časopis kolektiva industrije motornih vozil Dragi tovariš Tito! Za Tvoj 85. rojstni dan in 40. letnico Tvojega prihoda na čelo KPJ Ti iskreno čestitamo tudi vsi delavci Industrije motornih vozi! KAKO IZVAJAMO ZAKON O ZDRUŽENEM DELU »Bitka je dobljena, boj še ni končan!« S temi besedami je predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit na seminarju za sindikalne delavce ocenil družbeni trenutek, kje smo z uresničevanjem zakona o združenem delu. Zakon o združenem delu, ki smo ga lani plebiscitarno potrdili, je cilj, h kateremu so težili osveščeni delavci, ko so v vsej preteklosti zahtevali, odtujeni od rezultatov svojega dela, za svoje delo pravično plačilo. Z zakonom o združenem delu je naša družba prva v zgodovini dala odnosom med ljudmi pristno človeško podobo in razgrinja tudi zastor, ki je te medčloveške odnose prikrival kot odnose med stvarmi. Za svobodno menjavo dela gre. Za menjavo materialnih vrednot za druge, ni č manj pomembne vrednote: socialno in zdravstveno varnost, znanje, humano in koristno izrabo prostega časa. Ne moremo in ne smemo idealizirati doseženega: velikanska zmaga vseh delovnih ljudi je, da smo samoupravljanje, nagrajevanje po delu, svobodno menjavo dela zapisali v zakon. Politična bitka je dobljena, boj pa še ni končan: gre za vsebinsko uresničitev zakona o združenem delu. Delavci morajo sami odločati o vsem, o gospodarjenju v delovnih organizacijah, IMV — KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 5600 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular — Odgovorni urednik: Alfonz Brzič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto porazdelitvi rezultatov svojega dela ter življenju v sredini, kjer prežive drugi dve tretjini svojega veka. Neposredno in sami, z razpravljanjem, glasovanjem in odločanjem. Ne sme pa namesto njih odločati nekdo drug, ki bi si prilastil rezultate njihovega dela in govoril v njihovem imenu. INFORMACIJA O SEMINARJU V PORTOROŽU Prvi dan seminarja, katerega osrednji namen je bil vzpostaviti svobodno menjavo dela med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi skupnih služb kot osrednjo nalogo v tem času pri uresničevanju in uveljavljanju zakona o združenem delu, je tekla beseda o izhodiščih sindikatov o samoupravnem sporazumevanju pri združevanju delavcev v temeljne organizacije združenega dela, o vsebinskem pristopu k uveljavljanju dohodkovnih odnosov in organizacijskem pristopu pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Zakon o združenem delu namreč nedvoumno določa, da je še letos treba razrešiti celoten splet dohodkovnih odnosov; do konca leta je treba delitev osebnih dohodkov urediti tako, da bo resnično temeljila samo na delovnih rezultatih. Kjer tega ne bo, si bodo smeli izplačevati le še zajamčene osebne dohgdke! Drugi datfsMrnnarja,/prisostvovala stmffl^iriša France Peprt in Janez Barborič, je član sekretariata predsedstva republiškega s^ta Zveze sindikatov Slovemje 'Franci Itolak sindikalne delavce seznanil V nekaterimi ugotovitvami o uresni- Takole se rojeva pri jugoslovanskih kupcih vse bolj priljubljena katrca čevanju svobodne menjave dela med delavci v TOZD in delavci v TOZD in delavci delovnih skupnosti skupnih služb. Iz analize obiskov v 13 večjih slovenskih delovnih organizacijah, iz katere je Franci Polak tudi črpal podatke o odnosih med delavci TOZD in delavci delovnih skupnosti skupnih služb, je bilo razvidno predvsem, da imajo delavci TOZD le bore malo ali nič vpliva na kadrovsko strukturo in zaposlovanje v skupnih službah. Pogovori so tudi pokazali, da v večini obiskanih organizacij združenega dela še vedno nimajo prave predstave o praktični izpeljavi dohodkovnih odnosov oz. svobodni menjavi dela med temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami. Ponekod celo menijo, da naj bi pomoč pri iskanju ustreznih rešitev prišla od družbenih institucij! France Popit je nato kritično spregovoril o slabostih in nedoslednostih pri uresničevanju zakona o združenem delu, kot jih je zaznal med svojimi obiski v 18 občinah v pogovorih z družbenopolitičnimi delavci. V oceni uresničevanja zakona o združenem delu in njegovega presajanja v določene delovne sredine so bili po njegovem mnenju premalo konkretni. S sprejetjem zakona o združenem delu smo politično bitko dobili, izbojevati pa moramo še resnično oblast delavcev nad vsem, kar se dogaja v sredinah, kjer delajo in žive,“ je dejal France Popit. Izgovor vodilnih struktur, da v delovnih organizacijah zakona o združenem delu brez pomoči družbenopolitičnih organizacij ne znajo prevesti v svoje konkretne razmere, je France Popit ocenil kot izgovor tistih, ki oblast nočejo izpustiti iz rok. Zakon znamo prebrati vsi, svoje konkretne razmere pa v konkretni sredini sami povsod gotovo najbolje poznajo, je dejal. Jalov je tudi izgovor, češ kje bomo pa dobili drugega direktorja, ko ponekod delavce odvračajo od samouprave. Tu naj bi pravobranilci samoupravljanja nastopili ostreje, z odločno besedo in javno, je bil nedvoumen in odločen predsednik Zveze komunistov Slovenije France Popit. Novi člani v tovarni avtomobilov 1. ANDOLŠEK Franc, roj. 5. 2. 1937, VKV avtomehanik, iz-menovodja v oddelku osebnih vozil v tovarni avtomobilov. 2. BINKOVSKI HERMAN, roj. 1. 11. 1943, KV šofer, kontrolor kvalitete v tovarni avtomobilov. 3. DREZA MIRO, roj. 19. 2. 1950, elektrikar, zaposlen na liniji kolesnih obročev. 4. GREGORČIČ MARIJA roj. 5. 12. 1951, administratorka v lakirnici karoserij v tovarni avtomobilov. 5. HUDUR VETROSLAV, roj. 13. 7. 1943, po poklicu Slavnostni sprejem v Zvezo komunistov V četrtek, 19. maja, so na slavnostni seji osnovne organizacije Zveze komunistov v tozd Tovarna avtomobilov sprejeli nove člane. S tem so počastili jubileje Zveze komunistov Slovenije in velike jubileje tovariša Tita, ki letos praznuje štirideset let, odkar je na čelu KPJ in svoj osebni praznik, 85. rojstni dan. Za uvod je spregovoril namestnik sekretarja osnovne organizacije Dominik Bratož, kije opisal pomen Titovega vodstva za našo partijo in samoupravno socialistično družbo. Potem je sekretar osnovne organizacije Jože Piletič na kratko opisal Titovo življenje, kateremu so prisotni pozorno prisluhnili. VKV avtoličar, preddelavec v lakirnici karoserij. 6. HUSAK JINDRIH, roj. 17. 10. 1944, KV avtoličar, iz-menovodja v lakirnici karoserij. 7. KERIN MIRKO, roj. 17; 7. 1955, KV avtomehanik, monter I v oddelku osebnih vozil. 8. MIŠČEVIČ MIRKO. roj. 13. 5. 1952, KV brizgalec, planer za notranji transport. 9. MITROVIČ ŽIVKO, roj. 17. 3. 1938, po poklicu NK delavec, vrtalec I v oddelku mehanske obdelave. 10. PLUT STANISLAV, roj. 17. 3. 1957, strojni ključavničar v tovarni avtomobilov. 11. PREBEG IVAN, roj. 20. 5. 1945, NK delavec v oddelku sestava in varjenje. 12. RAJKOVAČA MARKO, roj. 18. 8. 1951, KV kovinostrugar, samostojni obratni tehnolog III za mehansko obdelavo. 13. SEVŠEK BOŽA, roj. 27. 4. 1956, administratorka v operativni pripravi proizvodnje avtomobilov. 14. ZUPANČIČ ANTON, roj. 26. 6. 1954, KV avtomehanik. ★ fr******************* * O vlogi in pomenu Zveze komunistov za vsestranski razvoj Jugoslavije je spregovoril namestnik sekretarja osnovne organizacije ZK v tozd Tovarna avtomobilov Dominik Bratož (zgoraj) — Člani osnovne organizacije so pozorno prisluhnili sekretarju osnovne organizacije Jožetu Piletiču, ki je na kratko opisal življenjsko pot tovariša Tita (v sredini) - Pred koncem slavnostne seje so novi člani Zveze komunistov sprejeli še izkaznice in čestitke sekretarja osnovne organizacije (spodaj) Na Mariborskem razstavišču je bil od 2. do 10. 4. 1977 tretji specializirani sejem gostinske, gospodinjske in trgovinske opreme ter kulinarike. Na sejmu smo razstavljali celoten program dostavnih in specialnih vozil, ADRIA prikolic in R—4. Za razstavljene eksponate so obiskovalci pokazali izredno zanimanje. Največ odobravanja so požele počitniške prikolice IMV ADRIA V Črnomlju naložba 6 milijard! Delavski svet IMV TOZD Tovarna opreme Črnomelj je na svoji 33. redni seji 13. 5. 1977 razpravljal o investicijskem programu sanacije TOZD. Predloženi investicgski program je med prisotnimi razvnel širšo razpravo, ki se je strnila v enotno potrditev. Delavci črnomaljske TOZD so na ta trenutek potpežljivo čakali vrsto let. Kljub napetim proizvodnim planom celotne OZD so delavci držali korak z OMR V BREŽICAH V Brežicah j e zaposlenih več invalidov tretje in celo druge kategorije ter nekaj starejših delavcev, ki niso sposobni slediti hitremu tempu dela na traku. Zato je treba v zvezi s planom zaposliti še 21 delavcev. Na seji odbora je bil sprejet sklep, da iz Novega mesta pokličemo 6 delavcev, ki so bili tam začasno razporejeni, ostale pa bomo sprejeli na novo. Na predlog vodje proizvodnje je bilo ddenjeno, da nekatere delavce premestimo na druga delovna mesta. Namen tega ukrepa je pospešiti potek proizvodnje ter izboljšati kvaliteto ostalimi TOZD. Toda to je od vseh zaposlenih terjalo veliko naporov in truda, saj so nas pestile številnytežave: težki delovni pogoji v že dotrajanih prostorih stare ZORE, dislociranost obratov, pomanjkanje delovnega in skladiščnega prostora, otežkočen notranji in zunanji transprot, dotrajana energetika itd. Vse težave smo premagovali z voljo do dela in z misij o, da v slučaju izpada ohromi celotna prikoličarska proizvodnja. Delali smo tud-po šestnajst ur, opustili smo proste sobote in delali celo ob nedeljah in praznikih, vse z upanjem, da nekoč tudi v našo sredino posije sonce - investicija. In sedaj je tu! 6 milijard 300 milijonov velja naložba za izgradnjo nove hale, ki bo 400-članskemu kolektivu omogočila delo, ki mu v ostalih delovnih organizacijah prav j o normalen 8-urni delavnik. 20 % predračunske vrednosti bo tovarna opreme zagotovila iz svojih sredstev in ob solidarni pomoči ostalih TOZD IMV, za ostalo pa bo zaprosila kredit pri podružnici Ljubljanske banke v Črnomlju. Sanacijska izgradnja naj bi se ob zagotovljenih sredstvih začela 1. 7. 1977 in bi Na zadnjem sestanku osnovne organizacije ZK v TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice so člani obravnavali: program proslav ob 40. obletnici ustanovnega kongresa KPS in prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, organizacijska vprašanja, informacije za člane in finančni načrt OK Brežice. Ko so bili vsi člani seznanjeni s programom proslav, so obravnavali tudi predlog, da naj bi organizirali predavanje o komunistični partiji od njenega začetka do danes. Predlog je bil soglasno sprejet. predvidoma trgala 1 leto. Zelena luč torej gori, z njo pa upanje vseh delavcev na boljšo prihodnost. DARKO VARDUAN Po poročilu o stanju v proizvodnji, ki ga je podal to-v. Jakše, smo kritizirali člane, da niso naredili vsega kar bi lahko. Potrebno bo podvzeti vse ukrepe, da bomo izdelali 330 prikolic dnevno. Tovariš Gabrič, ki je predsednik skupne uprave, je ob tej točki dodal, da se stanje popravlja hitreje kot je bilo načrtovano. Pred koncem sestanka so člani poslušali informacije o mednarodnih problemih, med temi tudi o beograjski konferenci. E. SEČEN CM I ADRIA® Več prizadevanj v Brežicah Samo delo in rezultati dela določajo višino osebnih dohodkov štev. delov. inter. št. bruto OD za mesta: proizv.: 1 komad: čas: 29 — krožna žaga 115 — pregr. stena 0,25 din 0,76 30 — sestava okvirjev 115 — pregr. stena 0,59 din 2,0 48/51 — lepljenje 115 — pregr. stena 6,17 din 0,50 itd. Primer: delo na krožni žagi: del. datum: št. DM: Int. št. DM: ure: 10/3 29 115-pregr. stena štev. komad: cena: skupaj d. 8 700 0.25 175,00 Temelj na organizacija združenega dela „Podgorje" je ena od najmanjših temeljnih organizacij delovne organizacije Industrije motornih vozil Novo mesto. V naši organizaciji je bilo v letu 1976 v poprečju 162 delavcev. 31. 3. 1977 je bilo zaposlenih 164 delavcev, od tega 116 moških in 48 žensk. Razporejeni so po sistemizaciji, ki je veljavna od leta 1975. V neposredni proizvodnji dela 120 delavcev, v režiji 42 delavcev in 3 vajenci (25,5 % režijskih delavcev). Proizvodni delavci so razporejeni v tri proizvodne linije; I. proizvodna linija je dolžinski razrez lesa, prečni razrez lesa, razrez vezanih plošč in sestava okvirjev; II. proizvodna linija j e lepljenje pohištvenih elementov, lepljenje lokov in lamel, fina strojna obdelava elementov, lepljenje robov in ročna obdelava; III. proizvodna linija je sestava ogrodij sten, lepljenje sten, obrez sten in sestava polic za de luxe prikolice. Vsaka proizvodna linija je tudi po sindikalni organizacijski shemi samostojna sindikalna skupina, četrta sindikalna skupina pa so vse službe režijskih delavcev. Delitev po delu je v naši TOZD organizirana na svojevrsten način in se razlikuje od delitve, ki je v praksi ostalih TOZD. Delitev po delu je v skladu s sporazumom o delitvi osebnega dohodka in v skladu s pravilnikom o normah Industrije motornih vozil Novo mesto. Naš način delitve je v praksi že več kot deset let, z razliko, da smo sistem vedno tehnično izpopolnjevali. Kot smo že povedali, je proizvodnja razdeljena na tri linije; te linije so tudi vezane na delitev osebnih dohodkov po delu. Za vsako linijo je izdelan cenik del. Cenik del vsebuje: številko delovnega mesta, interno številko elementa, naziv proizvoda, bruto ceno za 1 komad ter čas. Vsi ti navedeni podatki so izdelani za vsako operacijo na slehernem delovnem mestu. Primer: delo na krožni žagi, sestava okvirjev, lepljene Sleherni polizdelek ali izdelek je pri nas označen s kataloško številko. Ker pa so te številke z večmestnimi številkami, jih je neprimerno prepisovati, to bi bilo tudi časovno zamudno. Zato smo uvedli interne številke od 1 naprej. Kot sem že omenil, je pregradna stena kuhinjskega bloka interna številka 115. Zato velja za vse tipe prikolic za isti izdelek ista številka v I. proizvodni liniji. V drugi proizvodni liniji pa so, v kolikor so na teh stenah različni izrezi, ki sem jih že omenil, oznaženi še 115/a, b, c itd. Sleherni novi polizdelek, ki ga damo v izdelavo, opremimo z interno številko. Trenutno je teh številk nekaj nad štiristo. Vsak delavec ima delovni norma list, v katerega vpisuje številko delovnega mesta, interno številko proizvoda, številko delovnega naloga, ceno za 1 komad, okvirni čas in število izdelanih komadov. Zakaj samo okvirni delovni čas? Zato, ker nam pri izračunu osebnega dohodka točen čas ne pomeni bistva. Za izračun enega dne je pomembno število izdelanih operacij krat cena in skupni zaslužek. Na zunaj imamo zelo za- pleten sistem, vendar pa j e stimulativen za slehernega delavca. Lažje je dobiti na operacijski list minute ali da vpišeta isti operaciji dva delavca, vendar to naš sistem izključuje. Do odstopanja lahko pride le, če napiše delavec več komadov, pa še to se lahko ugotovi. Vemo, da je na delovnem nalogu 200 komadov enega izdelka, zato jih ne more vpisati 210 ah podobno. Preizkusili smo več sistemov nagrajevanja, vendar nam ta sistem najbolj ustreza in je zelo spodbuden za delavce. Vsak delavec dela za sebe, zato ni mogoče, da bi delavec prejemal osebni dohodek, ki ga ni ustvaril ali pa na račun sodelavca. V našem sistemu že v kratkem delovnem obdobju na novo zaposlenega delavca ugotovimo njegove sposobnosti, napredovanje za večjo storilnost ali nasprotno. Zakaj je v našem sistemu nagrajevanja poudarjen dinar in ne čas? Zaslužene minute delovni ljudje zanemarjajo, rezultat tega pa je nedoseganje normativa; vzrok: majhne storilnosti. Dinar se drugače „sliši" in spodbuja delavce, da težijo k čimvečjem zaslužku. Velik odstotek delavcev si vsak dan izračuna, koliko je zaslužil, mnogi imajo ob koncu meseca izračunan osebni dohodek do dinarja, zato mislim, da je to zelo spodbudno. Storilnost pa je zadovoljiva in se iz leta v leto dviga. Skupinska norma je v naši temeljni organizaciji še na delovnih mestih, na katerih je potrebno za isto delovno operacijo več delavcev, to je na razrezu lesa in ploskovnem lepljenju. Največji problem pa nam predstavlja, kako stimulativno nagrajevati režijska delovna mesta: delavcev na transportu materiala in polizdelkov, zato na teh delovnih mestih delavci ne delajo radi. Slabe lastnosti našega sistema pa so veliko dela z izdelavo cenikov in z obračunom osebnih dohodkov je tudi več dela, vendar se nam to izplača, ker smo še manjši kolektiv. Misliti pa moramo tudi mi na nov sistem, zato si želimo zvedeti, kako imajo naši lesarji v ostalih TOZD organizirano delitev. Zavedati se moramo, da je delitev po delu ena najbolj občutljivih točk proizvodnega procesa, zato tega področja ne smemo zanemarjati. Od sistema delitve osebnih dohodkov je odvisna delavnost in ekonomski uspeh sleherne TOZD. JOŽE GABRIČ Še malo in katrca bo pripravljena za prvo poskusno vožnjo Komunisti so nosilci nalog družbene samozaščite Temelji organiziranja in uresničevanja družbene samozaščite so postavljeni z ustavo, s kongresnimi dokumenti, z dopolnili zakona o družbeni samozaščiti v statutih občin, kjer je jasno povedano, daje družbena samozaščita skladno sodelovanje vseh socialističnih sil, organizirano med delovnimi ljudmi v njihovem kraju. Sestavni del družbene samozaščite so organi javne varnosti, služba družbenega knjigovodstva in druge inšpekcijske službe, ki skladno sodelujejo z vsemi ljudmi. Delovne organizacije in krajevne skupnosti pa imajo enoten organ za družbeno samozaščito in splošni ljudski odpor. Predmet dela je zaščita socialistične družbe, družbene in privatne lastnine, boj proti političnemu delovanju škodljivih zunanjih in notranjih vplivov ter spodkopavanju samoupravnih odnosov, boj proti vsem vrstam gospodarskega kriminala, fizično in tehnično zavarovanje, zaščita javnega reda in miru, prometna zaščita in varstvo okolja. Prvič se srečamo s konceptom družbene samozaščite že v narodnoosvobodilni borbi, v katero so bili vključeni vsi naši ljudje, ki so stopali po poti borbe proti okupatorju in domačim izdajalcem, ter borbe za nov, naprednejši družbeni red. V dosedanjem obdobju so se ukvarjale z družbeno zaščito le ustanove in službe kot so UJV. SDK in razne inšpekcijske službe, sedaj pa je dobila družbena samozaščita samoupravno podlago. Tako je postala družbena samozaščita dolžnost in pravica prav vseh ljudi na področju, kjer delajo in v kraju, v katerem živijo. V tem oziru pa smo še precej na začetku poti, zato se še premalo zavedamo, daje družbena samozaščita zelo pomemben dejavnik tudi v miru. Naša družbena samozaščita mora temeljiti na stalni pripravljenosti za primer sovražnega napada, škodljivega delovanja zoper razvoj naše samoupravne socialistične družbe, za zagoto- vitev ekonomske varnosti ter očuvanja družbene in privatne lastnine. PROSLAVILI SO JUBILEJE V počastitev 1. maja in jubilejev maršala Tita so mladinci IMV odigrali dve prijateljski nogometni tekmi z vojaki s Poga-ncev. Naši nogometaši so se zelo dobro odrezali in zmagali v obeh tekmah. V prvi so zmagali z 1:0, v drugi pa s 4:1. Naši mladinci in vojaki so se dogovorili, da bodo sodelovanje prenesli tudi na druga področja. B. P. Delovni ljudje v delovnih organizacijah smo dolžni nenehno bdeti nad velikim družbenim bogastvom, ki nam je zaupano v uporabo in čuvanje. Nenehna skrb za zdrave samoupravne odnose ter pozorno spremljanje obnašanja in ravnanja tistih, ki ne ločijo družbene od privatne lastnine, sta področji, ki sta nam najbližji in kjer lahko s svojim delovanjem preprečimo gospodarsko škodo ali nesamo-upravno obnašanje nekaterih posameznikov in sredin. Ko bomo dosegli, da bo preprečevanje vseh negativnih pojavov v naši družbi skrb nas vseh, bomo lahko trdili, da se delovni človek počuti povsem varnega v sredini, Iger živi in dela. Zato bo potrebno v vseh delovnih organizacijah čimprej izdelati konkretne delovne programe. K temu delu je treba pritegniti vse družbenopolitične organizacije in organe samoupravljanja. Dolžnosti delovnih organizacij pri izvajanju družbene samozaščite in ljudske obrambe opredeljujejo zakon o družbeni samozaščiti in ljudski obrambi in spremembe zakona o notranjih zadevah. Stalna politična vodila zakona so: izkušnje iz NOB in borba proti sovražnikom naše samoupravne družbe, vgrajevanje družbene samozaščite v naš samoupravni sistem, da se bo sleherni državljan čutil odgovornega za izvajanje družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora. Gre še za prenašanje procesa podružbljanja v naše vsakdanje življe n js in delo, možnost vseh delovnih ljudi, da vplivajo na obliko družbene samozaščite. Tuje še nova ustavna ureditev, ki opredeljuje dolž- Dobre delavce v vrste ZK V OOZK tovarna avtomobilov je 84 članov. Prizadevamo si, da bi organizirali čimveč delavcev v članstvo ZK, kajti v kolektivu, kakršen j e tovarna avtomobilov, ki ima nad 2000 zaposlenih, je veliko delavcev, ki si zasluž|o, da postanejo člani ZK. Zato so tudi pokrenili akcijo, da pregledamo vrste zaposlenih in tiste, za katere smo prepričani, da so pravilno usmeije-ni ter da so predvsem dobri delavci, čimprej pripravimo in sprejmemo v članstvo ZK. Člani osnovne organizacije ZK tovarne avtomobilov se sestajamo po potrebi. Težave so predvsem v tem, ker so delavci oddaljeni od tovarne in vezani na prevoz, zato je udeležba na sestankih manjša. Večkrat se sestane sekretariat OOZK tovarne avtomobilov, ki pripravlja material za sestanke in rešuje probleme, ki so v pristojnosti sekretariata. Komunisti v tovarni avtomobilov na sestankih razpravljamo o problemih proizvodnje in se zavzemamo, da se izvršujejo sklepi delavskega sveta, ob- ravnavamo dokumente, katere nam posreduje občinska konferenca ZK, odločamo o udeležbi članov naše osnovne organizacije na raznih tečajih in seminarjih. Sprejeli smo nalogo, da smo z delom vzor drugim delavcem, da si vsak komunist na svojem delovnem mestu prizadeva za čimvečjo produktivnost in da vpliva tudi na sodelavce pri izpolnjevanju plana, discipline in reda. S tem smo podprli ukrepe delavskega sveta, ki so bili sprejeti lani septembra. MARUADRA VINEC nost pri izvajanju družbene samozaščite, imamo kongresne dokumente, neuvrščeno narodno politiko itd. Ko ocenjujemo stanje med družbeno samozaščito in ljudskim odporom, ugotavljamo, da družbena samozaščita še precej zaostaja za splošnim ljudskim odporom. Zato bo potrebno še precej družbenopolitičnega dela, da bomo stanje na tem področju izboljšali. Naloge na področju družbene samozaščite, ki jih prinaša zakon, pripravljamo tudi v naši delovni organizaciji. Obsežnost delovne organizacije, dislokacja posameznih TOZD in s tem v zvezi tudi različni občinski programi za organizacjo družbene samozaščite dajejo našemu konceptu vsebino in celovitost. Komunisti bodo nosilci delovnih programov za izvajanje in organiziranje družbene samozaščite v TOZD. Zakonski roki so kratki, delo na področju samozaščite pa je neskončno dolg proces, zato bo potrebno veliko angažiranja tudi vseh drugih družbenopolitičnih dejavnikov v DO, da bo koncept dobro uresničen. Konkretne naloge, ki jih je opredelila zveza komunistov kot temeljno izpolnitev družbene samozaščite, so: — prek SZDL je treba usmeriti ta prizadevanja tako, da bo postala družbena samozaščita sestavni del aktivnosti občanov v kraju, kjer živijo; — zveza komunistov je prav tako odgovorna za aktiviranje občanov; — doseči je treba, da se bo delo odvijalo na konkretnih varnostnih nalogah v posameznih sredinah; — v društvih in organizacijah je treba prav tako opredeliti naloge in sicer s pomočjo aktivov ZK; — doseči je treba, da krajevne skupnosti ne bodo nastopale samo v imenu tistih, ki živijo v njej, ampak je treba pritegniti tudi tiste ljudi, ki v njih le delajo; sem sodi povezovanje krajevne dcupnosti in temeljnih organizacij na njihovem področju. — ZK je dolžna doseči, da bodo vsi dejavniki skladno delovali za preprečevanje škodljivih pojavov. Vrsta nalog s tem seveda še ni dokončana. Naloge s področja družbene samozaščite in ljudske obrambe so velike in lotiti se jih moramo čimprej prav vsi. RENAULT ponudil roko IMV Predsednik RNU Renault Bernard Vernier Palliez: „Tukaj sem imel priložnost videti dobro postavljanje, lakiranje in montažo; vse je delano z mnogo pozornosti. Oprema je taka, da je mogoče dobiti zelo dobro kvaliteto proizvodov. Lakiranje je odlično, lak je prvorazreden. Mislim, da bodo jugoslovanski kupci od IMV dobili zelo dober Renaultov proizvod," je izjavil ob koncu obiska v tovarni v Novem mestu predsednik Renaulta. S skupnim obiskom Bernarda Pallieza in Jurija Levič-nika, generalnega direktorja, v tovarnah IMV v Brežicah, Šentjerneju in v Novem mestu so se končali večmesečni poslovni razgovori med partnerjema, ki želita na pobudo Renaulta razširiti sodelovanje in povečati proizvodnjo v industriji motornih vozil. Dogovor obsega povečanje proizvodnje avtomobilov na 150.000 do leta 1980, hkrati pa vključuje tudi protidobave zahtevnejših sestavnih delov, npr.: upravljalne mehanizme in skupno nastopanje na trgih tretjega sveta, pri čemer bi pobudo obdržal IMV. Ta veliki poslovni podvig bo Industriji motornih vozil omogoči! še večje vključevanje v mednarodno delitev de- la, hkrati s tem pa tudi vključevanje v tokove sodobnega tehnološkega napredka. Organizacija moderne velikoserij-ske proizvodnje na temelju moderne tehnologije nam ne bo občutno povečala samo finančne realizacije, temveč gre tudi za ustvarjanje pogojev za samostojno nastopanje na svetovnem trgu. Prav gotovo pri tem ne gre prezreti tudi tega, da se v ta veliki program vključuje veliko število delovnih organizacij iz vseh naših republik in pokrajin. Ko prehajamo med velike proizvajalce osebnih avtomobilov (samo ta proizvodni program, ne upoštevaje ostale štiri, bo prinesel 1000 milijard din prihodka), se delavcem IMV odpirajo nove, predvsem pa zanesljive perspektive. Uresničujejo se vse tiste napovedi, ki so se zdele včasih nesorazmerno velike v primerjavi z obstoječim stanjem. Nekateri pa še danes ne morejo dojeti, kaj vse se z IMV dogaja. Zato pa delavci, ki delajo v tovarnah IMV širom po Dolenjski, že čutijo nove čase, z njimi pa tudi nove zahteve. Njihovo zaupanje v perspektivni razvoj IMV, v njegove proizvodne programe, v zanesljivo pot razvoja in rasti je zdaj samo še bolj okrepljeno in utrjeno. Na spodnji sliki od leve: generalni direktor IMV Jurij Levičnik in predsednik Renaulta Bernard Palliez. , 1 L' vil [E- —j ^1 r ^ L l ■ ^ ADMfl® M mm n f , •• •*' L \ » J. • ; L . • #* j 4» -—-** I'"' I *1 z .z ur »3 .1 : Z __<■ ■■ IB =» Novi Renaultov model R—14 je na XVI. mednarodnem avtomobilskem sejmu doživel jugoslovansko premiero. Obiskovalci sejma so se zelo zanimali za nakup tega avtomobila. Potrebno in koristno društvo Ustanavljanje centra jugoslovanskega društva za motorje in vozila (JUMV) tudi pri nas Razvoj motoijev in vozil, njihova vse večja eksploatacija in vzdrževanje zahteva poleg sredstev tudi vedno več med seboj povezanih usposobljenih kadrov. Kritičnost tega vprašanja poznamo domala v vseh proizvodnjah na področju motorjev in vozil pri servisnem vzdrževanju in tehničnem nivoju eksploatacije tatico v svetu kot doma in še prav posebno v naši hitro razvijajoči se regij i. Na tej osnovi je bila ustanovljena strokovna organizacija pod nazivom Jugoslovansko društo za motorje in vozila (JUMV), ki naj bi povezovala strokovne kadre in j im omogočala izmenjavo izkušenj ter dopolnjevanje strokovnega znanja. Praksa pa je pokazala, da centralno organizirano društvo, razdeljeno le na podružnice po republikah ne zadostuje, da bi se aktivno društveno delo moglo optimalno razviti. Zato so v drugih republikah podobno kot v Slovenf i že pristopili k prenosu aktivnosti na centre društva, ki naj bi bili organizirani na področjih, kjer je tovrstna dejavnost ena izmed večjih gospodarskih dejavnosti regij e. Dejavnosti v zvezi z motorji in vozili v dolenjski regiji v slovenskem merilu niso majhne; to je narekovalo, da se tudi pri nas ustanovi samostojna enota društva pod nazivom Center Novo mesto. Ta naš center bi z ostalimi predlaganimi slovenskimi centri kot so Maribor, Koper, Ljubljana in Nova Gorica tvoril del celotnega jugoslovanskega društva. Skladno s splošnimi družbenopolitičnimi načeli naj bi v dvoletni mandatni dobi delo slovenskih centrov vodil in koordiniral izvršni odbor s predsednikom vsakokrat drugega centra, kjer bi bil tudi sedež za to obdobje. Iz naznačenega programa društva je razumljivo, da bo organizacija najbolj uspešna, če bo organizirana tam, kjer strokovni ljudje žive in delujejo, ker bi se s tem tudi pokrival kadrovski interes samih delovnih organizacij kot celote. Zato je umesten predlog, da nad takim centrom prevzame pokroviteljstvo za mandatno dobo tudi tista delovna organizacija, kateri izvo jeni predsednik pripada. Da bi centre lahko ustanovili v skladu z že obstoječim statutom in s poslovnikom Jugoslovanskega društva in slovenske podi žnice, vabimo vse kvalificirane strokovnjake s področja motoijev in vozil, da se odzovejo vabilu na ustanovno skupščino, ki bo predvidoma v prvi polovici junja 1977 v Kopru. Na ustanovni skupščini se bo treba poleg organizacijskih, kadrovskih in konstituarnih rešitev dogovoriti tudi za meto-logfo dela, ki bo na posameznih področjih dela vsakemu centru lastna in specifična, saj bi zmogli formirati v okvirih centra specializirane strokovne grupacije, kot na pr. v Novi Gorici skupino za avtoelektriko ali v Novem mestu eno skupino za karoserije in drugo za prikolice, kot je to v praksi v podobnih organizacijah, a pri nas še posebej zaželjeno. Glede na že obstoječi program jugoslovanskega društva in slovenske podružnice ter predlogov programov posameznih centrov, ki pa naj bodo še dokončno oblikovani v skladu s potrebami samih delovnih orga-nizac§, pričakujemo zainteresirano sodelovanje gospodarstva in s tem optimalni uspeh. Ing. MIRKO LINDTNER RAZŠIRITI MORAMO PRODAJNO MREŽO Uspeh IMV na sejmu avtomobilov Na XVI. mednarodnem sejmu motorjev in motornih vozil v Beogradu od 1. do 10. aprila 1977 smo na uspešno aranžiranem razstavnem prostoru prikazali obiskovalcem, preko sredstev javnega obveščanja pa tudi celotni jugoslovanski javnosti naš proizvodni program: 1. osebne avtomobile IMV— RENAULT 4 TL „Special" in specialne izvedbe za potrebe poštne, cestne, zdravstvene in patrolne službe. 2. Lahka gospodarska vozila IMV—1600 BR in IMV-2200 D v osnovnih in specialnih izvedbah. 3. Avtomobilske stanovanjske prikolice: IMV — ADRIA CARA VAN - Turist in IMV -ADRIA EXPORT v vseh tipih, osvojenih za prodajo na domačem tržišču, kakor tudi nekatere modele prikolic. IMV-ADRIA DL izvozni modeli za Francijo. 4. Osebne avtomobile iz proizvodnega programa Renault. Jugoslovanski in svetovni javnosti smo na tem sejmu prvič prikazali nove modele vozil in s tem tudi enoletno delo IMV— TOZD Razvojni institut in si-cer: - IMV-RENAULT 4 TL „Spe-cial“ SERVISER - IMV-2200 D KAMIONET z enojno kabino - IMV-2200 D MINIBUS de Luxe 1+11 sedežev - IMV-2200 D POGREBNI Navedeni modeli so bili izdelani na pobudo Prodajno servisne organizacije in predstavljajo konstrukcijske spremembe na obstoječih karoserijah. Zaradi zamude pri dobavi nekaterih delov ni bilo mogoče na sejmu prikazati model vozila za potrebe službe „Pomoč informacije" Avto-moto zveze Jugoslavije in večjih avtoservisov. Vsi novi modeli so bili zelo dobro sprejeti in deležni laskavih priznanj od obiskovalcev kakor tudi predstavnikov naših večjih kupcev. Škoda je le, da za nove modele nismo mogli sklepati pogodb, saj za njih še ni bila v tem času planirana proizvodnja niti znan možni dobavni rok. V času sejma se vsi komercialni posli prodaje vozil prenesejo v Beograd, zato je tudi večji del zaposlenih v Prodajnem oddelku, Prodajno servisne organizacije IMV — TOZD CEMMERCE v času sejma na delovnih mestih v Beogradu. Zaradi obstoječe mreže lastnih prodajnih skladiš č in predstavništev na sejmu ne sklepamo konkretnih pogodb, temveč samo evidentiramo želje in potrebe posameznih kupcev družbenega sektorja. Že med sejmom ali po zaključku jih sporočamo krajevno pristojnemu skladišču IMV glede na sedež kupca. Na osnovi razgovorov delavcev prodajne službe z obiskovalci našega razstavnega paviljona in z večjimi kupci družbenega sektorja smo prišli do naslednjih sklepov: 1. prodajna skladišča IMV so še maloštevilna, zato obstaja sorazmerno velika oddaljenost od kraja stalnega bivališča kupca. 2. Mreža prodajaln rezervnih delov in servisov ni zadostna, zato velika neodločnost kupcev za nakup vozila IMV v krajih izven republiških centrov. 3. Veliko število obiskovalcev pogreša možnost nakupa osebnih vozil srednjega razreda iz proizvodnega programa Renault za dinarska sredstva, še posebej avtomobil ftnault 12 TL ali Renault 14 TL. Dosedanji lastniki vozil IMV—Renault 12 TL ne želijo preiti na drugo znamko vozila in so pripravljeni čakati tudi še leto dni na enega izmed navedenih modelov. 4. Prikolice IMV—ADRIA še niso dovolj znane po funkcionalnosti in opremljenosti prebivalcem republike Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine in Črne gore. Delovne organizacije še niso spoznale prednosti organizira- Tudi letos smo sodelovali na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču od 29. marca do 3. aprila 1977. Na odprtem razstavnem prostoru velikosti 150 m2 smo interesentom predstavili naše naslednje proizvode: IMV RENAULT 4 TL SPECI AL (2 kom) IMV 1600 BR TURIST (1 kom) IMV 2200 D MINIBUS (1 kom) ter po 1 eksponat stanovanjskih prikolic IMV ADRIA in to 305 S.B EXPORT, 450 Q EXPORT. 500 EXPORT in IMV ADRIA 380 TURIST. Zaradi slabših vremenskih razmer je bil obisk na odprtih nega letovanja delavcev v prikolicah IMV-ADRIA. Na osnovi teh ugotovitev moramo usmerjati naše bodoče delo pri: — planiranju proizvodnje vozil in osvajanju novih modelov, — širjenju prodajne mreže izven republiških centrov, — izbiri medijev ekonomske propagande. Za uspešen razvoj naše delovne organizacije moramo v največji možni meri upoštevati zahteve trga, saj nam bo samo tako omogočen nemoten plasman naših proizvodov. Pri vsakdanjem delu pa vedno pomislimo: „Ali bo kupec zadovoljen z našo kvaliteto? “ površinah GR manjši v primerjavi z letom 1976. Obiskovalce so najbolj privlačile IMV ADRIA stanovanjske prikolice. Velja omeniti, da je propagandni učinek mnogo večji, v kolikor je razstavljen celoten program stanovanjskih prikolic, ker si kupci ne znajo predstavljati notranjo razporeditev iz prospektov. Manj je bilo zanimanja za avtomobile, posebno še za gospodarska vozila, saj na sejmu ni bilo poslovnih partnerjev, s katerimi bi lahko navezali kakršnekoli stike. Opozoriti velja, da je sejem Alpe—Adria usmerjen bolj v prikaz artiklov široke potrošnje. IV0 DANEU KAREL VARDI J AN Na sejmu Alpe-Adria JtmEil fi L J»| V tej dvorani bodo kmalu stekli proizvodni trakovi za R—4 10. APRILA SO SE ZAPRLA VRATA XVI. MEDNARODNEGA AVTOMOBILSKEGA SEJMA V BEOGRADU Uresničimo začrtano pot! Na več kot 100.000 m2 površine je razstavljalo preko 300 raz-stavljalcev iz 15 evropskih, dveh azijskih ter ene ameriške države svoja osebna vozila, avtobuse, gospodarska vozila vseh vrst, stroje za proizvodnjo motornih vozil in vso potrebno opremo zanje. Posebno obeležje letošnjega avtomobilskega sejma je predstavljalo veliko število novih modelov in tipov predvsem osebnih vozil, ki so na tej prireditvi doživela jugoslovansko premiero. Med tekimi so bili Renault 14, Zastava 101 medi-teran, Zastava 101 Super, Golf in še nekatera druga, od inozemskih vozil pa so posebno pažnjo obiskovalcev sejma pritegnili novi modeli Škode, Ford fiesta in že dobro poznani Opel-ekonomy. V času od 1. do 10. aprila, kolikor je trajala razstava, je avtomobilski salon obiskalo reko 350.000 obiskovalcev ot tudi veliko število poslovnih ljudi in raznih pomembnih delegacij iz inozemstva, ki so imele poslovne razgovore s partnerji iz Jugoslavije. Naša tovarna je tudi letos razstavljala proizvode vseh štirih proizvodnih programov. Posebna novost za nas in za obiskovalce je, da smo se preselili iz starih razstavnih prostorov v novi prostor, v novo centralno halo Beograjskega sejma, ki so jo zgradili v preteklem letu. Na približno 5000 m2 od skupne površine 8.000 m2, kolikor hala meri, smo prikazali obiskovalcem sejma vse tipe ADRIA prikolic, ki jih proizvajamo za jugoslovansko tržišče in za izvoz v vse države Zahodne Evrope, vse izvedbe lahkih gospodarskih in specialnih vozil 1600 BR in 2200 D, osebna vo- zila IMV—Renault 4 TL Special in pet izvedenk teh vozil za potrebe v gospodarstvu, ter vse modele vozil Renault iz zastopniškega — konsignacijskega programa. Centralno mesto v naši razstaviščih hali so zasedala osebna vozila IMV—Renault, od katerih so bila vozila Renault 4 TL Special, Renault 5, Renault 12 in Renault 14 še posebej privlačna za obiskovalce, saj so bila postavljena na vrtljive plošče — okretnice, okrog katerih so se v obliki zvezde krasile različne barve istega tipa. V sredini ,,zvezde" vozil Renault 14 TL se je na plošči vrtel Renault 14 TL v prerezu in je bil prava paša za interesente, ki so nenehoma spraševali po proizvodnji tega vozila v Novem mestu, o dobavnih rokih, ceni, kreditih ... Tudi ostala vozila Renault: R—16 TX, R—17, R—20 in R—30 so privabljala v svojo bližino številne ljubitelje lepih, udobnih, elegantnih vozil. Na levem krilu hale so se v povsem aranžersko odvojenem ambientu razkazovale ADRIA prikolice; vsak dan so imele več obiskovalcev, ki so si jih ogledali in otipali v „dno duše“. Trume ljudi so spraševale po ceni, tipu, dobavnem roku itd. Vzdolž hale ob desni strani so bila razstavljena specialna vozila IMV-1600 BR (PTT, Gasilec, Sanitet, Intervencijski) ter novi IMV— 2200 D Minibus de luxe, ki je pritegoval največ pozornosti predstavnikov transportnih podjetij, turističnih organizacij, služb najema avtomobilov in aerodromov. Seveda med razstavljenimi vozili in prikolicami ni manjkalo cvetnih aranžmanov, infor-mativno-reklamnih napisov, ki so izložbenemu prostoru dajali končno podobo enega najlepših razstavnih prostorov na letošnjem Beograjskem avtomobilskem salonu. Posebno poživitev ambienta so ustvarjale iz stropa viseče rumene in modre zastave z napisi 4, 5, 12, 14 ter polurni barvni film o proizvodnji in preizkušanju IMV vozil in prikolic, ki smo ga ves čas salona emitirali na barvnih televizorjih, razmeščenih po vsej hali. Da je bil naš razstavni prostor res najlepši na letošnji mednarodni avtomobilski prireditvi v Beogradu, potrjujejo številne pohvale v jugoslovanskih časopisih, ki so v času sejma pisali o naši razstavi. In še ena potrditev, daje temu tako, je bila izjava, ki jo je ob obisku salona dal generalni direktor „Renault automobil" iz Pariza g. Bernard Hanon, češ da doslej niti v Evropi niti izven nje ni videl lepše izložbe vozil Renault kot je bila letošnja v Beogradu! Njegova pohvala nam je v priznanje in ponos. Na odprtem izložbenem prostoru, zraven razstavišča za avtomobile, smo razstavljali celoten program servisne opreme, ki smo ga dopolnili z gospodarskimi vozili IMV—1600 BR in IMV—2200 D (Servis, Kamionet, Furgon...) Letošnji otvoritvi avtomobilskega salona, ki sta jo v hali 14 — na našem razstavnem prostore — odprla naš generalni direktor tov. Jurij Levičnik, kot predsednik Sveta kovinskopredelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, in tov. Momčilo Cemovič, član SIV in zvezni sekretar za finance, je prisostvovala tudi delegacija družbenopolitičnih organizacij občine Novo mesto. V času sejma so naš razstavni prostor obiskali tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, član IS skupščine Slovenije dr. Miran Mejak, člani CK ZK Slovenije, tov. Roman Albreht in številni drugi vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja Slovenije in Jugoslavije. Veseli smo bili obiska delegacije firme Renault, ki jo je vodil g. Bernard Hanon. Ta je na tiskovni konferenci pohvalil organizacijo salona in še posebej razstavni prostor IMV. Beograjskim razgovorom med direktorji obeh sodelujočih tovarn je prisostvoval tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije tov. A. Verbič. Letošnja prireditev je vsestransko uspela. Pohvaliti moramo vse člane kolektiva, ki so sodelovali v pripravah in ureditvi razstavnega prostora, kakor tudi tiste, la so poskrbeli, da smo javnosti prikazali tako širok proizvodni program. Zaupanje jugoslovanske javnosti, ki smo ga utrdili s prireditvijo nas obvezuje, da začrtano pot s skupnimi močmi tudi uresničimo. V. K. Najboljši je povedal V okviru izobraževanja ob delu posvečamo v IMV precej pozornosti tudi funkcionalnemu izobraževanju za potrebe naših tovarn. V okviru tega programa smo organizirali tečaj za skladiščnike. Tečaja se je udeležilo 49 delavcev iz vseh tozd. Vsi so tečaj uspeš no končali najboljši med njimi pa je bil Pavle Udovč, ki je tečaj končal z odličnim uspehom. V razgovoru za Kurirja je povedal, da je bilo najtežje na začetku, ko se je mori spet privajati na šolske klopi. Potem, ko se je začel seznanjati z učno snovjo, pa je bilo vedno lažje. Predavanja, ki so bila po njegovem mnenju zelo dobro pripravljena, predavatelji pa zelo prizadevni, so bila zanimiva in polna novosti. Vsekakor bodo zanesljiva teoretična podlaga za delo v skladišču. „Ker še ni nikjer idealno iz- peljane industrijske proizvodnje, skladišča še naprej ostajajo nujno zlo vsake proizvodnje. Ker pa je tako, moramo poskrbeti, da bomo v skladiščih izpeljali poslovanje čimbolj organizirano. Predvsem moramo veliko več pozornosti posvetiti smotrni izrabi prostora, redu in čistoči. Še posebej pa moramo preganjati malomarnost, ki je pogosto vzrok za poškodbe materiala, ki ga v skladiščih hranimo," je povedal Pavle Udovč. Potem je Pavle Udovč pripovedoval, da ga najbolj moti omalovažujoč odnos do naše skupne imovine. Precej tega odnosa lahko pripišemo nevednosti in neznanju. Zato bi morali po njegovem mnenju mlajše delavce vzgajati v tem smislu, starejši delavci pa bi morali biti mlajšim vzor. Pogosto pa je ravno obratno. Starejši s svojim Hvalevredne spremembe v menzi tovarne avtomobilov V naši družbeni prehrani je že opaziti velike spremembe. Menza v tovarni avtomobilov že daje tako podobo kot smo si jo želeli. Delo komisije in skupnih služb se je obrestovalo, vendar bo potrebno še veliko narediti, da bo menza ustrezala vsem merilom, ki veljajo za tak objekt. Na nas vseh pa je sedaj, da bomo to kar imamo, znali tudi čuvati. Nekateri se zavedamo tega, veliko pa j e med nami takih, ki se dcrajno neodgovorno obnašajo do naše imovine. Ne zavedajo se, da s tem sebi in drugim uničujejo okolje, v katerem živimo in delamo. Re- odnosom do skupne imovine slabo vplivajo na mlajše. „Ob koncu tečaja smo udeleženci obiskali Maribor, kjer smo si ogledah tovarno TAM in njena skladišča. Njihova skladišča so razmeroma vzorno urejena. Izraba prostora je pri njih zelo smotrna. Jekla imajo naložena pokonci, kar omogoča maksimalno izrabo prostora in veliko varnost pred poškodbami. Tudi v proizvodnih prostorih je bila opazna čistoča in red, kar je pogoj za uspešno delo", je povedal na koncu Pavle Udovč. Servisna oprema konstrukcija in vzdrževanje menze veliko stane, denar za to pa ustvarjamo vsi skupaj. Starejši delavci se bodo spomnili, v kakšnih razmerahje delovala družbena prehrana in v kakšnih razmerah smo takrat malicali. Do danes smo stanje znatno izboljšali in truditi se moramo, da bomo še več naredili za boljše počutje delavcev. Nabavili bomo dodatno opremo za kuhinjo (hladilnike, stroj za rezanje suhomesnatih izdelkov, več posode in pribora ter mrze in stole za menzo v tovarni prikolic). Seveda bo potrebno posvetiti veliko pozornosti še boljši pripravi hrane. Zdaj imamo v menzi novega vodjo, ki bo skrbel za boljšo kvaliteto hrane. Kot veste je bil prejšnji vodja suspendiran zaradi neodgovornega dela. Skupne službe bodo pripravile poslovnik o delovanju komisije za družbeno prehrano. S tem bo imela komisija pravico kontrolirati delo v menzi in po potrebi tudi uvesti disciplinski postopek proti delavcem v menzi zaradi morebitnega neodgovornega dela. Se enkrat pozivam delavce, da bi čimbolj e čuvali našo menzo, kajti s tem bodo pomagali kom is j i in vsem ostalim, da ne bo potrebno čez nekaj mesecev spet vlagati velika sredstva za popravila in vzdrževanje. RASTO GROBOVSEK predsednik komisije za družbeno prehrano Letos lahko z optimizmom pričakujemo dobre rezultate tako v proizvodnji servisne opreme kot tudi pri njenem vzdrževanju v času garancije in po njej. V februarju smo v TOZD Tovarna avtomobilov ustanovili malo tovarno servisne opreme, ki je prostorsko locirana v tovarniškem servisu. Ta majhna tovarna sedaj izdeluje stroje za pranje delov s paro in toplo vodo po licenci nemškega proizvajalca Kaercher. Izdelovanj e aparatov je tehnološko izvedeno, tako da imamo relativno v majhnem prostoru operativno skladišče za petnajstdnevno proizvodnjo, proizvodni trak ter del s preizkusno mizo za nastavitev vseh parametrov stroja. Ugotavljamo, da so sredstva, vložena v proizvodnjo in prodajo skladno vkomponirana, saj proizvodne možnosti pokrivajo naročila prodaje v roku sedmih dni. Takšen način dela in tehnološke koncepcije omogoča v bodoče permanentno naročanje in dobavo potrebnih delov za proizvodnjo, tako zunanjega partnerja kot tudi domačih kooperantov, kar v ekonomskem pogledu pomeni realizacijo proizvodnje v enem mesecu. , Skupaj s proizvodnjo na istem traku opravljamo tudi srednja in generalna popravila aparatov. Z ozirom na to, da so ljudje, ki delajo na proizvodnji teh aparatov, specializirani za vsa popravila s pomočjo zunanjega partnerja, deluje servis tudi na terenu ter daje tehnično pomoč za izvrševanje različnih demonstracij pri večjih kupcih. S povečanjem količine prodanih aparatov širom po domovini bi bilo verjetno potrebno usposobiti še kakšen servis za manjša popravila, medtem ko bi generalna popravila morala ostati v centralnem IMV servisu v Novem mestu. Prepričani smo, da bodoče stranke ne bodo nadlegovale prodajnega oddelka in prodajalne rezervnih delov, saj so jim garantirane kvalitetne, strokovne in nadvse hitre intervencije na napravah, ki so jih kupili v naših prodajnih centrih širom po državi. ZVONE MIKLIČ Predstavljamo vam nov proizvod iz našega programa servisne opre- me Alkoholik je bolnik, zato pot Zdravljenje alkoholikov in pomen vključevanja delovne organizacije pri zdravljenju alkoholizma Alkoholizem je „nalezljiva" bolezen. Alkoholik ne pije rad sam; malo je „solo pivcev". Vedno poskuša najti sebi primerno družbo, kar v naših razmerah seveda ni težko in tako alkoholik popelje svoje nove pivske prijatelje iz grupe zmernih pivcev „v svet alkoholne omame". Vinjen je močnejši, bolj siguren, se poveličuje, govori o svojih sposobnostih (ki propadajo iz dneva v dan), govori o uspehih, ki jih ni več in govori o načrtih, ki jih že zdavnaj ni sposoben uresničevati. Čim bolj drvi v prepad alkoholizma, tem hujši so občutki krivde, ki mu povzročajo tesnobo in strah. Da bi jih odgnal, se ponovno utaplja v alkoholu. V trenutku treznosti se alkoholik zaveda svoje nemoči in za-sužnjenosti od alkohola. Ta občutek pa je tako boleč, da ga ne more priznati samemu sebi, kaj šele drugim. Zato na vsako dobronamerno opozorilo reagira z obrambo-agresijo. Preti mu nevarnost, da bo izgubil družino in službo. V takem brezizhodnem položaju mu ne preostane drugega kot da se odloči za zdravljenje. Vse, ki ga silijo v to, ima za sovražnike in se krčevito bori za svoj kozarec, ki mu v življenju pomeni vse. V opravičilo navaja dokaze, da je cela vrsta ljudi še bolj zapitih kot on sam in za to mu zdravljenje še vedno ni potrebno. Spominjam se primera, ko je k meni prijokala žena zaradi težav doma. Mož pije že 15 let. Njegovo obnašanje je grobo, stanje doma nevzdržno že nekaj let. Zato se je odločila, da se odseli. Pri možu bi ostala le pod pogojem, da gre na zdravljenje. Po dvo in pol urnem prepričevanju je le polglasno izustil: „Če že moram iti, pa naj bo!" Iz dneva v dan poslušam nove zgodbe o tragedijah družin alkoholikov. Ene so hujše od drugih, nekatere pa so tako pretresljive, da jih ne morem zakleniti v predi pisalne mize, ko odhajam iz službe, ampak še dolgo živijo z mano. Alkoholik ne more abstinirati sam, niti ne more zmerno piti. Če bi to mogel, ne bi tako daleč zabredel. Biti alkoholik ni sramota, sramota je samo, če nam kdo reče, da smo alkoholik. Torej je zdravljenje tisto, ki to sramoto potrdi. Če bi samo pili in se ne zdravili, bi bilo to častno. Saj tako jih še mnogo misli. ALKOHOLIK POTREBUJE ŽENINO POMOČ PRI ZDRAVLJENJU Alkoholike zdravimo v psihiatričnih bolnišnicah in dispanzerjih za alkoholike. Zaradi pomanjkanja prostora bolnišničnih kapacitet so bili leta 1973/74 ustanovljeni dispanzerji za zdravljenje alkoholikov. Kljub temu se zdravi komaj 1 % alkoholikov! Program zdravljenja je povsod enak. Zdravljenje v bolnici je veliko dražje in ga vsi plačujemo. Zdravljenje v bolnici običajno zahtevajo žene, ker si želijo moža kar čez noč znebiti. To je za njih najbolj enostavno. Mnoge mislijo tako. Pa vendar ni! Zena mora obvezno sodelovati pri zdravljenju, ker mož občasno prihaja v krize in takrat je ob njem ona, ki je poučena o alkoholizmu in mu pomaga te krize prebroditi brez kozarca. Če alkoholik ni poročen, mora sodelovati pri zdravljenju kdo izmed sorodnikov ali prijateljev, člani krajevne skupnosti, sindikati itd. ZDRAVLJENJE V DISPANZERJU JE SKUPINSKO DRUŽINSKO ZDRAVLJENJE Zdravljenje na dispanzerju je za alkoholika trš a preizkušnja za družbo pa veliko cenejše. Alkoholik je aktiven, je v družini, dela, tiste ure, ki jih prebije na zdravljenju pa nadoknadi ob prostih sobotah ali z nadurnim delom. Alkoholiki se zdravijo po metodi skupinskega družinskega zdravljenja. Skupino, v kateri sodelujejo, imenujemo „terapevtsko skupino". Vodijo zdravnik, pomaga pa mu medicinska sestra in socialni delavec. Zdravljenci obiskujejo skupino dvakrat na teden po dve uri. Zdravljenje traja predvidoma eno leto. Alkoholik mora v teku zdravljenja spremeniti svoj način mišljenja do alkohola in alkoholizma, spremeniti mora svoj način obnašanja in ravnanja do družine, delovnega okolja in družbe. Če kadi, mora opustiti tudi kajenje. Odvajanje kajenja je sestavni del usmeijanja v zdravo življenje. Alkoholik se mora opredeliti za zdravo življenje, saj mora v nekaj letih z nad-poprečnimi napori nadoknaditi veliko zamujenega na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Sama abstinenca ni dovolj! To lahko naredi vsakdo. Alkoholik pa se mora družbeno rehabilitirati. ČE DELOVNA ORGANIZACIJA NE SODELUJE PRI ZDRAVLJENJU, JE USPEH MANJŠI Zdravljenje v terapevtski skupini je „zdravljenje ljudi z ljudmi". To pomeni, da tisti člani skupine, ki tvorijo „zdravo jedro skupine", s svojimi izkušnjami, z znanjem, s stališči, pripombami in že obogateni s spremenjenim načinom mišljenja, pomagajo pri osveščanju novih članov. Člani skupine se med seboj tako dobro spoznajo, se navežejo, si zaupajo, skupina jim pomeni že nekaj več kot samo terapevtski sestanek. Ko so že nekoliko osveščeni, radi prihajajo na skupino, s tem pa je dosežen uspeh tako za zdravljenca kot za terapevta. Vsi pa morajo seveda upoštevati načelo molčečnosti. Pri zdravljenju alkoholikov ima tudi delovna organizacija dolžnost, da se vključi v zdravljenje. Tu gre za podružabljanje nekoč odtujene medicine in zdravniškega dela. To nam omogoča naš samoupravni sistem. Na prvi uvodni razgovor k zdravniku morajo priti: alkoholik, njegova žena in predstavnik delovne organizacije. V tem razgovoru zdravnik prikaže posledice alkoholizma v družini in delovni organizaciji, pojasni načine zdravljenja, pove kaj pričakuje od delovne organizacije, dokler je alkoholik na zdravljenju, kaj mora delovna organizacija napraviti in spremeniti med dispanzerskim zdravljenjem alkoholika. Delovna organizacija mora začeti spreminjati svoj odnos do zdravljenca. V primerih, kjer ni interesa s strani delovne organizacije bo uspeh očitno manjši. Predpostavljeni zdravljenega alkoholika se mora občasno zanimati pri zdravniku za potek in uspeh zdravljenja. Ib na zdravljenca dobro vpliva, kajti ko se alkoholik strezni, je poln občutkov rebuje pomoč Iz disciplinske krivde in zato je potrebno, da mu v taki stiski pomaga tudi delovna organizacija. Zdravljenje alkoholizma ni samo vprašanje posameznika, žene, družine, je tudi vprašanje delovne organizacije, ki je toliko časa molčala oz. dovoljevala moteče delovanje in ponašanje alkoholika v službi in mu zaradi takega odnosa pomagala pri njegovem propadanju! Vse žene niso vedno pripravljene sodelovati. Nekatere niso dovolj odločne, da bi se uprle alkoholiku, ker jim še ni bilo tako hudo, nekatere pijejo tudi same. Predstavniki delovne Jože Zore, ki se je uspešno zdravil proti alkoholizmu: „Po zdravljenju so odnosi v družini kot prerojeni. Tudi v službi se počutim drugače. Delam redno in trezno. Ponosen sem, da sem se lahko odrekel alkoholu in lahko zdaj živim normalno življenje/' Že v lanskem letu smo sprejeli v tovarni opreme na Mirni akcijski program za boj proti alkoholizmu. Člani IO OOS so na eni izmed svojih sej sklenili, da je delavcem potrebno preprečiti prihajanje na delo v alkoholiziranem stanju, neopravičene odsotnosti ali pogost bolniški stalež, če obstaja utemeljen sum, da je temu vzrok alkoholizem. Če pa delavcu navedenega ne bi mogli preprečiti, bi tak problem morala obravnavati disciplinska komisija kot kršitev discipline. Delavca, ki večkrat krši disciplino zaradi alkoholizma, pogojno izključimo iz delovne organizacije. Ponovno ga vključimo šele po uspešno opravljenem zdravljenju. Kljub temu, da je bila v naši TOZD izrečena že vrsta ukrepov zaradi alkoholizma, delavci še vedno kršijo delovno disciplino zaradi vinjenosti. Kronični alkoholiki se zelo neradi odločijo za zdravljenje, kar bi bilo za njih edina rešitev. Zelo zanimiv je bil razgovor z delavcem Jožetom Zoretom, ki je bil še lani pravi alkoholik, danes pa se le še spominja, kako je bilo takrat, ko je bil iz dneva v dan vinjen. Takole je dejal: „Bil sem kronični alkoholik. Nisem se mogel premagati, da ne bi pil. Stanje seje slabšalo iz dneva v dan. Moji odnosi so se vedno bolj krhali tako v tovarni kakor tudi doma. V tovarni bi me ob nadaljevanju takega dela in stanja pri delu izključili iz organizacije pa so tisti, ki lahko vplivajo na to, da se alkoholik prične resnično zdraviti. Kjer je združeno prizadevanje žene in delovne organizacije lahko pričakujemo uspeh. Če se alkoholik uspešno rehabilitira, predstavniki delovne organizacije vidijo, da njihovi napori in prizadevanja niso bila zaman in se veselijo uspehov svojih zdravljencev. Rehabilitirani in osveščeni alkoholiki pa so tudi zdravo jedro za boj proti alkoholizmu v delovni organizaciji. Socialna delavka MARIJA BOŽIČ delovne organizacije. Prav tako pa mi je doma žena zagrozila, da me bo zapustila, če ne bom prenehal s popivanjem. Tudi sam se nisem več dobro počutil. Roke so se mi tako tresle, da se nisem mogel niti podpisati. Končno mije le pomagalo prigovarjanje žene, sodelavcev in brata, da sem se odločil za zdravljenje. Tudi sam sem spoznal, da me tako življenje vodi v propad. Začel sem se zdraviti. Po štirimesečnem zdravljenju sem prišel domov, zopet sem začel delati. Odnosi doma so se spremenili, vse je bilo kot prerojeno. Tudi v službi se počutim drugače. Delam redno in trezno. Ponosen sem. da sem se odrekel alkoholu in sedaj živim kot prerojen novo življenje." Ob koncu razgovora pa je še dodal: „Vsem alkoholikom želim, da gredo na zdravljenje. Vsakdo se bo lahko pozdravil, le volja je potrebna!" Tako je povedal Jože Zore, delavec naše TOZD, ki se je uspešno zdravil v Škofljici. Še nekaj delavcev v naši TOZD bi moralo iti na zdravljenje. Kako jih prepričati, da je zdravljenje za njih edina rešitev, pa ostaja problem. Pravemu alkoholiku ne pomaga le prigovarjanje, pa tudi kazni so zanj premalo. Morda jih bo spodbudil k takemu koraku kdo izmed tistih, ki so uspešno opravili zdravljenje. Še bo potreben boj proti alkoholizmu, preden bodo alkoholiki prišli do spoznanja, da zanje ni druge rešitve kot zdravljenje. V ta boj pa bi morala stopiti tako vsaka delovna organizacija kot tudi družba. Za boj proti alkoholizmu se bi morali zavzeti vsi, saj pravi ljudski pregovor: „S skupnimi močmi se marsikaj naredi." MAJDA BARTOLI Izključitev iz delovne organizacije: 1. Bevc Alojz, 1933, NK delavec, je štirinajst let odnašal iz tovarne razne predmete v skupni vrednosti 5.000 din. Javni opomin: 1. Bračika Zlata, 1936, NK delavka, je prišla vinjena na delo in seje nedostojno obnašala. 2. Cerovšek Alojz, 1954, NK delavec, je dva dni neopravičeno izostal z dela. 3. Trlep Alojz, 1954, NK delavec, je na delovno mesto med delovnim časom prinesel vino. 4. Kaplan Alojz, 1956, KV avtomehanik, ker ni prijavil poškodbe na kombiju. 5. Sašek Željko, 1955, strojni tehnik, je odšel iz tovarne brez dovolilnice. 6. Deanovič Nikola, 1955, NK delavec, je več dni izostal z dela. 7. Popovič Vinko, 1953, NK delavec, je več dni neopravičeno izostal z dela. 8. Zupan Miha, 1942, vili-čerist, je odpeljal na smetišče paleto, v kateri so bile še polosi. 9. Retelj Ivan, 1944, KV elektrikar, je več dni neopravičeno izostal z dela. 10. Makovec Jože, 1959, NK delavec, ker je po tovarniški dvorani vozil R—4, čeprav nima vozniškega izpita. 11. Uhan Maijan, 1960, NK delavec, je vozil R—4, čeprav nima vozniškega dovoljenja. 12. Rozman Bogdan, 1960, stiskalničar, je več dni zaporedoma neopravičeno izostal z dela. Odbor je izrekel ukrep: premestitev na drugo delovno mesto. 13. Dragman Jože, 1937, NK delavec, je več dni neopravičeno izostal z dela. 14. Milakovič Branko, 1954, NK delavec, je več dni neopravičeno izostal z dela. 15. Hočevar Martin, 1954, PK delavec, dve uri ni hotel delati, ker se je pogovarjal o višini plač po oddelkih. 16. Kralj Martin, 1933, NK delavec, tudi ni porabil delovnega časa za delo, temveč je raje razpravljal o višini plač. 17. Gorenc Ivan, 1951, NK delavec, tudi ni delal od 14. do 16. ure, ker je razpravljal o višini plač. 18. Bakšič Janez, 1951, NK delavec, je tudi bil član skupine, ki seje pogovarjala o višini OD, namesto da bi delala. 19. Cvelbar Stanko, 1953, PK varilec, se je od 14. do 16. ure pogsvarjal o višini OD. 20. Kristan Stanko, 1935, NK delavec, tudi ni delal, marveč seje pogovarjal o višini OD. 21. Pungeršič Rudi, 1955, KV avtoklepar, od 14. do 16. ure ni delal na svojem delovnem mestu, temveč se je pogovarjal o višini OD. 22. Kumjjanc Anton, 1949, NK delavec, je bil tudi član debatnega kluba. 23. Rolih Franc, 1951, NK delavec, dve uri ni delal, marveč je rqe razpravljal o višini OD. Pojasnilo: za PERME Uda, 1937, PK varilca, smo v tej rubriki pomotoma navedli, daje pil na delovnem mestu. Za napako se mu iskreno opravičujemo. Ponovno pa navajamo, da je bil kaznovan z javnim opominom, ker ni hotel dati podatkov o tistih, ki so na delovnem mestu pili. S tem je kršil določila samoupravnih aktov. ZNANJE - POGOJ ZA USPEŠNO DELO Moje delovno mesto je v skladišču materiala. Za uspešno delo je potrebno več kot samo osnovno šolsko znanje. Tovarna je organizirala dopolnilni tečaj za skladiščnike. Vabilu sem se z veseljem odzvala in v prvem mesecu tega leta začela obiskovati predavanja. Ta so bila v prostem času trikrat na teden. Od šestih predmetov mi je delalo največ preglavic gospodarsko računstvo, toda z dobro voljo sem premagala tudi to. Razen omenjenega predmeta sem se seznanila še z organizacijo in ekonomiko podjetij, s samoupravljanjem, z varstvom pri delu in s skladiščnim poslovanjem. Slednje je bilo zame najbolj pomembno, saj se nanaša na moje delo v službi. Učenje poleg službe in vseh domačih opravil je naporno. Pozno v noč presedene ure ob knjigi so bile poplačane z uspešno opravljenim izpitom. Znanje, pridobljeno na tečaju, mi bo koristilo na mojem delovnem mestu, koristilo bo podjetju, ker je dobro urejeno skladišče tudi del organizirane proizvodnje. Po končanih predavanjih in zaključnih izpitih smo obiskali tovarno TAM in METALKO v Ljubljani. Med ostalimi smo si ogledali urejenost skladišč, kar je dopolnilo pri teoretičnem znanju, pridobljenem na tečaju. ANICA TRAMTE Zdravilna moč volje Ofo. MC) /o ljubljanska banka ČEKOVNA KA*T» »r. 2838/0« NOVAK DRAGO ‘ r. _ ly . » I 's-:“ i' -r-/ 6»t«8 tTVVMJLA 1«^MC«8'A m&UKA ■ **-»«“* ’*'*"■*’ 50100-620-107-010-7201 -2838/0« «.■) « ,»*»«»»*» K..O!« »»*»••■ *-•*- >20'.ji: l! ,w* ;«| ljubljanska banka ■i‘ ro4r“*“‘°* >-iubij«o« a- A i! . SS2H40 ■ , -------------------------------------- 5J+I&llc&¥ h * «♦»»■-»» Sj 1 Živite s časom, poslujte s tekočim računom! V modernem svetu, v katerem živimo, moramo modernizirati tudi naše finančno poslovanje. Pri tem nam bo pomagala Ljubljanska banka, podružnica Novo mesto, naš svetovalec v denarnih zadevah. Podrobne analize, ki jih je opravila Ljubljanska banka so pokazale, da prebivalstvo pri prenosu osebnih dohodkov na hranilne knjižice še vedno precej časa zadržuje pri sebi veliko gotovine, ki jo namenja za zadovoljevanje tekočih potreb. Hkrati v gospodarskih organizacijah kar naprej občutijo pereče pomanjkanje sredstev za razširjeno reprodukcijo in krepitev materialne podlage združenega dela. Temu vprašanju smo v Ljubljanski banki posvetili veliko pozornost ter v okviru akcije za pospeševanje varčevanja in ustvarjanje razmer za stabilnejše gospodarjenje začeli množično uvajati tekoče račune, občane pa navajati na sodoben način brezgotovinskega plačevanja s čeki. Poslovanje s tekočimi računi se povsem sklada tudi z našimi prizadevanji, da zagotovimo občanom sodoben bančni servis, da jim omogočimo gospodarno in preprosto denarno poslovanje. Ta cilj je najlažje doseči ravno s pravilno in smotrno uporabo tekočega računa. Tekoči račun ima lahko vsakdo, ki banki dokaže, da ima zagotovljen reden dotok osebnih prejemkov; pogoj je pravzaprav le opravilna sposobnost. Na tem mestu se vsiljuje vprašanje, ali ima lahko občan oboje, to je hranilno knjižico in tekoči račun. Lahko, toda osebne dohodke mora delovna organizacjja nakazovati le na en naslov: ali na hranilno knjižico ali na tekoči račun. Od vas je torej odvisno, ali uporabljate tekoči račun le zato, da vam poenostavlja plačevanje, da vam ni treba nositi gotovine s seboj, ali pa tudi za varčevanje. Plačevanje s čeki oziroma nalaganje gotovine na tekoči račun pomeni tudi varčevanje v vsakdanjem pomenu besede, kajti denar, ki ga imate na tekočem računu, obrestuje banka prav tako kot hranilno vlogo na vpogled. Ček pomeni gotovino in ga lahko vsak ‘ trenutek vnovčite ali z njim plačate v vsaki trgovini, v vsakem hotelu, na vsaki bencinski črpalki, na vsaki pošti itd. Toda, dokler se ček ne vrne v Ljubljansko banko, vam ta ne obremeni tekočega računa za znesek, ki ste ga bili napisali na ček! Od tega zneska se vam še vedno nabirajo obresti. To je edinstvena možnost, da imate s seboj vedno denar (v obliki čekov), ki pa se vam kljub temu obrestuje. Desetletja je v tujini, doma pa šele nekaj let v navadi, da si ljudje, ki znajo ravnati z denar- jem, odprejo ne le hranilno knjižico, marveč svoj tekoči ra čun. Nič več ne prejemajo denarja v ovojnici, niti ne puste, da bi jim podjetje nakazovalo osebni dohodek še naprej na hranilno knjižico. Poskrbijo za to, da se jim vsi dohodki stekajo na tekoči račun. Zato se vse več delovnih organizacij odloča, da bo na tak način izplačevanja osebnih dohodkov prešla večja dcupina ali pa vsi delavci naenkrat. V takem primeru delovna organizacija sama uredi vse formalnosti v zvezi z odpiranjem tekočih računov, tako da delavci s tem nimajo nobene skrbi. Ko vam bo delovna organizacija na tekoči račun nakazala prvi osebni dohodek, boste dobili tudi prve čeke. Naj vas sedaj na kratko seznanimo še s prednostmi, kijih imajo pri takem načinu poslovanja občani, imetniki tekočih računov. Imetniku tekočega računa je omogočeno, da s svojim denarjem kjerkoli razpolaga že od izplačilnega dne naprej, medtem ko mora pri prenosu na hranilno knjižico dati osebni dohodek najprej vpisati v hranilno knjižico inje s tem krajevno in časovno vezan. Ček je danes že toliko uveljavljen, da lahko občan z njim plačuje vse vrste blaga, storitev in obveznosti. S takim načinom plačevanja - brez uporabe go- tovine — se občani izognejo zamudnemu čakanju pred bančnim okencem. Ček je seveda mogoče tudi vnovčiti za gotovino v vseh poslovnih bankah in enotah SDK širom po Jugoslaviji- Za imetnika tekočega računa utegne biti posebno privlačno, da lahko pooblasti banko, neg zanj plačuje redne mesečne obveznosti. Tako se reši inka-santov in odvečnih potov s položnicami. Imetnik tekočega računa uživa tudi to ugodnost, da lahko postane saldo njegovega tekočega računa z odobritvijo banke za določen čas in za določen znesek negativen. Sredstva na tekočih računih obrestuje Ljubljanska banka po 7,5 % letni obrestni meri. Ček je tudi najbolj varna oblika denarja: če ga izgubite, ga razen vas ne more nihče vnovčiti! To so le nekatere izmed prednosti, kijih prinaša tekoči račun. Podrobnejša navodila o poslovanju s tekočimi računi lahko najdete v informativnem gradivu Ljubljanske banke, ki vam je na voljo v poslovni enoti Ljubljanske banke, s katero sodelujete, lahko pa svoja vprašanja naslovite tudi na uredništvo biltena in odgovor boste lahko prebrali v naslednji številki. LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA NOVO MESTO