved, da se ne sme razširjati drugih., nego samo njegova uradna poročila o vojnih dogodkih ali kritike o vojnih operacijah, kršil in uporabljal s pomočjo uradnega cenzuriranja vojaških pisem dobljena poročila izven-uradno. Obtoženec je govori! nepovoljno o italijanskem vojnem vodstvu in je konstatirah da je avstro-ogrski odpor italijanske; pričakovanje daleč prekosil in da je avst -ogrsko armadno vodstvo svoj namen popolnoma doseglo. Dalje, da so italijanske izgube velikanske, da je italiianska artiljerija malo vred- . Cadorna je teoret'k in vojni minister slamniak in da tudi vi-oki italijanski oficirji si ne žeic nič drugega nego skorajšen mir. Maior Zunini je obsojen na dva in pol leta zapora in v denarno globo. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za zavod za v vojni oslepele vojake: Marica Petrič, učiteljica, 10 K, za vas Golac pri Obrovu v Istri. Za Ciril - Metodovo družbo: Družba pri Kogeju v Postojni, 20 K 60 vin. in vesela družba v kavarni »Evropa« po gosp. Tonejcu 20 K. — Skupaj 40 K 60 vin. Srčna hvala! Spominjajte se »Rdečega križa11. Sanašnj list obsega 12 strani. Izdajaieij in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Influenca s svojimi, pogosto da-lekosežnimi posledicami, se zopet pojavlja v deželi. Naj zato nikdo ne omalovažuje nahoda ali lahkega katarja, zoper katere ni nobenega boljšega obrambnega sredstva kakor je - Sirolin Roche<-, prijetnega okusa; dobi se v vsaki lekarni. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem Žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, brat in stric, gospod Srečko Vilfan učitelj, praporščak dne 10. decembra t 1. dopoldne ob 10. uri padel častne smrti na dober-dobski planoti. Bodi mu ohranjen časteii spomin! DEV. MARIJA V POLJU, 18. decembra 1915. v.- 91- Tfbiicna darifa v vsaki hteri priporoča tordka 2434 4- & £- SkQberne PoMi globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sin ozir. brat mm absolviran tehnik, praporščak v rezervi, v cvetju svojega življenja v starosti 24. let padel 21. novembra v bojih pri Oslavju. Pokopan je na vojaSkem pokopališču v Pevmi pri Gorici. Lahka Ti bodi rodna gruda! Adclf Anton :£tekaš, trgovec v Bovcu, oče. Josip Sna Itilekizd, m 3ti, Olga, Marija, sestri. Oskar, Stanko, brata. ■. t, ■' * 1 *i 1 jB v 24. irtu svoje starosti, dne avgusta 1914 ranjen na severnem bojišču n je v začetku septembra istega leta v nel:i bolnici v Nikolajevski: na Ruskem umrl. To pre2;-i!'-.'Stno vest nam je šele d.mes sporočil njegov stric gosp. Josip Sever iz Ncw-Jorka, ki jo ic on zaznal od ruskega Rdcčeea križa. L~rrrl si — ker vest spolnjevanja dolžnosti Ti ie bila sveta — počivaj v miru v daljni, tuji zemlji! V llrtUlff, dne 18/12. 1915. W&st i u Josip Sever. 3429 Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, brat in stric, gospod arol Hab]an član gasilnega društva v Stobn it 27 po težki in mučni bolezni, dobljeni na severnem bojišču, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 32. letu starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v nedeljo, 19. t. m. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti na farno pokopališče v Domžalah. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v uomzaian. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V STOBU, 17. decembra 1915. Igra polna sceničnih efektov. ^ ; jo|£3l&i oprema^ j^a]novqsa veseloigra: Najnovejša veseloigra: Briljjan^na veseloigra iz visokih krogov. V glavnih vlogah baronica Siranz in grojica Schirnding. Francija Habjao, mati. rranc, Ivan, Viacenc, bratje, rranilika omož AU8CC, Wm omož. fciHar, ValoattnA omož. Bur.lt - Ana Kabjan, sestre Od danes naprej v Kino Central v deželnem gledališču. Predstave se vrse na korist božićnici naših junakov na soški trontL Stran ft. SLOVENSKI NAKOLr, dne 18 decembra 1915. ^90. Stev. Frana Httkob okrajni oestl poslopje x dobroidoČo trgovino z mešanim blagom, z gostilno in mesarijo, zraven tega je gospodarsko poslopje s pet in rol oralov njiv in travnikov kakor tudi nova ledenica in gostilniški vrt z kugljano. — Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3322 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjkajočimi se 11 vplačili. NAVIJA Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. •*.»••• Rezervni fondi S 71,946.392*2«. — Izplačana odškodnine in kapltalife K 149,150.178-29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ---—- V«a pojasnila daje: - ficneralno zastopstvo v LluDijeni čigar pisarne so v lastni ban- ----_, i — v M oilci štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine pioti požarnim §kodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Ponori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi poboji — Zahtevajte prospekte 11 Lepa boiieaa darila! I NOVOST! Zavarovalna mrežica, katera je pripravna oa vsako uro za na roko brez vsakega predelovanja, po afzai ceni a K 1*53 kom. im 28IS tfWm ! vo!ne are ! ** Nadalje nriooročani novo patrijoiično prilogo s koledarjem za leto 1916, k?.tera se nošilja brezplačno in poštnine prosto. Za obilni obhk najvljudneje vabim Masi afii i« Zuckermann & Lobi, Pnga-Psffi 26. Kapice za steklenice in našflnj stroji. lia, debelo. Crn aanJonj. Na tfrcbnuo 1T| f«MHnMnMnnHnon^wwana^^^na Pi*i|ss?*o5a se modna ts*g©wli*a V<9 Ijnbljaea g*. OUPMIfj Prešernova ulica 5t. 1 gtaflm Zaktevalt \ zastonj in poštaine probio v o j •; i'; glavni -VuiO'f s 4001 podobami. V *,» B ~. ■ ur, zlatnine in sre'jrnine, glasbil, orožja i. t d. i. t. d. s: Prta ivoreiica up bi M M?M, l kr. đicr. toiatifcft m M. (Cesko). Nikliasta ankerica K 3 80, boljše kaicovosfi K 4 20. v starosrebrrtem kovinskem rokoko okroviu K 4-80, s Švicar, kolesjem n:- sidro K 5*— Vojne spomin "ke ure K 5*50, 6'—, radiieve Žepne ure K 8*50, nikljasta budilka I K 2£>>. RazpoSiljanje po povzetju. Brez I rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. I i r Ljubljana Stari Ia kakovosti moško, žensko io otroško perilo, najmodernejše ; Maze, Jntrassje obleke, volfno pletena f opice in garniture. Kasni gorki pPS^Eaeti za VOfako. Nakiti in potrebščine za živllfe. Moški kl©JSM in čepice, Lena izbira ScoiB&Ovhie itd. I!J Priznano najniž;e cene. Priznano najnižje cene. delničar Svečarskih tovarn „Union" ur. 7 '^SaHBBKBI auDno bla ¥ pari prano In brezkalno s? oci 1C 1s40 za kg naprej priporoča trgovina s posteljaim porfem in pnboa . J. HAMANN Ljubljena; Mestni Srg štev. 3. Ustanovljena 1866. '0 W H ^ 1 gu&Ejana, Rfflestna iri pecijolno tFHo^lncs pletenin, trikotni in perila prilpcroča svoro veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnjo hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za danig a?i gospode iz š'fona, colirja, barheata in flanele. P Perilo za dečke, dekSice in dojenčke, f? Gumijeva plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. II Milili G. sn kr. dvorni založniki ©F ■ POZOR I Hereelna konkurenca pristaša na trg za nizko oeno napol ali nič očiščeno blago. Tega perja se drže pogosto ostanka raeca in nesnaga, ki zvišuje tezo ter bistveno pripomore, da se razvijeio ličinke in molji. o* Mneni i I an glnse pea Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po nsiniljih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt. Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon, Ljubljana. i V tovarne bar»v, lakov In fis«ne£?@w LJUBLJANA. Centrala s Gradec. Centnalai Gradec. Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gosttngu, Trstu, ——— Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. ■ Ppiporočafo s vse vrste oljnate, suhe, emajjlue In fasadne barve, firnez, pristni kranjski, mavec (3yps), olje za pod in stroge, karbo-iinej, čopiče, steklarski in mizarski kiej in druge v to stroko spadajoče stvari. Ceniki na razpolago i Ceniki na razpolago l so naši sveiovnozHani domače čevljarske industrije tovarne čevlfev akcijske družba ALFRED FRANKEL kom. družba ceviii Prodajalna t Ljubljani Henrik Seljak zastopstvo 3201 Prešernova ulica št. 52. / salon □ i: i:i : t'4 u! ITI i: £jubjjaqa, Židovska ulica št. 8 H : skladišče nasproti štev. 7 ^ km IW priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero na j oka sne je nakit enih klobukov, vedno 1^1 novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. lm\ Popravila po ielji. Žalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte. č* i: i: □ so od nas. (Dalje.) 1915. Januar. Alfonz vit. pl. Pre-li e r s t e i n, poročnik 17. pešp.., na-nestniški koncipist v Brežicah; Mojzij Mrhar, korporal, iz Stane-fič pri Št. Vidu, severno bojišče; dr. Andrej S o s i č, odvet. kandidat v trstu; dr. Leopold J e r o v š e k, okrajni sodnik v Cerknem na Goriškem; Friderik Klemenčič, nadporočnik 4. domobr. polka; Anton M ožina, poročnik 59. pešpolka; Ivan O g r i s, stotnik 55. pešp.,; grof Viljem W u r m b r a n d - Stup-p a c h, graščak iz Ormoža, severno boj.; Mihael Rozman, sin posest, iz Pruge pri Adlešičih; Antoii Bre-Sfar, rez. praporščak 27. pp., se v. b.; Matija Zadra vec, asistent Južne železnice, praporščak S7. pešpolka, sever, bojišče; Rudolf Redek, top-ničar avstr. motor, b., iz Kamenša-ka pri Ljutomeru, na francoskem bojišču, pokopan na pokopališču v Le-flngru med Nieuportom in Osten-dom v Belgiji; Matija Prese-č n i k, orož. podstražmojster, pri Mislinju. severno bojišče; Karel L a v r i č, sin fml. Lavriča. pri trd-njavskem poveljništvu v Krakovu, odlikovan z medaljo za hrabrost, iMIavczvce, rusko Poljsko; Henrik M i k u 1 a, enoletni prostovoljec, Ogr. Nitra; Aleksander S c h i -s c h k a r, nadporočnik 55. pešpolka, po smrti odlikovan z voj. zasluž. križ. z vojno dekoracijo, iz Ljubljane: Fran Bizjak, rez. poročnik 17. pešpolka, sever, bojišče; Avguštin E n g e I m a n iz Kranja, 17. pešp., severno bojišče. Februar. Mihael B a v e r, črko- stavec iz Ljubljane, dema iz Kranja; Konstantin K u z m a, major 2. bos.-herceg. pešp., v Karpatih; Josip Hude, poročnik v evid., 27. črno-voj. pešp.. iz Mirnepeči pri Novem mestu; Simon Pavlin, 26. domobran, pešp., iz brežiškega okraja na Štajerskem, v Celovcu; Gregor M1 a č n i k, sanitetni vojak, iz ve-iikovškega okraja, v Celovcu; Damjan Koželj, bivši trgovec na Vrhniki; Pavel H e 11 e r, rez. poroč. 17. pešp.; P r e m e r s t e i n, poročnik črnovoj. oddel. 30; Vinko Bali č, iz Vrtojbe, severno bojišče; Fran Sever, iz Vrha pri Rihenber-gu, severno bojišče: Ivan Golob, narednik 20. lov. bat., iz Medane, Szatinar Verneti: dr. Ivo Budino- V a c, črnovoj. poročnik, odvetnik v Karlovcu, severno bojišče; Matija V a 1 e n t i n č i č, v Diosgvor Vas-gvaru pri Miskolcu; Ivan F i a 1 a, rezervni poročnik, severno bojišče: Ivan M a r t i č, rezervni k^det 7. pešp., sever, bojišče; Ivan Gran-d o v e c, poročnik 2. bos. - herceg, pešp.. absolv. jurist, iz Trebna. sev. bojišče, zgorel v lazaretu: Milan B1 a ž o n. poročnik, carinski uradnik v Trstu, sever, bojišče; Ivan M r a k. čevljarski mojster in posestnik iz Spodnje Šiške; Makso Ger-n o t, rez. poročnik, sever, bojišče; Rihard K n o b 1 o c h, rez. poroč., sev. bojišče; Viljem Dol š a k, rez. poročnik, severno bojišče: Mavrici) S o č n i k, stotnik, severno bojišče. Marec. Oton Sternberger, nadporočnik 24. pešp.. iz Idrije; Friderik M ažuran, stotnik 1. bos.-herceg. reso., s Prevoj pri Brdu, sever, bojišče, Mržiglod, št. Vid pri Brdu; Karel K o r t a n, podpolkovnik 1. bos. - herceg, pešp., severno bojišče: Alojzij Č a m e r n i k. 4. domobr. pešp., iz Ljubljane, Celovec: Fran Dečko, kadet 47. pcšp.t medicinec, predlagan za odlikovanje, iz Središč,',, v Ogrski Nitri; dr. Makso Abram, 97. pešp., rez. nadporočnik, notarski kandidat iz Tu-pelč pri Kobdilju, umri nov. 1914; Rihard S t e n t a, nadporočnik 97. PP.. umrl oktobra 1914: Ivan Kcr-ž i č. iz Malih Žabelj na Vipavskem, umrl kot ruski vojni vjetnik v Pocinkan: dr.. Fran P r i m š a r, vnik 89. pešp., iz Sušja pri Kočevju; Bogomir Strel, rez. kadet 61. pešp.. iz Gorice, umrl novembra 1914; Gašpar Luznar, 7. lov. bat., iz Dražgoš, sever, bojišče; Anton K r i s t a n, 7. lov. bat., z Bleda, sev. bojišče; Anton G e r k m a n, 7. lov. bat., iz Tunjc pri Kamniku, severno bojišče; Franc J a k u š, 7. lov. bat., iz Boštanja. sever, bojišče; Josip G r o s s, 7. lov. bat., iz Stražišča pri Kranju, severno bojišče; Anton Luke ž, 7. lov. bat., iz Pirana pri Pazinu, sever, bojišče; Josip Zupančič, 7. lov. bat., Sv. Križ pri Litijt, sever, bojišče; Anton F e i g e 1, nadporočnik 4. domobr. pešp., odlikovan s »signum laudis« na rdečem traku in z voj. dekor., sev. bojišče; Janko Zoreč, iz Ljubljane, severno bojišče; Maks G e r n o t, poročnik 17. pešp., sever, bojišče; Hugon baron P i 11 r e i c h, generalštabni podpolkovnik, sin bivšega vojnega ministra, severno bojišče. April. Andrej Kerševani, Preserje pri Rihembergu, sev. bo}.; Anton Kerševani, Preserje pri Rlhembergu, sev. bojišče; Alojzij Kerševani, Preserje pri Rihem-bergu, srbsko bojišče; Oton Rudni a n , stotnik 53. pešp., iz Krške vasi na Dolenjskem, Zagreb, juž. boj.; Spies pl. Braccioforte, pol-kopnik 39.pp.; Jos. Plausteiner, Ljubljana; Fran Bizjak, rez. praporščak 17. pehotnega polka; Viljem D o 1 š a k, rez. praporščak 47. pešp.; Fmil G1 a n č n i k, rez. praporščak 4. domobran, pešp.; Ivan Lukanc, rez. praporščak 4. bos. - herceg, pešp.; Ivan M a r t i č. rez. kadet 7. pešp.; Evgen S u f i č, nadporočnik 4. domobr. pešp.; Ivan 2 g u r, rez. praporščak 4. domobr. pešp.; Trije j sinovi posestnika Drozga iz Št. Ilja; Evgen Kavčič, stotnik 12. pešp., po smrti odlikovan z voj. zasir.ž. križ. z vojn. dekor.; Egon G a b r i j e 1 č i č, nadporočnik 97. Pi\, odlikovan s »signum laudis-, po smrti odlikovan z redom železne krone III. razr.; Ivan Lovšin, medicinec. enolet. prostovolj. 47. pešp., iz Ribnice, umrl v Omsku v ruskem vojnem vjetništvu; Edvard S i 11 e r iz Št. Pavla pri Preboldu, Košice; Vaclav R i e g e r, enolet. prostov., vnuk znamenitega češkega politika, severno bojišče; Vladimir 2 n i d e r-š i č, umrl v srbskem vjetništvu; dr. Edvard D o 1 i n š e k, rez. poročnik 47. pešp., po smrti odlikovan z zasl. križ. z vojn. dekor.: Fran Dečko, medicinec. kadet 47. pešp., odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno I. razr.; Fran Dobni k, stotnik 27. domobran, pešp.: Anton B a č a r, 47. pešp., iz L lian j pri Ajdovščini, Košice; Anton K r a n j c, četovodja pri trenu, iz Maribora, v Brčki, Bosna; Alojzij MaršiČ 17. pešp., v Ljubljani; Jakob Kalan, 17. pešp., v Ljubljani; Martin R o b i n š e k, korporal 87. pešp., odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno, iz Ljutomera, severno bojišče. Maj. Ludvik Živec, narednik, iz Skope v sežanskem okraju, umrl v srbskem vjetništvu; Jožef Baje, 17. pešp., severno bojišče, Gradec; u Peršič, 97. pešp., v Ljubljani; Marij 2 i g o n, 47. pešp., z Goriškega, XI. 1914. severno boj.; Fran D u 1 a r, 7. lov. bat., Ljubljana: Gregor O s o n i č, 17. pešp., Ljubljana; Gregor Hribar, 27. domobr. pešp., v Ljubljani; Angel B e r t o 1 o, 97. pešpu, v Ljubljani: Fran Hr i beril i k, 27. dom. pešp., iz Polhovega gradca, Celovec; Josip H a u p t -m a n n, 17. pešp., iz Trbovelj; Franc Rozman, 17. pešp., Ljubljana; Ri-sto M i č i e, 27. domobr. pešp., Ljubljana; Fran Koželj, iz Radovljice, Celovec: Ivan Ravnik, iz Bohinjske Bistrice, Celovec; Leopold Tavčar. iz_ Ljubljane, Nadworna, sever, boj.: Štefan K a t z i a n, učitelj iz Gorjan pri Beljaku, italij. boj.; Viktor Lavrenčak, abiturijent, severno bojišče. Juni. Aleksander M u r n, Šmi-hel, Novo mesto, Troscianka; Emil S c b i r m e r, polkovnik 53. pešp., Zagreb: Janko T r i 11 e r. kadet-aspirant 87. pešp.. abiturijent, iz škofje Loke, odlikovan po smrti s hrabrostno svetinjo I. razr., Kolo-mea; Fran Adam, 7. lov. bat., Dra-g a 11 iš, s e vern o b o j.; M iha Novak, 7. lov. bat., Trebelno, severno boj.; Edvard B r a t u š, 7. lov. bat.. Št. Vid pri Postojni, sev. boj.; Fran P o v š e. u.'. r..aist, Zagorje o\> Savi, severno boj.; Fiorijan Tranj-š c k. 87. pešp., iz Jarenine, Štajersko, severno boj., zadnjih 5 vojakov pokopanih na griču pri Siemakov-eih; Tadej B u k o v s k i. hr . atski baritonist, severno bojišče: Ivan Š t e h, dijak 5. razreda II. drž. gimn. v Ljubljani, iz Dobrepolja, severno I išče; Martin R ado v a n iz Ljubljane; pri Kozmierzvnu; Pere-grin V u n č c k. črkostavee iz Celovca, severno bojišče; Fran B a h -n i k, iz I tobrove, 7. lov. bat., sever, bojišče; Jakob M e h 1 e, Trst, četovodja 7, lovskega batalj., severno bojišče; Anton M o ž i n a, Vrhnika, 7. lov. batalj., severno bojišče; Alojzij U m e k, Mokronog, 7. lov. bat., sever, boj.; Josip K o č e v a r, iz Ambruša, 7. lov. batalj., sever, boj.; Anton K o c h, s Štajerskega, 7. lov. bat., sever, boj.; Ivan Levstik, Turjak (Vel. Lašče), 7. lov. bat., sev. bojišče; Fran Novak, Bela cerkev, 7. lov. bat., sev. bojišče; Ferdi-j nand Orni k, stotnik 47. pešp., iz j Jarenine, severno bojišče; Fiorijan i Raj h, severno bojišče; Matija D o-1 lene, rez. poročnik 39. top. polka, iz Orehka. sever, boj., ob Dnjestru; Ivan M i k u ž, štabni lovec, iz Borovnice, sever, boj.; Josip Kaste-1 i c, Šmartno pri Litiji, severno bojišče; Matija Pa v 1 oči č, iz Semi-ča, sever, bojišče. Juli. V. Elsbacher, nadporočnik, fin. tajnik, iz Lipnice, adju-tant brigadirja Stauferja, pri Komnu; Anton Černuta, posestnik v Srednjem Logu, pri Bovcu; Valentin T e r č o n, učitelj iz Mavhinj, juž. bojišče; Stanislav C o t i č, enoletni prostovoljec, iz Trsta, sever, boj.; Radivoj M e r š e k, učitelj Ciril-Me-todove šole pri Sv. Jakobu v Trstu, ital. bojišče; Ivan Pust, magistrat-ni sluga, italij. bojišče, v Postojni; Ivan B u t k o v i č, štabni narednik 17. pešp., iz Nove gore pri Krškem, odlikovan z veliko srebrno kolajno I. raz. in zlato kolajno, sever, bojišče; Jakob Mlakar, 27. domobr. pešp., iz Rudnika pri Ljubljani, južno boj.; Fran Č e h o v i n, iz Kladina pri Trstu, sever, boj.; Mirko Danilo, iz Starega Kaštela, italij. boj., Ljubljana; Peter Bevk, iz Cerkna na Goriškem, v Raviruski; Peter Le-b a n, četovodja iz Zatolmina, pri Gorici; H a d vv i n g e r, orožniški ritmojster, iz Ljubljane, severno bojišče. Avgust. Ludvik Z w i r n, stotnik, brat oskrbnika mariborske dež. bolnišnice, sever, bojišče; Anton Volčič, iz Komna. Ko- lomea; Fran O g r i n c, iz Grahovega pri Cerknici, sever, bojišče; Alojzij B r a v n i č a r, učitelj, častniški aspirant, iz Tolmina, italij. bojišče; Mario K u n a d, narednik iz Trsta, utonil v Soči; Edvard K r ž e, poddesetnik batalj., pri Janne-zinu v Bukovini; Jožef Haupt-m a ii h, sev. bojišče; Josip G 1 6 c k n e r, uradnik celjske podružnice banke »Omoti«, umrl v ruskem -vojnem vjetništvu v Ta škentu; Ivan S u s i č, strojni stavec »Edinosti« v Trstu, iz Gorice, sever, bojišče: Fran B r e m e c, kadet.^ iz Ljubljane, sever, boj.; Mirko Ši-š kovic, učitelj - vodja v Sovinja-ku v Istri, umrl v ruskem vojnem vjetništvu v Bogucaru; Ivan Čenči č iz Kreda pri Kobaridu- Pod-gora; Žiga K a s t n e r, ob Dnjestru; Ernst baron K u t s c h e r a, stotnik italij. bojišče; Avgust Svet-1 i n, učitelj v Konjicah, umrl v ruskem voj. vjetništvu: Ivan Kline, stavec iz Maribora, sev. boi.: Maks P u s t a v r h. iz Ljubljane; Fran T r o b e j, nadporočnik, iz Slov. Gradca, severno bojišče. September. Julij D e r n o v š e k, praporščak, iz Maribora, ital. boj.; Evgen baron A 1 b o r i, general in-fanterije, svoj čas divizijonar v Ljubljani, Dunaj; Andrej R i j a v e c, mizar iz Gorice, umrl že avgusta v Ljubljani; Rok A n d r i j e v i č, pomorski kapitan, italij. vode; Jurij Bratanič, visokošolec, iz Splita, ital. b.; Fran Pavlin, sedmošolec, iz Kranja, enoletni prostovolj. ital. boj.; Vilko G a b i c, urednik zagrebškega »Obzora«, sev. boj. Oktober. Josip Logar, iz Idrije, sev. boj., Karlovec; Franjo H 1 a-d i n, iz Marijedobja na Štajerskem, srb. boj. Karlovec; Leopold Erja-v ec, fin. uslužbenec, sev. boji.; Franc Debevc, posestnik in" tesarski mojster v Leskovcu pri Krškem, srb. boj.; Ignacij B e r g i n c, desetnik, sev. boj.; A. Tur k, rez. praporščak in učitelj Ciril - Metodove družbine šole v Gorici, ital. boj.; Martin P a u h e r, zidarski polir iz Celja, saper, ital. boj.; Fr. Dreni k, polkovnik v p., poveljnik gorske brigade italijansko bojišče, pokopan na Opčini; Leopold Stiasnv, nadporočnik, odlikovan z hrabrost-nim zaslužnim križcem I. razr., pri Tolminu; Ivan E r m e n c, iz Sv. Frančiška Ksaverija v Savinjski dolini, ital. boj. Novembra. Fran E n g e 1 m a n, iz Kranja, v Celovcu; Josip Gruden, iz Šempolaja, ital. boj.; Josip Laharnar, visokošolec iz Pečin, sev. boj.; dr. Janko Savn i k, rez. nadporočnik, Stara Pazova v Slavoniji; Anton Rab uza, profesor v Celju, rez. kadet, ital. boj.; Robert S 1 a v i k, zasebni uradnik v Trstu, Belgrad; knez Fedor Borelli, iz stare hrvatske rodbine, praporščak, italijansko bojišče; Ivan^ Komo t a r, posestnik v Štepanji vasi, sev. boj.; Ignacij Bergine, iz Čezsoče, sev. bojišče; Anton Š t i-m e c, orožniški stražmojster iz Kočevja, sev. boj.; Lovro S i s a r i č, jurist, iz Dalmacije, ital. boj.; Bori-slav pl. T o m a s e o, jurist, iz Splita, ital. boj.; V. G e b a, ital. bojišče; Karel Leskove c, iz Postojne, juž. bojišče; Vladimir Brezigar iz Doberdoba, ital. boj.; Milan Roška r, četovodja, sin štajer. državnega poslanca, ital. boj., Celovec; Fran Špacapan, asistent goriškega dež. hipot. zavoda, predlagan v odlikovanje, sev. bojišče; Kurner iz Gorice, ital. boj.; Leopold Tavčar, čevljarski pomočnik, sev. boj.; Miha Kranjc, dom. v Brnu; Josip S t e p e c, nadzornik delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu, rez. nadporočnik, srb. boj.; Josip Rut ar, praporščak iz Gorice, ital. bojišče. (Dalje prihodnjič.) Dober tek le dobra stvari Zanemarjal 0& nifc&H Dober teb imaš vsak dan, ako vži vaš Želodčni liker „FLORIAN" le prtoravil tek in prebavo marsikomu, ki fa zasašn kupoval draga in neprijetna zdravila 2 Naslov za naročila „EL0RIAN". Liublfcna, Postavno varovano. v elegantni obliki priporoča Narodna tiskarna. snežne kapice, sviterji, zapesftke, koleniki, životni pasovi, nogavice i. f. d. TSODBmiMFaSBRmZItS H P. d. občinstvu vbudno naznanjam, da sem osebno nakupil v ^ prvovrstnih tovarnah različne predmete za Imam sedaj bogato zalogo iavelov, zlainiEie9 srebrnine in ur, ^ dalje raznovrstne vof&O»spominske predmete8 lastne patentovane p- in druge različne spominske prstene in vsakovrstne znake« p Zastopstvo .jCficijelnoEt vojnih kozarcev". # Solidna in točna postrežba. Kainižje cone. M Velespoštovanjem LUD, CERNE, Ljubljana, Wolfova ulica 3. 5 M H n n w M H W W H M W Napeto zanimiva senzacifska drama t 4 delanjih. Mladini ni primerno. Čevlji, odlični v kvaliteti in oblici. specialna trgovina čevljev Jlngfo - fflooak — £jubljana. Jiflad izobražen gospod, sedaj računski podčastnik v fronti, Seli resno korespondence z mlado izobraženo gospico ali vdovo s premoženjem. — Ponudbe s Sliko, ki se takoj vrne, poa .Jdeal- Cerovi)«/3394* na upravn. „Siov. Jfaroda'\ 3393 Jajnost strogo zajamčena. Jlftad moy se hoče pošteno s* snaniti 3 mlado, dobro situirano in inteligentno, prisrčno vdovo. 2>opi$i pod %%W. C.u na upravn. it^lov. /farada". 3424 Jiflad. odlikovan racunsk* podčastnik-od početka vojne na bojnem potrti, Seli resnega snania z izobraženo gospodično ali mlado vdovo j neka? premoženjem v svrho vojne s peresom. Jajnost zajamčena Dooisi s sliko naj se pošljei o do 20. t. m. — slika se vrne — pod .Vojni i.akladl 3395" na upravn. ,5Vou. /taroda*1. 3395 }*{iad gosood $ Kulilnlo z dobro plačo, gospodarico za nesena gospnds, dobro, I telipentao knaarico, 2 plačilni natakarici na Goreafsko, plačilno kasirko za kavarno, vzgojiteljico za 2 deklici v Ceiu, 2 sležabsfka za večji hotel i*d Priporoča: več bo \ših deklic za vzako dalo, gospodične za nol dneva in ves dan, glasbene uči£et*ice in učiteljice za fezibe i. t. d Vestna, kolikor mogoče hitra strokovnjaška postrežba zajamčena. Pn vnanjil! vprašanjili se prosi za odgovor znamka, j aao e— ■ e Proti lobole in silili Izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki ntrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v M nb liani, Resljeva cesta štev. 1 polejj Franc Jožefovega Jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melnslne-nstna In zobna voda. Sunja, Hrvaško. 22. februarja 190a Blac. pospod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične meluslne-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočat Spoštovanjem Mato Kaurinovič. kr poŠte meštar c 2 do 3 sobami in vporabo kuhinje. Ponudbe pod „pofttnl predal 3384 it M", Ljubljana. sprejme pod ugodnimi pogoji pri c. kr. poštnem uradu Polzela v Savinski dolini, Štajersko. 3404 brisače z barvastim robom s prasnicarpi. Redek priložnostni nakup. Komad K 1*20 dobavlja po povzetju 3304 K. Rosenfeld, Praga I., Basova tf. 3. n. Na Jesenicah na Gorenjskem ob najbolj prometnem prostoru se proda li i z 8 stanovanji in prodajalno, trimerno za trgovino, obrt ali gostilno, pod zelo ugodnimi pogoji, event se odda lokal za trgovino takoi v najem. 3367 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 15 letna deklica ki je vešča slov. in nemškega jezika, močne postave, £ell vstopiti v kako trgovino mešane stroke v mestu ali na deželi. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda €. 30^5 Gostilna ===== se da v najem =====3 izurjeni gostilniški kuharici. Plača po dogovoru. Kje, pove upr. »Slov. Nar.« 3372 Sprejmeta se n takojšnji nastop (event. proda laika) s primerno šolsko izobrazbo ter veseljem do trgovine. — Ponudbe na: J, Poček, trgovec, Loke pri Zagorju. 3403 VINO prvovrstne kakovosti, več 100 hekto se takoj po ceni proda iz kolodvora Ljubljana. Tozadevna vprašanja na LJubljana, poštni predal 149. 3436 Št. 20126. 3437 S 1. januarjem 1916 oddati je za dobo enega leta plakatovanje ma-gistratnih in mestnemu magistratu v nalepi janje oddanih razglasov drugih uradom v mestnem okrožju ljubljanskem. Ponudbe radi prevzetja omenjenega plakatovanja, v katerih mora ponudnik navesti Število desk z natančno označbo, v katerih mestnih ulicah se nahajajo, vložiti ie pri mestnem magistratu do 31. decembra 1915. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 16. decembra 1915. g Sedaj r vojnem (asa najbolj bvalsžna In pta&tida a darilo za božič in novo leto so samo 0 ,Gritznei*'in9Afranac 1 šivalni stroji 9) najbolfšij dosedaj nedosežni v trpež« nosti za rodbinsko rabo in obrt* Prednost: krogijičen tek, biserni ubod (Perlstich). Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Cenj. občinstvu se rade-volje razkažejo naši stroji in so v poizkušnjo na razpolago, brez da bi se sililo h kupčij; le sad 3 miliHsne hvaležnih ojjemaksv. Edina tov. zaloga šivalnih strojev in njih delov (za šivalne stroje vseh sistemov). Josip Peteline, Ljubljana, za vodo — blizu frančiškanskega mosta, levo — 3 biša V nedeljo Dne 19. decembra je moja prodajalna ves dan odprta. V poset so priporoča 3436 s spoštovanjem C. J. HAMANM. ************* L J Kmetsku posojilnica ljubljanske okolice o Ljubljani.R 2*4 _ L J brez odbitka rentnega favka. pj Ustanovljena leta 1881. L 1 I I CL 960 ^67274 37 19 2Š0. 5tcv. •SLOVENSKI NAROD* dne 18. decembra 1915. stran y. ttti zgriivue mm msta. (Kon«c.? Po odhodu Francozov, ko so nastopile v mestu redne razmere, ie pripadala Gorica od leta 1814. do 1849. k avstrijskemu kraljestvu Ilirija, od tu dalje k provinci Primorje, ki obsega pokneženo grofijo Goriško - Gradišćansko, neposredno državno mesto Trst in obmejno grofijo Istro, vsaka s svojim deželnim zas topom in avtonomno deželno upravo. Posebnost v zgodovini goriškega mesta od 1S36. do 1883. je, da se je 1836. nastanil v Gorici iz Francije pregnani kralj Karol X. s svojim sinom vojvodo Angoulem-skim in s svojim nečakom, grofom Chambord, in od tu dalje je ostala Gorica poleg Frohnsdorfa bivališče Bourbonov do smrti grofa Cham-borda 1883 . . . Uvodoma smo rekli, da v listinah se nahaja ime goriškega mesta leta 1001., ko je cesar Oton III. podaril polovico solkanskega ozemlja oglejskemu patrijarhu Ivanu I. In te listine so za nas Slovence važne, kajti one navajajo ime mesta po slovensko in pravijo: mesto, katero imenujejo Slovenci Gorica. Nobenega dvoma pac ni, da kljub vsemu tujemu iskanju izvira imena goriškega mesta ostane resnica le ta, da so Slovenci dali ime mestu, Slovenci so prebivali v mestu od prvega početka do razdevanja mesta po Italijanih leta 1915. Slovenci so bili zvesti podaniki goriških grofov in so se udeleževali vseh bojev za Gorico in goriško deželo tekom dolgih stoletij. S slovensko krvjo in s slovenskim žuljem je zabeleženo v zgodovini napredovanje goriškega mesta. Seveda se v onih Časih niso mogli udejstvovati Slovenci tako, kakor drugi rodovi s svojimi pleme-nitaši, ali imena in zgodovina raznih goriških plemenitaških rodbin pričajo, da so potekle iz našega naroda. V Gorici je bilo svoj Čas središče deželnih plemenitašev. ki so gospodovali nad deželo, še v novejši ustavni dobi. ko je zašlo svetlo soln-ce Dlemenitaške premoči, jih je bilo v Gorici vedno precejšnje število, živečih od dohodkov svojih posestev. Gorica pač ima milo podnebje in toliko zgodovinskih snominov veže na njo to ali ono rodbino. Ljudstvo v Gorici, delavski sloji, srednji, trgovcu obrtniki, duhovniki je bilo vedno slovensko in italijansko, oziroma furlansko. Okoli leta 1500. nam nripnveduie goriški mestni župnik Nepokoj v nekem dokumentu, da ie prebivalstvo v mestu slovensko in furlansko, da vse meščanstvo govori oba jezika. plemenftaši in višji izobraženci znajo tudi nemško. Tako je bilo vedno v malem goriškem mestu, ki ie štelo še Teta 1811. samo 8500 duš eto 1S48. je prineslo v Avstrijo novo življenje. Vržena ie bila iskra, ki je vsphmrtela in začela živo goreti tndi v slovenskem narodu. Nastopila le doba, ko je prisiiala na dan narndna zavest, doba taborov je nanočila. ki se le globoko zarisala t"di v zgodovino gori^keea mesta. ?:vahno je bilo na Goriškem okoli oč^ta taborov, nenozabnenra dr. Lavriča. in Gorica le čutila nove čase. Ako bi se bile takratne razmere normalno razviiale, ako bi ne bila zašla visoka politika v državi na napačna pota potujčevanja malih narodov, bi se bili Slovenci že pred desetletji krepko dvignili v Gorici, toda razvilo se je bilo strahovito narodno sovraštvo, kateremu je naredila konec šele vojna leta 1915. Stara naša Slovenska Čitalnica v Gorici pomni čase, ko je bilo na njenih prireditvah polno drugorodnega goriškega meščanstva in pe p vsa^* mnoiku. Stran 10. •SLOVENSKI NAROD*, fne 18. aocerabn. 191«« štev. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■• Dalnlika glavnica 8,000.000 kran. m 2530 Stritarjeva ulloa štev. 2» Raaantil famtfi akroala 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Golovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup sreok u 2. razred T. c kr« avstrijsko Žrebanje mm ta raKi-ed *JU Sam aaa« f ****** Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda. Geaa sa 1/1 srećko K 40-—p »/* srećke K SO*—, »A srećke S tO*—, »/• Cene za novo vstoplvse Igrale*: i/i srećka K S0-—, Vi srećke K 40*—, V. srećke K 10*—, i/a srećke letarije. K I0-— Sprejema vloge na kajliloo in na tekotf ratna in jih obrestuje po J.% rentnine od vlog na knjižice placa banka sama. ksport žepnih električnih! mik in bateriji H. I E8E5M, Um\mt Su. Pefpa cesta štev. Z1|Z3.I ^edl^a božična priložnost sa nakup vsakovrstne izgetovljene e in moške obleke po čiiStovSto si z kl h cenab. Seda] ]e čas. iepo ln poceni si ■■ -nakupiti. - 33?6 0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. očltelj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča' •ALFONZ BREZNIK I^eislžaiiS; ISongrassii trg ti, (Nasproti nunske cerkve.) "?-]veCja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica ila¥lrj@? in barsitonljev na jugn Avstrije. — Velikanska zs!oga «sega glasbenega orodja, stran in muzikalif. Edin! založnik dvornih in komornih tvomic Bosen-dorfer, H6I2I & Heitzraann, FOrster. Ehrbar, Gebriider Stingl, Rud. Stelzhamraer, Czapka, Lauoerger & Gloss. Hofmann In Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroki cd E 15*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Vgla£eranfe ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Izključno ls Jaz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falii-tlkatov in navideznega „polelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrom blagu", dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi. Citrone In oranže! Ravnokar došle, novo žetev, dobavlja, v zabojih ali pa eele vagone 3301 Anion Bialowas, trgovini z južnim sadjem, Beljak, Koroško. Štora gostilno ob želeenici na Dolenjskem 86 Odda tabo) v najem. Povpraša se pri IV. ZURC, posestnici v Trebnlem. 3361 sta inske stvari bodi si kar se hoče, da je le najmanj 50 let staro. Pismene ponudbe pod „Starine 3389" na upravuištvo »Slovenskega Naroda« 3389 IX! T P,* •oefi EfiJT" Mafnlžje cene. ' <553 za spalne la {edltaie sobe, salone In gosposke vv; sobe. Proproge, zastor}!, modrocl na vzsni j^^i itmnatt modrocl, otroški vozički Itd. 5?XKXXX Najsollđnejde blago. in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov •los. ¥idmar Ljubljana Pred Skotijo 19 — Prešernova ulica 4. Najnovejša izbera umetniških in drugih razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA fjubljana Prešernova ulica štev. 7. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo ueznib k©le$. za rodbine ln obrt. irezpalni Hnrzl za Tozenis i Mil. Pisalni stroji ,,ADLER", Pletilni stroji vseh velikosti v slovenskem jeziku. 1. zvezek: Bazenski zakon o hudodelstvih, pregreŠklh in prestopkih z dne 37. maja 1862 St 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazensko* pravnega obsega. V platno veza* S S| po posti S H 20 vin. jfarodna knjigam v Ljubljani. laraa ^ $vo;e častite odjemalce vljudno prosim, da se na) pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja aH municije, kakor tudi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani. 280 BANKA podružnica v Ljubljani. Centrala v Trsta. Fodrnžnice na Dunajn, v Dubrovnik«, Kotom, Jftetkovitu, Opatiji, Splita, Šibeniku, Zadru. « Delniška glavnioa K 8,000.000. Makasiia * smrtko ta akredUM. s Živahna zvena ■ Ameriko, a Sprejema nove vloge, s katerimi se zamore vedno razpolagati, M t\ O brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih ■ 06 246 290. §tev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 19. decembre 1915. Siran 11. Lapa dvonadatrapna VILA » velikim Trtom v LJubljani, ■V m ugodno proda. 2023 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda*. Trgovina Cerar v Lukovici, se raHi vpoklica k vojak m takoj za 300 K na leto da v najem. Moški ali ženska tudi brez patenta lahko prevzame. 3321 'ŽBODČIU TINKTURA /^RAZPOŠILJA kkamdrjd PICCOLhja, v Ljubljani h, POVZETJU 1 steklenica 20 vin. Večja manufakfurna trgovina sprejme takoj pod ugodnimi pogoji ali učenko i primerno šolsko izobrazbo, boljših staršev in prodajalko dobro izurjeno v manufakturni stroki. Ponudbe pod „MannIakturisu7 3333" na upravn. »Slov. Naroda«. (lepe bele jurje) 3306 r. kupuje in dobro plačuje :: 0 C. F. Schubert, Gradec, Murplatz 10-12. ! BQS U W kaj is! Samo tisti, kdor poskusi, ve, kaj je moja Šartljeva meka. Kdor naroči enkrat, bo naročil gotovo večkrat. Pomislite! Za en šartelj samo en zavitek brez kake druge moke, brez sladkorja, kvasa itd. Cena Še vedno samo K 1'30 za zavitek. Tudi pojasnila, kako se naredi, na razpolago. Zatorej naročite obratno, a ne manj kot 3 zavitke 3315 pri razpošiljalnici šartljeve moke Ivan Urek, jjorovlje, Koroško. M^smsot tako § po najvišji ceni, — vsako množino jesenovega lesa la, bodis' okrogel (še stoieč) aH deske. Orehovega lesa L, II.. III. vrste, vsake mere, Damočego, Hostonjevegn Eesn vsake vrste. — Sprejmejo se Pismene ali ustmene ponudbe, prosto vagon, je pošiljati tvrdki : J. Pogačnik. Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Koiizej). ▼ veliki zalogi, na$ftaejse kakovosti po 7V 9y 22 in 16 kron — vse vrste lasne podloge in mrežice — barva za lsso in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade ln drage potrebščino za maskiranje, vse po zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli LJubljana, Pod Trančo št. 1. (i* riti ££ s Mestnege ln Starega trga)* i Postrežba točna ln vestna. ^^nr7 grarer in izdelovatelj ^^sssS**^ kavcnkorih štanpUij LJubljana, Seleaburgava ulioa L Ceniki franko. Ceniki f ranko. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. •/foton Čeme, VOLNO za snežne čepice, moške nogavice, zapestnike i. t. 9. pz* Vo^oea Toni Jager LJUBLJANA Židovska ulica št. 5. Teodor JCorn (poprej Henrik Korn) poKrlvalst streli In Klensr. VDeljalec strelovodov, ter lastaloter vodovodov Biio. PoliansKo cesta i 9. Priporoma se sL občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Škriliem z 8shs!-c8ffl0rtiiiBi sTffiljsni (EterniO patent MiM 2 izborno in ploščnato opeko, lesno cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišna ia tairinjska oprava. Posfekljena posoda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno ia pošt. prosto. o • 99 msdnf atelue : za gosr o ie : Lgablfana, Franca Jožefa cesta 3. uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. L. MIRUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in aolncnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. GO nad 200 oralov, s parno sago ia lastno lovsko pravico, na Notranjskem, se prod*. Naslov se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda. 3309 4 i- Kava surov«, samo čistega okusa, brezhibne kakovosti; žgan«, vedno sveža, izborne metanže; gospodin, s k a melanža najfinejša, izdatna kavna zmes, kg po K 2-ttO. nudi brezkonknrenčno 3307 l paska Milita trni C. F. Schubert lastnik Karel Scholz, Gradec Murplatz 10—12. Po poštnem povzetja se pošilja na vse kraje. fcuO C/5 5C CD EL >B rs* re M. Schuberf preje Bilfna & Kasch, Ljubljana, Židovska al. 5. priporoča veliko zalogo tkanin in glace-rokavic, modno blago za jrospode in dame. raznovrstne line parfume, ročna dela in materijali kirurgične predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovanje preoblečenih frum&ov. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar LSublfana 839 Kolezijska ulica st. 16 prinoroča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. Ezposofcvanie " ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, *?afcor tudi najfi-nejše dekoracijske cvetlice za dvorane :: in balkone. :: Vsakovrstne sadike do najžlahtneiših cvetlic »n zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno. Brzojavke:Bizovlčar, r. vrtnar Liubl'aaa. ■: Gonokteen. 8 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju). belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTEIN je upeljan na če?ki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicna. TodIo ga priporočajo vseuč. prof F. Samberger, vseuč. docent dr. J. OoVtrčil itd. M. U. dr. H Stary, specijalist za tajne in kužne bolezni v Pragi p:še: Z Gonokteinom sem dosegel izvrstne uspehe, ne dela težav v želodcu, niti v I-edvicah, v akutnem stanju sem dosegel edino z Gonoktemom hitro ponehanje neprijetnih subjektivnih simptomov z vidnim objektivnim poboljšanjem procesa. ■ M. U. dr. J. Urban, občinski zdravnik v Vel. Chomutici-Obora piše: Z Vašim Gonokteinom do-^egel sem uspehe, ki so mc popolnoma zadovoljili. Dobi se po vseh večjih lekarnah. Škatljica K 5*-. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljani: Lekarna Trakozcv. Zagreb: Lekarna „Salvator", g. Mit-tslbsch, Jelaelcev trg- Proizvaja: Farmakološko-kemični laboratorij »HERa« Praga-Vritvtce 352. Dobsvltsll vojaega salalstratva la Vo|ao*sdravstveaess iSrmisala. A. KUNST Llnbllana Židovska ulioa štev. 4. Velika zaloga obuval a dama, gospode In otroke |e vedno ns Izbero. Vsakrtoa naročila se izvršnjejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo ln ziznamijejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 največja žalna navadnih n nalflnellih otroških vozičkov In navadne do naifinejse žime. H. Pakit ▼ LJubljani. Kszrianln naročnftora n aai:is s Dovzerjem. Ljubljana, DunaJsfto cesta ft. 13. Izbama zaloga namiznih in na-stropnih svet iljk najnovejše vrste po nizkih cenah. rstanoTljeso 1845. parno barvarstvo ter kemično Čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. PoIfansK! m® - Ozka din it. 4. Sprejemališče Selenbargova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. *SlSJWsSBBir*i: ~"*3S3!Xjf>&XT 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. Zopor kašelj, zaslize-nost In prehladen je je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva flAdaff. Vedno sveže gumijeve fpecialftefe Oddajajo so tndi zdravila za člane vseh bolniških blaga!n. Razpošilja se 2krat na nas na vse st- Pharm. Mag. Vinko MM lekarna pri zlatem orlu fcinhllaaa, Jortlft«. trg it 2. Prodajalka ki je obenem dobta šivilja 1ŠČO mesta si takol- Ponudbe pod „Marljiva 339011 na uprav. »Slovensk. Naroda«. 3390 V najem se vzame 3374 Mio s trgovino in gostilno ali samo trgovino pri mestu ali trgu. Kdo, pove npravništvo »Slov. Naroda«. 60.000 kron -m znaša glavni dobitek srečk Avstrijskega rdečega križa kojlh prihodnje žrebanje se vrši dne 2. fanisarfa 1916! Zahtevajte crosuelit! Zahtevajte prospekt! Srečkovaio zsslopstvo 19 Ljubljana. 328$ Jezice ^noppei-n) 3377 po najvišji ceni trgovina K. A, BCREGUR LJubljana! Sv« Petra cesta 21—23. s trssuino ln gostilno in več stanovanji na Savi pri Jesenicah nasproti velike tovarne se dao 18. decembra 1915 na Javni dražbi pri c. kr. okraj« nem sodišča v Kranjski gori s: proda. :: Cenilna vrednost K 22.741—, najmanjši ponudek K 11*371"—. Pojasnila daje Oton Homan v Radovljici. 3316 Uelikl jtešŠM shladni Za letO 1916 izide v par dneh edini slovenski koledar te vrste, ki bo služil obenem kot beležni koledar. Z ozirom na praktičnost bo ta edini slovenski koledar neizogibno potreben vsem občinskim in župnijskim uradom, odvetnikom, notarjem, trgovcem, obrtnikom in privatnikom. Gena mu bo K 2-40, po poŠti K 2*60. Naročila naj se izvolijo pošiljati založniku: 3379 J. STOKA knjigarna in papirnica Trst, ulica Jftolino piccolo 19. !! .Mi z t, oenovnlk na veliko o električnih predmetih in o a oo tli enakih sve-tujkah vseh vrst. Namizne svetlljke, viseče svetlllke, svetlljke za kolesa! ln rosne svetlljke, | iepne svetujke Itd., Najcenejši nakupe A. VVEISSBERG Dunaj ll.v 2\09 Untero Doaaastrasse 23 m. Slovensko dopisovanje. adO * 61 FD *-Y Stran 12. .SLOVENSKI NAROD«, dne 18. decembra 1915. 290. Štev. Stoje denarniD vlog ma kuj. in tek. raCai31.dec.1914: n K 202,841.494-— O* kr Stanje den. vlog u hran. knjižice 30. sept. 1915: ss K 93,215.892-—. h Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver tminu u huji. — usttto»ii«n ««. — 29 potook. Tnal lig-Si. Petra [(Sil (i MS JnkuuiODi tarnali"). Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovan jem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 . Ustmena In pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko spadajoclh transakcijah vsekdar brezplačno. __ \ Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron. Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravlllice c, Ur. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in lz Amerike^ Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Tele Jon štev. 41 Nad 50 let obstoječa parna barvanja in kemično snaženje oblek tem* 610 = apretura sukna - Anton Boc LJubljana, Selenburgova ul. 6. Postrežba vestna ln točna« Glince, Eurska clicn 46. Najnižje cene. Najbolj zanimiv ln najboljši slov. ilnstrcvasi tednik to ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bo?*a5 in o drugih v2inih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, |ako zani.Tiir, !ea detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. ^TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. »TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3'— pol leta K o.— in celo leto K 12—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKli" takoj1. I\ovi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov ln pošljemo Vam 1 številko „TEDEN5KE SLIKE" brezplačno in poštnine ptpsto na ogled. * Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, frančiškanska ulica 13 L yp — Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. - Mizarstvo. Popolna spalna oprava. 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici in 1 umivalnik m marm. ploščo in ogledalom Jamči se za I solidno delo. \ Cene konkurenčne, j Zahtevajte naj- E novejši katalog, H kaieri obsega nad 300 modemih slik. ,.. I Otroški voyičfy. — ^u=— 8 J. Pogačnik* Ljubljana, i Morije Jeremije cesta št. 13—18. Z mesečni sobi opremljeni, z 1 vhodom 33S8 s-: se takoj oddasUs. s-: Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. ^mrygzrangggHgggggggCTggggggHg^BJ^ " * Tihih eliii barv. laka ii H » E S * Franc Furfan I naslcdsil; Fascbiiigsve Jic« <5 ls!"nšava!ears!vo S in i« S zalega š se naha*a: ^mbrožev trg stev. 9. 10 I i b $16 prima moških triko! srajc po K 3*90 1107 „ ,i ,, 3 90 250 „ damskih „ „ „ „ 3-90 2S0O parov danisk. nogavic črn. „ „ -*6S ISO „ damskih nogavic, patentnih, toplih . . „ „ 1*90 716 kom. siezn. životnikov, ele<*. s kiekijaniffli čipkami „ „ 1*80 480 kom. plct/.nih moških jo- pičev, sivih, močnih . . „ 7*90 4832 parov dGkclenic, sivih . „ „ 4*90 870ostankov bluz iz kreiona, barhenta, voaia, svile, žameta itd. naprej od . „ 2*50 1836 moških srajc iz lažjega trikot blaga s flanelastimi prini.....po „ 2*98 89 kom. sivih voinatih svi- terjev iUarocco . . . „ „ 12*— 1400 platnenih brisač . . po K —*88 EBERL . Prodajalnicas | f nimfi i Miklošičeva ulica št. 6. LI11DIS ii Delavnica i 41 Igriška ulica štev. 6. Električna bila. nasproti hotela „Union". ^••,l<,*^sJ5 Brez konkurence! F L. Popper čevlji za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri S JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica št. 5. 5580 tucatov cvirnatih gumbov „ »i 12 prav veliki, tucat . . „ „ —*20 412 damskih spodnjih kril iz trikot blaga, najboljše te vrste 5-90 Naročila se izvršujejo samo, ako se glase po povzetju in znašajo najmanj K 10-—. Žeije glede barv itd. se morejo vpestevati samo po možnosti. Ker so naši slovenski korespondence odšli k vojakom, prosimo za nemško dopisovanje. 3365 Pooblaščeni $cs!avodga eRSPOrtne firme Mmm Dunaj I., Roteninriasirasse 22. Govsserski čevlji za turiste, higijeničnl čevlji za otroke ia Lawn - tennis - CevljL Priporočamo žpeciia,lxi.o slo ln otroško zelo solidne tvrdke KHstofič-Buoar LjubBjanaf Stari trg Stev. 9. — Lastna hiša. Kajnovejse BsT KOSTUME -^B3 Najnovejša i Plašče, jope b Žalne — domače obleke Perilo, čepice, modrce in modne predmete« KCss&sals.«s wi no« i Slgienično perilo In drage potrebščine za novorolenčhe. Pošilja na izbiro tudi na deželo. Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740» Vlog dne 3O. jimija I9I5............46.8OO.OOO-— Rezervnega zaklada.............», 1,330.000*— II III • • Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnilnica je pupilarno varna in 2 /o stoji pod kotrolo o. kr. deželne vlade. Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 574% obrestim in najmanj •/«% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lično domače hranilnike. 184 8755 6893 78