Stev, 41.
Poštnina pfla&taa v ^otovlaL
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1920.
Leto XXXIII.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izh.j« vtako sredo ob 5. uri zjutraj. — Ce.« m. Je IS K na leto. — 0 Spisi ia dopisi se poiiljajo: Uredniitvu »Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 35 K.	S Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklarcacijc in inscrati pa:
Pouaeiot iterilke «• prodajajo po 1 t	Q	Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Brezpomembna" stranka.
/naui Ivan Mermoija piše v »kmetijskem listi1«, da sta bili pred vojno pri nas dve stranki — liberalna in klerikalna, > ki pa nista bili pomembni za naše gospodarstvo.
Sedaj /<a riaštevajrno: na stotine kmeti Jekih ladrag, denarnih ln blagovnih, ki hO nebroj kmetov iztrgale iz krempljev raznih elementov in jim v slučaju potrebe pripomogle do cenenih posojil, so delo Slovenske Ljudske stranke in nesebične požrtvovalnosti duhovnikov.
Električna centrala na ZavrBnltl. ki se je v t/asu pomanjkanja petroleja izka-z.uia kol prava dobroluica kmetskega ljudstva. je delo Slovenske Ljudsko stranke.
Občinski posredovalni uradi, ki stotinam kmetov prihranijo ogromne pravdne stroške, so delo Slovenske Ljndske stranke.
Cestni zakon, v katerem je določeno, da se mora tudi za vaško ceste in gospodarska pota skrbeti in po katerem se cestni odt.>ri znatno razbremene v stroških, je delo Slovenska Ljudske stranke
Vodopravni zakon, ki varuje zlasli k m'-t.s k emu slami pravico do podtalne vode, kmelskim občinam pa prednost v iz-ra/ i vodne moči pred vsakim zasebnim podjetjem, je delo Slovenske Ljudske stranke.
Obrtna pospeševalni urad, o katerem ni Jreba izgubljali besedi, kako ogromno delo je izvršil v povzdigi obrti, je delo Slovenske Ljudske stranke.
Dolgo so se iskali, zdaj so se našli. Zadaja stena med samostojneži in liberalci pada, ločilo jih bo radi lažje agitacije med nepoučenim ljudstvom le še ime.
Dolgo jc brezverska »Domovina s žc namiga vala, da bo treba zbrati vse -demokratske ljudi za skupen nastop proli »klerikalcem«, ponižno je izjavljala, da njej ni za to, da spravi osebe svoje stranke na površje (ker je grozdje prekislo, seveda). in na vse pretege je hvalila Samostojno kmetijsko stranko (ravnotako dr. 2er-javovo >Jutro*).
Slovenska (sedaj državna) trgovska šola, ki skrbi za vzgojo našega trgovskega naraščaja je delo Slov. Ljndske Stranke.
Lovski zakon, ki je znatno, čeprav radi liberalne in nemške obstrukcijc ne še zadostno zboljšal stališče kmetovo do lova, j p delo Slovenske Ljndske stranke.
Zakon o izboljšanju pašnikov je delo Slovenske Ljndske stranke.
Zakon o varstvu planin je dolo Slovenske ljudske stranke.
Delo za povzdlgo živinoreje jo delo Slovenske Ljndske stranke. Zakaj da so so vršili živinorejski tečaji, delali načrti za vzorne hleve in svinjake, dajale podpore in premije, vse to je dosegla samo Slovenska Ljudska stranka ob velikem nasprotovanju onili. ki danes pisarijo v kmetijski list in so stebri liberalno samostojne kmelske stranke.
Gospodinjske šole ln (jostjodinjski tečaji so delo Slovanske Ljudska stranke.
in tako dalje.
V dobi od 1908 do 1913 je bilo sklenjenih v kranjskem deželnem zbora, ko je imela večino Slovenska T.jmlsku stranka, nič manj kot zakonov, ki so doinu-legtt vsi dalckoscžnepa gospodarskega značaja.
Zdaj pa vprašamo vso časti vrednega gospoda Mcrmoljo, kaj je on storil za povzdigo kmetskega srnini in /a njegovo izobrazbo?
Naj nam odgovori
Oklic, ki ga je prinesel zadnji Kmetijski list, jc pa prinesel že precejšnjo jasnost.
Oklic je naslovljen slovenskemu ljudstvu, Slovenski Ljudski Stranki in Jugoslovanski demokratski (liberalni) stianki. Kratka vsebina tega oklica je, da samostojna stranka noče volilnega boja, temveč naj Ljudska in liberalna stranka pripustita kratkomalo vra poslaniška mesta Samo-stojnežem, razen onih, za katera sc zahtevajo vjsoke šole (na Kranjskem morajo biti trije taki poslanci). Po tem samostoj-
nem računu bi dobili samostojni liberalci na Kranjskem 11 poslancev, meščanski liberalci 2, Ljudska stranka — enega.
Zakaj so samostojneži spustili ta oklic med ljudstvo. Da si ne žele teh ; grdih« političnih borb, kakor zatrjujejo, ne more biti resnica, ker v isti številki Kmetijskega lisla tako grdo, in siccr v vsakem članku, skoro v vsaki notici napadajo Slovensko Ljudsko Stranko in duhovnike, da je v tem oziru Kmetijski list prvič prekosil brezversko > Domovino .
Da pa bi bili samostojni liberalni voditelji, ki sloje v najtesnejšem stiku s prebrisanim dr. Žerjavom, imeli Ljudsko stranko za lako bedasto, da bi si na la način zadrgnila vrat, tega ne moremo verjeti. Da sami niso tega resno mislili, je jasno iz tega, ker v isti številki tako silno, kakor še nikdar, napadajo islo I.jndsko stranko, na katero se obračajo s svojo prošnjo.
Zato it: namen tega oklica več kot prozoren. Dr. 2erjajovi in samostojni liberalci hočejo na deželi nastopiti skupno pod imenom samostojnežev. Na kandidatski listi bodo v eni vrsti kandidati samostojnežev, v drugi vrsti pa liberalni dohtarji.
Ta način bo za obedve liberalni struji uspešen. Meščanski liberalci znajo na ta način vendarle kakšnega svojega dohtarja vrinili kot poslanca, samostojni stranki pa je ponuigano, ker nima nobenega človeka v svoji stranki, ki bi imel visoke šole in bi pustil svojo službo ter šel v Belgrad.
Zadnji Kmetijski list« je zato tudi že tako očitno pokazal svojo liberalno zagrizenost, da se morajo vsakemu vernemu človeku, ki je po nesreči zagazil med samostojne:^, odpreti oči.
Tc nase trditve dokazuje dejstvo, da sta se urednik Kmetijskega lista in dr. Žerjav ikupno vozih po Belokranjskem ia prirejala zaupne shode.
Samostojni in samouprava.
Mi 3 ni o Samostojni očitali, da so proti samoupravi. Kot dokaz smo navedli, da se je proti samoupravi izra/il sam samostojni general L rek 23. novembra 1919 v Ljubljani. Urek v zadnjem ^Kmetijskem listu« to taji. In vendar jc tako govoril! -Jugoslavija;, ki je Samostojni prav blizu, piše dae 9. decembra 191<h -Govornik Urek se
ll
Zadnfa stena pada.
Stran 386
PomoTfuE 1920.

obrača proti stranicam, ki hočejo vzpostaviti avtonomne (samoupravne) pokrajine.« Ravno tako piše hrvatski lirt »Obzor« z
dne 26. novembra 1919: »Urek osudjujc pojedine stranke, koje idu za upostavom autonomnih pokrajina« (Urok obsoja posamezne stranke, ki hočejo upostaviti samoupravne pokrajine). Če je Urek proti strankam, ki hočejo za Slovenijo samoupravo, (in ta stranka je edino naša Kmetska zveza ozir. Ljudska stranka) potem je tudi proti samoupravi sami. Razun tega so se isti dan, 23. novembra 1919, hodili Samostojni klanjat največjemu slovenskemu centralistu Žerjavu, ki je hotel še pred kratkim uničiti našo samoupravo glede šol (imenovanje šolskih nadzornikov). Letos začetkom avgusta pa so Samostojni s svojimi hrvatskimi in srbskimi tovariši hodili pozdravljal največjega srbskega centrali-sta Pribičeviča, ki nam hoče vzeti pri šolah še tisto samoupravo, kar je imamo. Ali hočete gospod Urek Ln vaši samostojneži ie tajiti, da ste proti samoupravi? Zakaj igrate dvojno vlogo: eno za svoje očete liberalce, pred katerimi izjavljate, da ste proti samoupravi, drugo za ljudstvo, pired katerim svoje liberalne protiljudske nakane skrivate? (Iz »Slov. Gospodarja.«)
Volivno gibanje.
Velik volivni shod v Št. Jerneju. V nedeljo je bil v St. Jerneju na Dolenjskem sijajno obiskan shod KZ v Št. Jerneju na Dol. Govori! jc Bore iz Šmarce.
Shod zaupnikov SLS za krški in ko-stanjeviški sodni okraj je bil v nedeljo v Podlogu pri Krškem. Poročal je g. Bore.
Črnomelj. V nedeljo je bil izvrstno obiskan shod zaupnikov SLS za črnomaljski sodni okraj. Zastopane so bile vse občine. Poročal jc prof. Remec.
V	Dobličah je imela KZ v nedeljo popoldne shod, ki so se ga udeležili volivci v vel kem številu. Govoril je prof. Remec.
Metlika. V društveni dvorani v Metliki se je vršil v nedeljo sijajen shod zaupnikov SLS za metliški sodni okraj. Vse občrne so sc shoda udeležile po številnih zastopnikih. Poročal jc dr. Kulovec,
V	kočevskem okraju jc imel v nedeljo župnik Škulj volivna shoda na Gori in Loškem potoku. Na obeh shodih je z velikim uspehom razvijal program SLS.
Sijajno obiskana shoda zaupnikov sta se v nedeljo vršila v Žužemberku in Trebnjem. Poročal je dr. Stanovnik. V Žužemberku je bilo navzočih okoli 400 zaupnih mož.
Za brdski sodni okraj jc bil v nedeljo shod zaupnikov v Domžalah, za kamniški v Kamniku Oba shoda sta bila izredno dobro obiskana, vse občine zastopane. Govorila sta posl. Strcin in tajnik KZ Če-bulj.
Velik shod v Šmartnem pri Litiji. V
nedeljo se je vršil v nabito polni dvorani društvenega doma v Šmartnem volivni shod. Govorila sta posl. Gostinčar in urednik Kremžar. Po shodu je bil zaupen shod SLS za litijski sodni okrai. Zastopane so bile vse občine celega okraja.
Novomesto. V ponedeljek so se sešli zastopniki občin novomeškega sodnega
okraja fe zaupnemu shodu v dvorani Rokodelskega doma v Noveni mestu. Ta shod je bil izredno živaiien in zanimiv. Brez dvoma bo rodil najboljše uspehe. Tudi v tem okraju bo padel terorizem samostojnih, ki jc vzcvetel pod patronanco Grma in nekaterih kraljevih uradnikov. Zaupniki so slikali neznosne razmere, ki vladajo tam doli ob Krki. Na shodu sta poročala prof. Remec in dr. Kulovec.
Tržič. V soboto zvečer je bil v Domu velik javen shod, na katerem je govoril dr. Gosar. V nedeljo popoldne se je pa vršil shod zaupnikov za ves tržiški sodni okraj.
Cerklje na Dol. Na nedeljo je bil shod KZ, na katerem sta govorila Marin-ček in dr. Besednjak.
Radeče pri Zidanem mostu. Včeraj je bi! tukaj shod zaupnikov za radeški sodni okraj. Udeležba je bila velika, zastopane vse občine.
+ Vrhnika. Za vrhniški sodni okraj je bil v nedeljo dobro obiskan shod zaupnikov. Poročala sta Stanovnik in urednik Zabrct.
Povsod so bili zborovalci navdušeni za načrt samouprave, ki ga je izdelala stranka. Stvar naših pristašev jc, da žc sedaj agitirajo od moža do moža, pojasnjujejo o važnosti teh volitev in izpodbijajo razne predsodke.
6. oktobra je bil shod Ljudske strap-kc v Sarajevu. Poročal je predsednik hrvatske ljudske stranke Barič. Posvetovanje je trajalo ves dan.
Ljudska stranka se jc ustanovila v Bački med ondotnimi Rusini. Te dni se je vršil velik shod v Korošturu, kjer je govoril poslanec dr. Šimrak. Velik shod se jc vršil tudi v Kučuri, kjer so se ondotni Rusini priklopili Ljudski stranki.
Daljnji zelo številno obiskani shodi so sc vršili v Požegi, v osieški okolici, v Generalskem stolu in Boriljevem.
CENTR \LIZEM JE TAM, KJER SE VES DENAR IZ CELE DRŽAVE STEKA LE V ENO BLAGAJNO, NAD KATERO GOSPODARI KOPICA MINISTROV, LJUDSTVO PA MOR \ MOLČATI.
CENTRALIZEM JE TAM, KJER JE EN SAM PARLAMENT. KI SE BRIGA SAMO ZA VELIKE POKRAJINE, MANJŠE PA ZANEMARJA. KER IMAJO MALO ZASTOPNIKOV.
CENTRALIZEM JE TAM, KJER SO VSI URADNIKI ODVISNI SAMO OD ZGORAJ IN ZATO ZA LJUDSTVO NI-MAJO SRCA,
CENTRALIZEM JE TAM, KJER POKRAJINSKE OBLASTI NISO ODGOVORNE LJUDSTVU, TEMVEČ SAMO MINISTROM.
CENTRALIZEM JE TAM, KJER DRŽAVA NASTAVLJA VZGOJITELJE IN UČITELJE, STARŠI PA NIMAJO NOBENE BESEDE.
CENTRALIZEM JE TAM, KJER DRŽAVA NASTAVLJA CELO OBČINSKE
TAJNIKE. KI IZVRŠUJEJO KURATOU SKO SLUŽBO NAD KMETSKIMI m PANI IN SO MASTNO PLAČANI IZ OR ČINSKE BLAGAJNE.
CENTRALIZEM BI BIL SMRT U SLOVENIJO. POGIN ZA DRŽAVO
CENTRALIZEM HOČEJO LIBERAL CI, KER SO KAPITALISTI IN SE BOJE. DA BI LJUDSTVO IMELO KAJ BESED&
KJER JE CENTRALIZEM. IMAJO SVOBODOMISELCI VSO MOč V Ro KAH IN VIHTIJO SVOJ BIČ NAD LJUD! STVOM.
V BOJ PROTI CENTRALIZMU, V BOJ ZA SAMOUPRAVO SLOVENIJE V BOJ ZA SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO. KATERA EDINA NA SLO. VENSKEM SE BORI ZA SAMOUPRAVO!
Z gorjačo in krvjo.
Naši čitatelji naj pazno prebero dopisa iz Št. Jerneja in Št, Vida nad Ljubljano. K prvemu dopisu dodajamo Se to, di Orel, ki so ga samostojneži iz £>t. Jerneja napadli, umira v Kandijski bolnici.
Tako sc je k žalostnemu dogodku na Dobrovi, kjer je voditelj samostojnežev do smrti zaklal svojega znanca in ki sedi tedaj v zaporih, pridružil zopet nov slučaj samostojnoliberalncga uboja.
Zdi se, kar smo žc večkrat povehrjali, da se v liberalni kmetski stranki res zbirajo poleg nekaj poštenih pa nepoučenih kmetskih mož vse propalice, ki jih je sedaj na deželi žal lc preveč,
Čc misli liberalno-samostojna siranka proti krščanskim načelom boriti sc z gorja čami in noži, potem ji moramo reči, da je njena igra izgubljena. Še nikdar in nikjer ni krščanska misel tako trdno stala kakor tam, kjer so jo hoteli utopiti v krvi.
Kjer vladajo komunisti in socialisti...
Na Ruskem je vlada zapovedaln, dn morajo vsi ruski kmetje brez upora oddati živila in sicer vsa, ker je nastala med delavstvom taka lakota, da gladu umta.
Kakor vidimo lz prežalostnih poročil, ki vedno prihajajo iz Rusije, je najhujši šiba, ki jo more Rog poslati nad ljudstvo, komunist. Rusija, najbogatejša zemlj«, strada in lakote umira, ker Jo komunizem davi za vrat.
Poleg tega je cela Rusija oborožena od nog do vratu ln se mora vojskovati, kakor Ji ukazujejo židovski komunistični voditelji, ki sede v ukradenih palačah P" polno obloženih mizah.
Vojske in lakote, ali komunistov In socialistov, reši nas, o Gospodi
RAZPOROKO IN BREZVERSKO ŠOLO BO VPELJAL PRIHODNJI DRŽAVNI ZBOR, AKO BODO DOBILI V NJEM MOč SVOBODOMISELNI POSLANO. KATOLIČAN. ALI SE ZAVEDAŠ SVOJF VESTNE DOLŽNOSTI?
Glasovanje na Koroškem.
V nedeljo se je vrJilo na Koroškem glasovanje, ki nai odloči pripadnost veli-;ega dela Koroške k Jugoslaviji aH Av-triji. Glasovanje se je vršilo zelo mirno a hrtro, nemški volkswehrovci »o posku-ali napadati naše ljudi, pa naši Orli, ki so ili v velikem številu poklicani na Koro-ko, so vsak poizkus sproti preprečili.
Glasovali so skoro vsi. Le malo jih e ostalo doma. Izid še ni znan, ker rabijo a odpiranje glasovnic zelo veliko časa,
Prorokovati o izidu se ne more nič. >odi se, da bo približno na polovico. I sodno za nas je, da so dobili popolnoma »roti jasnemu besedilu mirovne pogodbe J> r a vi c ©glasovanja vsi oni uradniki, ki so ^kcdaj tekom zadnjega desetletja službovali ,gjr glasovalnem ozemlju. Na ta način je pri-ftrumelo par tisoč nemških uradnikov od j»sch štirih strani sveta in so glasovali.
Deželna vlada za Slovenijo se je z vso ■a>dločnostjo uprla proti tej razlagi, toda je ipašla pri ministrskemu predsedniku Ves-jiuu gluha ušesa. Zato je deželna vlada ^»dstopila, pa njen odstop ni bil sprejet na »nanje. In tako je belgrajska vlada še v Annogo drugih stvareh popuščala Nemcem an Italijanom, ki so bili toliko predrznejši, Kini bolj so bili gospodje v Belgradu me-lki .Končni izid glasovanja bomo mogli )riobčiti šele v prihodnji številki.
LIBERALNA STRANKA NA SLOVENSKEM JE RAZCEPLJENA NA TRI DELE: JUGOSLOV. DEMOKRATSKA STRANKA. SAMOSTOJNA KMETSKA [N NARODNOSOCIALNA.
DUŠEVNI VODITELJ VSEH TREH JE SVOBODOMISLEC IN PRIJATELJ KAPITALISTOV DR. ŽERJAV. NAJVEČJI SOVRAŽNIK SAMOUPRAVE SLOVENIJE.
Med srbskimi kmeii-zadrugarji.
Piše poslanec Brodar.
V zadnjem članku v Domoljubu;; sem r velikih potezah očrtal značaj Srbov in lase razmerje do njih.
Ugodna prilika je nanesla, da sem se ideležil dne 19. avgusta t. 1. zborovanja irbskih zadrugariev v Palanki v Srbiji, to e malo mesto vzhodno od Belgrada. Pri tej »riložnosti sem se zopet prepričal, da je lilo pravilno, kar sem poprej napisal o Sr-lih. Zato hočem danes na kratko opisati tise, ki sem jih dobil na tem zborovanju.
Dobre štiri ure sem se vozil od Bel-|rada do Palanke, ves čas med rodovitni-li nizkimi griči, po valovitem svetu, ki se la ves lepo obdelati. V kolikor sem mogel v. vlaka opazovati kmetska poslopja, močim reči, da so bila povsod zelo skromna, ako da se količkaj večja družina more le a silo komaj itisniti notri. Tudi hlevi za oved in ovce, kakor sem jih že lansko eto popisal v »Domoljubu«, so tako pri-»rosti, da je jasno, da se moderna živino-eja pri Srbih ne bo mogla razširiti, dokler
ne bodo imeli vsaj malo boljših hlevov. Treba bode glede stanovanj za ljudi in živino še mnogo dela in mnogo izobrazbe, preden bodo ti kraji dosegli naše bolj za-padne kraje.
Toda da bodo Srbi v nepredolgem času popravili zaostalost, ki so jim kot ded-ščino zapustili Turki, o tem sem danes bolj prepričan nego kdaj prej. Na tem zborovanju sera namreč zopet videl, kako izredno brihten in nadarjen narod so Srbi. Pa-zno so poslušali vsakega govornika, delali med govori primerne medklice in dobre dovtipe ter strogo ločili, kdaj govori govornik z gospodarskga stališča, kdaj pa hoče politizirati v prilog kakne politične stranke.
Na zborovanju sem tudi videl, da je s sedanjim načinom vladanja pri nas srbski kmet prav tako nezadovoljen kakor mi slovenski kmetje in da posledice slabega vladanja zadenejo ravno tako srbskega kmeta kakor nas slovenske kmete.
Tudi jaz sem se oglasil k besedi. Videl sera takoj, da so bili srbski kmetje zelo veseli, ko so videli, da bo govoril Slovenec. Pozorno so poslušali ter me dobro razumeli, dasi sem izpregovoril samo tuintam kako srbsko besdo, drugače sem govoril slovenski. Med poslušalci je bilo tudi nekaj takih, ki so že bili v Sloveniji, in so bili zelo navdušeni za visoki napredek slovenskih kmetov. Ko sera omenil v govoru, da imamo mi kmetje bodisi srbski, hrvatski ali slovenski v naši državi enega velikega sovražnika, ki že odpira svoje žrelo, da bi nas premlel in nazadnje požrl, to je kapitalizem, me je prekinilo burno odobravanje. Ko nadaljujem, da imamo vsi kmetje cele naše Jugoslavije enak interes se naj-cnergičneje in najodločneje boriti proti temu sovragu, da nas ne dobi v svoje kremplje, me je zopet prekinilo odobravanje.
Po govoru sem se razgovarjal z mnogimi zborovalci, ki so prili k meni in me povpraševali po naših razmerah, tako tudi neki pop in neki učitelj. Videl sem, da imajo glede naših političnih razmer šc v marsičem napačno sliko. Tako n. pr. so mislili, da je naša S. L. S. reakcionarna (nazadnjaška), toda ko sem jim povedal, da ni v Sloveniji nobena stranka ustanovila toliko zadrug kakor S. L. S. in da je ta stranka urejena tako demokratično, da vsak poslanec izvršuje samo voljo ljudstva, so bili za tako stranko zelo navdušeni in sem videl, da bi si sami želeli imeti tako stranko, kakršna je naša S. L. S.
Srbski kmet ni zadovoljen z nobeno dosedanjih strank v Srbiji, najmanj pa s takozvano demokratsko stranko (za katero so skušali na zborovanju nekateri učitelji agitirati). Žal da za enkrat srbski seljak nevede in nehote plove še precej v demokratskih vodah, kamor ga vodi predsednik zveze srbskih zadrug Avramovič.
Od zborovanja pa sem odnesel prepričanje, da bodemo srbski, hrvatski in slovenski kmetje v kratkem času najboljši prijatelji; želeti bi bilo le, da bi imeli več osebnega stika z njimi. Zato sem se vrnil v Belgrad z željo, da bi se hrvatski in slovenski kmetje kdaj sestali v večjem številu kje na Hrvatskem in potem vsi v Srbiji, če je mogoče še letošnjo jesen, ako pa ne, pa vsaj prihodnje leto.
Vojaški glasovi z juga.
Prvi dopis se glasi:
Že dva meseca ne dobimo nič drugega kakor opoldne in zvečer fižolovo, oziroma resovo juho s takim koščkom mesa, dal o bi ga samo gledal, bi ga zmanjkalo. Včasih pa diši juha po makaronih. Hlebček kruha vsak dan, ta nas drži še pokonci.
Tolažili smo se, da dobimo plačano; zajutrek, milo, vino, tobak, vžigalice, papirčke. Pa smo se žal zelo zmotili. Prejeli smo že celih 12 dinarjev v teh treh mesecih. Skromni kadilec mora vzeti iz svojega žepa mesečno 100 K. Zraven pa še pri" de več stvari, ki jih vojak potrebuje, da n«| hodi raztrgan in umazan.
Tudi želodec toži nad nezadostno hra^ no. Kje vzeti denar? Mar od doma seve^ da, odkoder pa prihajajo odgovori očetov) ali mater, da ne morejo pomagati, ker j« postalo vse tako drago, da ne morejo vefi kriti stroškov?
Vprašamo tudi tiste gospode, ki imajo naše prošnje in pritožbe v rokah, kaj delajo, ker po preteku 4 mesecev, ko so bile vložene, še ni odgovora? Ali nič n(, vidijo, kako naši domovi lezejo v dolgove in razpadajo?!
Dosti bi imeli še za povedati, pa za enkrat naj zadostuje.
Podpisi.
Iz Trebinja nam pišejo:
Slovenski vojaki od 14. p. polka Pod-gorica-Trebinje;
Skoraj bo minulo dve leti, kar smo si postavili na razvalinah nekdanje avstrijske monarhije novo svobodno državo; državo, v kateri naj svobodno diha in uživa iste pravice vsak član našega troimenega naroda S. H. S.
Ali se pa to tudi v bistvu izvršuje? Žal, da moramo reči, da v marsičem tudi ne. —
Da priznati se mora, veliko se je ž« storilo v dobrobit ljudstva ali v mnogih' stvareh bi se bilo dalo pa še marsikaj zboljšati, ko bi se bili merodajni faktorji zavedali Svojega poklica napram domovini.
Mi, ki nam je blagostanje Jugoslavije pri srcu in ki smo že mnogo žrtvovali zanjo, z žalostjo opazujemo vedno večjo nezadovoljnost in to v vseh slojih ljudstva. Zatorej kličemo resno: Uvažujte vse pravice in potrebe naroda.
Prisiljeni boriti se na raznih frontah! za interese naših tlačiteljev v senci germanskih bajonetov, smo navdušeni pozdravili našo prostost.
Mi smo bili zopet prvi, ki smo pohiteli na našo severno mejo, da čuvamo zemljo naših pradedov pred kremplji švab-skega zmaja.
Trdno smo bili prepričani, kakor sc nam je tudi zatrjevalo, da se nam bo ta služba uračunala v našo aktivno službo. Toda doživeli smo prevaranje. Sedaj noče nikdo nič slišati o tem in se nam na kratko odgovarja, da se nam nič ne pripozna.
Prvič so nas pobrali kot 17letne pastirje ter nas utaknili v vojaške suknje in večino že po dvamesečni vežbi poslali na fronte, kjer smo stradali in prezebali na-
3l
pol nagi ter z željo po osveti čakali bodočnosti. A sedaj. Kot za nameček vsem tem, so nam dodali še 18 ali 24 mesccev vojaške službe.
Apeliramo torej na g. narodne poslanike, da se zavzamejo na merodajnih mestih tudi za nas.
Toliko v vednost javnosti in ker sc je o tem že večkrat pisalo po slovenskih časopisih, smo prisiljeni tudi mi izjaviti naše želje kot nekak rahel opomin vodilnim či-niteijem.
Ker smo v nadi, da se bodo naše želje upoštevale, za danes toliko v pretres a v nasprotnem slučaju pa pridemo na dan še z raznimi drugimi stvarmi, ki ne bojo ravno v čast naši javnosti. Slede podpisi.
Z ozirom na gornji dopis objavljamo v naslednjem odlok komande dravske divizije, kateri se glasi:
Na stavljeni pre.ilog in prošnjo tukajšnje komande, da se onim obveznikom let-r - i 1899 iz ozemlja dravske divizijske cčiasli, ki so bili z ozirom na vladajoče razmere predčasno vpoklicani v aktivno vojaško službovanje na dan 8. januarja 1919 in so bili s 7. julijem odpučeni od vojakov, ta z izpolnjenjem 21. leta njihove starosti odslužena vojaška doba izjemoma štele na kadarski rok, je minister vojne in mornarice izdal sledečo naredbo: Radi izjemnih razmer, katere so vladale na ozemlji: d.avske divizijsl.e oblasti, vsleu česar je poveljnik dravske divizijske oblasti bil prisiljen uporabiti tudi mladeniče, rojene leta 1899. na koroški fronti kot aktivne borce, potrjujem gorenji predlog, da se tudi mladeničem, rojenim leta 1899. na ozemlju dravske divizijske oblasti prizna na račun službovanja čas, ki so ga prebili v naši vojski prošlega leta s tem, da imajo doslu-žiti ostanek do odrejenega jim roka.
Iz države morilcev.
I-Tsbesn na zemiji.
Znano je, La so po prevratu (1918/19) na C^rckcm prišli komunisti na vlado in so se držali na vladi kake štiri mesece. V tem času, leo so pnpclnoma sami in neovirano vladali, so pač lahko pokazali, kakšna je vlada, ki se izpelje dosledno po naukih socialn;n demokratov, ali kakor jim sedaj rečemo: komunistov. Ker je tudi pri nas na Slovenskem nedavno tega bila velika nevarnost, da dobijo vlado komunisti v .roke (dogodki na Zaloški ccstil) in ker bodo komunisti brez dvoma ob priliki, ko jim bo kazalo, zo^et poskusili razviti svoje moči: je primerno, da si sedaj, ko je sedanja ogrska vlada zbrala dogodke komunistične : oi«s boljševiške Hobe, na podla-; i Iti načinih z^odo,inskih dejstev naprava,, o sliko boljševiškega vladanja, To se mi - h tem bolj primerno, ker so takrat, ko so komjmist hotel zavreti vlado v Ljub-!>»":. ceio po kmetih bili nekateri, ki so v svoji priprnstosti in kratkovidnosti mislili, da bi to za slovensko ljudstvo ne bila nobena nesreča, ampak celo sreča. Tedaj sem govoril z nekim kmetskim fantom, bivšim voiakom, ki si je boljševike tako-le predstavljal: »Sedaj bodo socialni demo-
kratje zavladali in ti bodo poklicali :uske boljševike v deželo, Boljševiki pa nam na kmetih ne bodo nič žalega storili. Po mestih bodo šli in po večjih cestah in vaseh. Tam bodo iz gostiln in prodajaln zmetali na cesto kar je kaj vrednega, da bo vsak, ki je potreben, lahko prišel in si nabral, kar potrebuje. Tedaj bom tudi jaz šel v Ljubljano in si nabral nekaj usnja ker draginja je sedaj taka, da bi moral človek denar kopati, ako se hoče obuti...« Ta fant si je v svoji priprostosti pač predstavljal komunizem in boljševizem v vsej drugačni barvi, kot sta v resnici. Da vidimo, kakšna sta v resnici, oglejmo si jih po uradnih podatkih na Ogrskem. Saj Ogrska je blizu in od tega, kar sc nam bo tu pripovedovalo, je minulo komaj poldrugo leto. Poglejmo torej, kaj piše član sedanjega ogrskega ministrstva Oskar Szollossy. Njegova izvajanja, ki jih je obširno podal v nemškem iistu »Das Neue Reich« hočemo ob kratkem navesti:
Narobe svet.
Pravijo, da ob puntih in revolucijah pride na vsakega poštenega človeka po deset ničvrednežev, ki hočejo zmedo izrabiti v svojo lastno korist. Na Ogrskem med revolucionarji niste niti enega poštenjaka dobili, pa če ste ga iskali z lučjo ob belem dnevu; kar )e bilo vodij in kolovodij, vsi so bili zločinci in ničvredneži. Pokazalo se je, da je boljševizem najgrša in najnižja stopinja človeške poživinjenosti. Boljševizem hoče, da pridejo na krmilo države le prole-tarci (nižji delavci) brez ozira na to, ali imajo zadosti dušnih sposobnosti za vladanje ali ne. Nič zato, če povzdignejo navadnega pomorščaka v admirala, admiralu pa odkažejo pometanje cest. Vera in vest in zavest greha in krivde: vse to sc vrže med staro šaro. Zločinci in najnižja faki-naža dobijo prosto roko za udejstvovanje svojih namenov; kajti državna oblast, ki jih je dotlej držala v strahu, se je nagnila na njihovo stran. Sedaj pa gorje ti buržo-aziji t. j. vsi tisti, ki imate smisel za red, mir in poštenje ...
Na Ogrskem je torej zavladal »delavski svet«. Postavil si je nalogo, da nauke komunizma in socializma izpelje v življenju. Kako jih jc »izpeljaval«, poglejmol
Morilec — minister.
Najstrar-tnejši »ljudski zastop n i k « v vladi jc bil znani Bela Kun, minister za zvezo z zunanjimi državami. On je bil duša »rdeče« ogrske repub!'ke. On je bil poprej urednik raznih demokratskih časopisov in strasten agitator socializma. V svoji mladosti je živel silno lahkomiselno in zapravljivo. Sedaj je kot minister stanoval v elegantnem hotelu v Budimpešti in njegeva osebna straža ga je stražila, oborožena z ročnimi granatami. Kot minister ima na vesti mnogo umorov in zločinov. Na njegovo povelje so neljube osebe bile usmrčene ponoči v podzemeljskih kleteh brez kake sodbe in razsodbe. Prejšnji dan je dotični hodil še živ in zdrav po ulicah Budimpešte — drugi dan ga ni bilo nikjer več ... Tako sc je zgodilo z dvema ukrajinskima častnikoma, ki sta bila prišla v Budimpešto, dn bi sptavljala ujetnike domov. Tako je bil umorjen artiljerijski stot-
nik Maldner in mnogo drugih. Načelnik vo. jaške patrulje, ki je imela te zločine izVr! šcvati, se je imenoval Jožef Czerny. 0 njem pozneje.
Minister vislic.
Eden izmed najbolj divjih »ministrov« je bil Tibor S z a m n e 1 y. Že njegovo ime pove, da je bil Jud. Bil jc tako grozovit da so se ga bali celo lastni pristaši. Med voj sko je bil nižji oficir; na ministrski stol ji prišel, ko še ni bil star 28 let. Z Belo Ku nom se je razprl takoj v začetku, ko je prišla demokratska stranka na vlado. On je namreč zahteval, da se mora dati -ljudstvu« trj dni popolne prostosti, da bo stne-lo ropati in pleniti kot v plačilo za lo, da je pripomoglo komunistovski stranki na vlado. Bela Kun pa mu tega ni htel privoliti. Pozneje je dobil od vlade nalog, da naj nadzoruje, da se bodo sodbe nad »proti-revolucionarji« v resnici in t vso strogostjo izvrševale. On je skrbel, da so se rc1- vsi, ki so bili od delavskih svetov kot rbeli« zaznamovani, pobesili po najbližnjih drevesih. Največkrat se je to zgodilo kar brez vse preiskave. Dosti, da je bil kdo ovaden kot bel, t. j. nasprotnik komunistov. To jc zadostovalo, da je Szamnely namignil, češ: »Naj spleza na drevo!« — in v par minutah je visel na bližnji veji. Uničiti je hotel zlasti ogrskega kmeta. V kraju Dunapataj je ob priliki nekega upora našel med mrtvimi kmeti enega, ki je bil samo ranjen; ukazal ga je pokopati z mrtvimi vr«d V mestu Sopronkovesd jn dal obesili železniškega uradnika Schmida; sin Schmidov je morai gledati, kako so očeta obešali. Potem jc dal Szamncly obesiti še sina polog očeta. Malo dni poprej kot so prepodiii komunistovsko vlado, je bil šc sestavil imenik tistih, ki so imeli bili v naslednjih dneh obešeni. Moral pa je bežali, predno st se te sodbe izvršile; kajti krščansko ljud Ivo po vsej Ogrski sc je bilo dvignilo in sklicalo svojo vlado. Posrečilo se mil je, da jc prišel čez mejo; toda v kraju Lihtenvvorth ga je obkolila žandarmerija. Ko je videl, da jc izgubljen, je zgrabil za samokres in sc ustrelil.	(Dalje prih )
Gospodarstvo.
Anton Pcvc:
Mlekarstvo, blagostanje kmeta.
ii.
Mleko se proizvaja lažje in zato sorazmerno ceneje, kakor pa more žival proizvajati meso; pri molznih kravah se krma vsikdar boljše in popolneje izkoristi kot pri meso tvorečih živalih. To pojasnjuje dr. Stutzer (Belehrung der Futterrationen, Berlin, 1918) tako-le: »Mnogobrojne preizkušnje'v severni Ameriki, na Danskem, Švedskem in v Nemčiji dokazujejo, da preidejo redilne snovi (netto-energija) krme v razmerno znatno večji meri izkoriščene v mleko, kakor pa pri pitanju v novonastalo meso in mast. Pri tvorbi mleka se uporabljajo sestavine limfe in krvi le mimogrede za preosnovo tkanine (sestavne tvari-ne) mlečnih žlez, ker se primeren del mle6*
ae množine tvori v žlezinih stanicah šele med molžo, vsled razburjenja živcev; izguba redilnih snovi (energije) pri pretvorbi sestavin limfe in krvi v sestavine mleka je vsled tega znatno manjža kot pri pretvorbi v meso in mast med pitanjem. — Slabim ali srednjim mlekaricam je pokr-miti le neobhodno potrebno količino beljakovin; večje količine se pri njh slabo izkoriščajo. Pri dobrih mlekaricah se vrši tvorba mleka zelo liitro; take morajo biti dobre krmljenc, ker ne morejo čakati, da bi se dušičnate snovi le polagoma dovajale mlečni žlezi, marveč morajo biti njih telesni soki z beljakovinami skozinskoz prepojeni.«
Stutzerjeva izvajanja dokazujejo teoretično to, kar nam povejo praktično spredaj navedene številke danskih kontrolnih društev reja pilalnc živine in dobro reje-nih slabih ali srednjih mlekaric je na mestu le v pokrajinah z zelo rodovitno zemljo, kjer je kmetovalcu manj ležeče na tem ali mu poplača žival krmo boljše ali slabše. V Sloveniji bo moral kmet kmalu zopet pričeti z varčevanjem na vseh koncih in krajih; zato moramo navajati naše kmetijstvo sniotreno, z navduševanjem in magari tudi nekoliko s silo v smeri intenzivnega mlekarjenja — pojasnjujoč ljudem činiteljc dobre mlečnosti, kakor sem iste nava,al v svojih člankih »Krava v šoli« in obračujoč zopet vso pozornost na čimprejšnjo oživitev obstoječih zadružnih mlekarn, ter na ustanovljanjc novih. Čas pritiska; če nastopi zopet predvojna ali celo še večja revščina in zadolževanje na kmetih, ne bo temu kriva konzervativnost našega kmeta, ki se vsled pomanjkanja kinctijsko-stro-kovnega slovstva in strokovnih šol nc more :;am dovolj strokovno izobraziti, marveč krivo bo vsemu le narodno izobraženstvo, ki hoče osrečevati kmeta z vsem, lc ne s strokovno naobrazbo ter z blagostanjem, ki iz take naobrazbe izvira.
Ugovor, ki je razvoju našega tnlakar-stva pred vojno mnogo škodil jc, da moramo v Sloveniji rediti govejo živino, ki bo porabna za vse, za vprego, za pitanje in za mleko, in ne le samo za mleko. Ker so nemški veščaki ugotovili, da jc za vse porabna le goved v Švici in drugih nemških alpskih pokrajinah (simentalska, pinegavska itd.), smo pred vojno z vso vnemo križali s tujo živino in pri tem naši živinoreji več škodili kot koristili. Tudi Danec redi živino, ki naj bi bila sposobna za vse, čeprav je cilj njegove živinoreje vzgojiti si kravo, ki bi znala iz vsakega kg sena napraviti nad 1 1 mleka in ki bi molzla na dan vsaj 50 1 najbolj mastnega mleka, čeprav ve, da na-pravlja majhna krava mleko primerno ceneje kakor velika krava, redi vendarle krave, ki tehtajo suhe, kakor jih navadno drži, redno okoli 450 kg, V najvišji meri sposobna za vse je vsaka velika živina, v čiji rodovini se je gojila dobra mlečnost; dobra mlečnost je znamenje, da ima krava imenitna, izborna prebavila; junec od dobre mlekarice bo podedoval izborna prebavila in se bo zato imenitno pital, čim bo razpolagal z dovolj širokim in visokim okostjem oziroma čim je bil v prvih 2 letih po rojstvu krepko krmljen in se je zadostno gibal; sposobnost za vprego pa je vsikdar uspeh vaje (treninga) v dovolj zgodnji mla-
dosti, Da bi krava, ki je vsak dan 10 ur vprežena, molzla 30 1 mleka na dan in ostala dobro rejena, jc izključeno; da bi krava molzla 50 1 mleka na dan in ostala dobro rejena, je istotako izključeno; da bi pa izmed 3 krav enoiniste izborne mlečne rodovine ne mogla prva molzti na dan v najboljši dobi 50 1 mleka, druga biti vprežena na dan 10 ur in molzti še 10 1 mleka ter tretja vzdržati se dobro rejena in molzti 25 1 mleka, pa ni stvar nemožnosti, marveč navaden, lahko razumljiv pojav — čim smo si na jasnem, da zavisi večji ali manj-ši užitek, ki nam ga žival nudi, v prvi vrsti od delazmožnosti njenih prebavil in pri kravi vrhtega od delazmožnosti njenih mlečnih žlez. Ker je dobra mlečnost najbolj jasen in gospodarsko dobičkanosen znak za delazmožnost prebavil, stremi modema živinoreja 'e za tem, vzgojiti si in izbirati za pleme le najbolj mlečne živali; pitalna zmožnost in sposobnost za vprego se pridružita dobri mlečnosti kot nameček — o čemer se vsak neverjeten Tomaž lahko prepriča na lastne oči pri bohinjski živini, ki predstavlja izrazito mlečen čeprav radi premajhne teže ne naravnost vzoren tip govedi in vendar nikdo ne bo trdil, da voli niso sposobni za vprego prav tako kakor ogrski sivci.
Iz vsega izvajajmo zaključek: dokler ostane razmerje med tržno ccno mleka ter mlečnih izdelkov in med tržno ceno mesa tako, kakor sedaj in vsa predvojna leta, najdemo blagostanje slovenskega kmeta edino le v intenzivnem mlekarstvu. Čc se razmerje cer tdaj prevrže v prospeh pilalnc živine in >i vsled nizkih ccn za mlečne izdelke postflo mlekarstvo manj dobička-nosno, bomo mogli vsakča" ccno proizvajati tudi dobre pitane živali kot potomce izbornih mlekaric, — ako le ne prezremo, da more biti v najvišji meri za vse sposobna Ic velika, torej dozorela živina in da moramo vsled tega vse mlade plemenske živali v prvih 2 letih krepko krmiti, ter nuditi jim dovolj prilik za prosto gibanje.
Gospodarski in tržni pregled.
g Izvoz konj iz Slovenije. Finančni odbor jo na svoji zadnji soji sklenil na predlog ministra za kmetijstvo, da so dovoli izvoz konj iz Slovenije in siccr koroške ter belgijske pasme, moškega spola. Razen tega je odobril, da se izvozi 2000 ovac za avstrijske vnovčevalnice za živino proti jamstvu uvoza plemenske živine iz Avstrje.
g Cone moke v Banatu. Moka št. 0 kg 14.50 K, moka St. 2 kg 13.50 K, krušna moka kg 12 K.
g Letošnja cena češkega sladkorja. Mi dobivamo v precejšnjih množinah češki sladkor, zato je potrebno, da prinašamo v našem listu te cene in njih izpremembe. Iz Prage namreč poročajo: Sladkorna komisija v Pragi je sklenila, da stane surov sladkor 100 kg 440 K, bel sladkor v štokih 100 kg 701 K, dočim zahtevajo tovarn«. 728 K. Užitnina znaša 4 K za stot. Če bi bil češki sladke postavljen na postajo v Zagreb, bi stal na debelo 56 K, v Ljubljani pa skoro ravno toliko. Da pa znajo gotovi sladkorni tovarnarji navijati cene sladkorju, to je pa itak znana stvar. Te sladkorne verižnike bo treba najpreje vprašati za sladkor in njihove milijone, ki
so si jih pridobili na račun ubogega ljudstva, v prvi vrsti kmeta.
g Cene sladkorja padalo. Zadnje dni so pričele padati ceno sladkorju. Sladkor v kockali na debelo ponujajo po 64—66 K, dočim prodajajo na drobno kg že tndi po 00—65 K kg. To se more opaziti v Zagrebu, ne pa pri nas v Ljubljani. Pričakujejo, da bodo vsled nastalih razmer cene sladkorju Se bolj padle,
g Cene mesa in masti v Osjeku (Slavonija) so sledeče: goveje ineso brez razlike kg 24 K, telečje kg 24 K, svinjina kg 32 K, debel Spch kg 44 K, sulo kg 40 Iv.
g Poročilo s trga v Splitu. Cene v Splitu za 1 kg so sledeče: sladkor v kockah 63 — 65 K, kava »Santos« 56 — 58 K, sveče v zavitkih (16—22 kosov) 45—48 K.
g Z belgrajskega trga. Črni kruh kg 3 din., beli 3.50 din,, moka kg 3 din..goveje meso kg 8 din., svinjsko meso kg 8 din,, špeh kg 9 din,, maslo kg 18 din., litoj-mleka 2 din., krompir kg 0.80 din., zelje kg 1,50 (lin., sol kg 2.50 din., kava kg 12 din., prašiči žive vage kg 5 din., ovce žive vage kg 3 din., kože žive vage kg 2.50 din.
g Cene žita v Banatu. Po zadnjih vesteh iz Novega Sada so cene žitu za 100 kg sledeče: pšenica 900—920 K, stara in nova koruza 300 K, koruza v storžih 200 K, oves 260 K.
g Vrednost denarja. Dolar 120—121 K, avstrijska krona 37 vin., češkoslovaška) krona 1.70—1.75 K, marka 1.90—2 K, lej 2.24 K, italijanska lira 5,07 — 5.12 K, drahma 12 K, 1 bolgarski lev 1.68 K.
g Z vinskega trga. V Beli Krajini je trgatev že pred več kot 14 dnevi končana. Mošt ima 16 do 22 stopinj sladkorja ter v tem oziru ne zaostaja za 1. 1917. Z ozirom na .množino smo daleč za pričakovanjem. Cene šc niso stalne, posamezniki so prodali po 10 do 14 K liter. — V vinogradih na Štajerskem se je trgatev končala. Ljudstvo je razočarano radi male množine na-prešanega mošta. Malokateri vinogradnik zamore reči, da letošnji pridelek glede množine doseže lanskega, ampak večina izjavlja, da je letos pridelala manj kakor lani. Pač pa je kakovost letošnjega pridelka enaka vinu letnika 1917, kajti rizling in silvanec imata 20—23 stopinj. Ljudstvo je silno razburjeno vsled nove trošarine rta. vino, vinski ter sadni mošt. Prevelika krivica bi bila, če bi vinogradniki morali plačevati ta davek, ko sta jim vendar toča in oidium vzela več kakor polovico grozdja. Vinogradniki so že brzojavili v Belgrad, da odklanjajo z vso odločnostjo vsak tak davek. — Vinske cene se dvigajo vsled izvrstne kakovosti letošnjega pridelka, ki bo zelo pičel. Mošti zadnjega tedna so kazali 18 do 22 stopinj. Letina ne bode slabša kakor leta 1917 glede dobrote. Ko se dobi pregled čez kakovost in množino, bo zač&-la trgovina. Sedaj Š3 vse čaka. — V Istri je letina ugodna in ima mošt 22—23 stopinj. Dalmatinsko vino plačujejo postavljeno r Trst po 10 K liter. — V Dalmaciji imajo še nekaj starega vina, okoli 2000 hI in plačujejo stopinjo po 120 K na mestu. Vino je izvrstno. — Trgatev v Avstriji je proti pričakovanju slabo izpadla z ozirom na množino. Negotovost, koliko bo novega vina, povečuje povpraševanje po starem vinu,
posebno močnejši vrsti, ki se more uporar
51
bili za rezanjem z novim vinom. Na dunajskem Irgu slane lil 8 odstotnega vina 3600 nemško avstrijskih kron, za vina 9 do 11 odstotna vina zahtevajo 3800 do 4SOO nem. avstr. kron. — Na Mnžarskeni je vedno večje povpraševanje po starem vinu. Za mošt sc zahteva 1000 do 1200 K hI. Letina z ozirom na množino jc slabša, kot se je pričakovalo, toda kakovost je izvrstna. — Na Češkem ccnc vinu neprenehoma rastejo
g Naša letošnja žetev. Po podatkih finančne uprave je znašala površina zemljišča, posejanega z žitom in pridelek žita v letu 1920:
< x d co w r> v> v. T < S7 » «5 5 «1 2.
S B g J » " o
r £ e # s * •
B	p P ^ 2.
<0 «J O
o B
•fl o
5*
61
f
»
»i	u	jj	ie
<y.	—	OB	<*	O	-1
<X	CJ	IS	-1	O	-1
cj	ci	c*	io	bo jo C3	ej
K	C<	O	^	O (C IO {>
a,	«i	—	w	c	o tt	o
rf-	C 5	»-•	H*
S	g	o	S	g	si	.s
"-1	"-l	<C	Jg	Ji	is
t?	8	y	s	s	i« G	žo
g g	|	t s	o	g O	g
O O	O	O	O	— «D	»1
5" K O
C S
p
•o
-S
tc	c«	►-»	c«	p
JI	jO	CO	tfk	C«
4-	C«	oo	c«	do il> O
.10	i->	o	IO	CI O	io	C1
c.	o	—	-i	► i O	io	o
15 C	— C	li
<5 j- J—	Oi J- J- JO	S
n *» O	CC O) <C C	c: C C Io o u t«
-I <0 o	o »-» po -I	o*
o«
s

O tn O
o o o
o	>*-	I '	c.
•z	<5 ti to	jo	«
c. U-	io io o bo	co	c:
O O	»i ««	O CO	C«	**
t;	~ li m ^	-i	c>
o ^
J» JO
-	ta	t: JO
CT	o	~o <c
— C«	o	o ^
U O H.	CJ	-I C- o
5 3 §
S 2 c> i i i
a
r- cc t-
CO CJ» o
CO O r-
«ooo
g 8
„=>	y	-
•I a	«	14	J
u n S	ji	c->
CO Oi	p	o	C
©	o	—	'p t' o cp
8 8	fS	§	8 S i?, S
.O C.
cn cr g &
S58
B-'"«* II
t> |i
•o
<
_ C. tr «
05 o
pr
'i
s s S. R SB ll
D* O1' B
pr a * «
K
s- ^ 05
I*
"C iT
Vsega skupaj smo pridelali- pšenice 132.897 vagonov, rži 20.473 vagonov, ovsa 46.059, vagonov, ječmena 39,315 vagc-nov.
g Zali on za varstvo malih kmetij, po katerem se posestva, ki ne presegajo pet hektarjev s potrebno živino, nc smejo prodati nn prisilili dražbi (liciliral), sc bo raz-6'
širil tudi na slovenske dežele. Mali kmet jc torej popolnoma varen pred oderuhi. To jc važno radi tega, ker se po avstrijskem zakonu kmet, ki jc zabredel v dolgove, lahko požene s posestva, po novem jugoslovanskem zakonu mu bo pa v najslabšem slučaju še vedno ostala hiša, pet hektarjev (črez 8 johov) sveta in potrebna živina.
g Letošnji tobak jc boljši od lanskega. Računa sc, da so pridelali v naši državi tobaka okoli 10 milijonov kilogramov.
g Pridelek piva v Jugoslaviji. V naši državi inu.mo doslej 42 pivovaren, ki so pred vojno pridelale 750.000 hektolitrov pive. Danes sc pridela veliko manj, ker večina pivovaren ne deluje tako, kot bi bilo treba. Največja pivovarna je v Sarajevu, kjer skuhajo letno 150.000 hI pive. Najmočnejše pivo kuhajo v Vojvodini, Srbiji in Hrvatski 10—13 stopinj.
g Priznanje liberalcu iinančnemu ministru Stojanoviču. Zagrebški strokovni list trgovino in obrt »Trgovac« piše med drugim: »In mi priznavamo, da g. Kosta Stojanovič ni strokovnjak, ampak da ni niti diletant, ampak laik (navaden človek), ki o nobeni stvari ničesar ne razume.« Tako piše navedeni zagrebški list z dne 2. t. m. Mi k temu samo to lahko pripomnimo, da jc to najbolj nesposoben finančni minister, kolikor jih je imela doslej naša država. Tak človek ni dober za kramarja ali branjevca, kaj šele da bi bil finančni minister take države. Proč s takimi šuš-marjil
K Sejmsko poročilo lz Maribora dne
1. oktobra. Prignanih jc bilo 199 prašičev. Cena je bila povprečno 33 K za 1 kg žive vage. Kupcev jc bilo veliko, skoro vse na sejm prignane svinje so so poprodale. Pretežna večina kupcev je bila iz Dravske doline, ki so odpeljali svinje radi visokih prevoznih lari/ov na lastnih vozovih. Iz tega poročila je razvidno, da mariborski sejmi napredujejo. Kmete opozarjamo, da naj nikar ne pozabijo na potrdilo domačega županstva, ki se po novi naredbi naše dc/.elne vlade zahteva pri kupu ter prodaji živine.
g Vžigaino vrvico je prejel Urad za pospeševanje obrti in jo oddaja v kolačih in tudi posamezne v svoji pisarni, Dunajska cesta št. 22 od 8. do 12. ure dopoldne.
g Pozor lovci! Prejeli smo: Na Dunaju plačujejo zimske kože divjih zajcev komad po 90 do 100 K in jih težko dobijo, ker tovarne klobukov nimajo plišastih klobukov iz česa delali. Pazite da kože zajcev skrbno zbirate in jih skupno v Ljubljani na Pavlov sejm tovarnarjem prodate, ki bodo prišli z Dunaja. Kajti če jih prekupcem prodaste, preveč zavržele in prekupci se pelem vam smejejo, ko jih petkrat dražje prodajo. Ni čuda, da so plišasti klobuki tako dragi, ker dlaka štirih kož komaj zadostuje za en klobuk. Torej lovci, vsi na delo in zbirajmo kože skup in jih bomo na Pavlov sejm v Ljubljani tovarnarjem prodali drago.
g Tobačni izvleček za pokončavanje
škodljivcev na sadnem drevju. Kmetijska družba je prevzela nabavo tobačnega izvlečka za pokončavanje listnih uši in drugih škodljivcev na sadnem drevju in ga bo oddajala podružnicam in sadjercjcem v po-
sodah po 50 kg po ceni 100 dinarjev ali 400 kron za to množino. Tobačna tvornica ne more oddajati tega sredstva v manjših količinah, ker ni dobiti za to primernih posod. Priporoča se podružnicam in posameznim kmetovalcem, da si naročijo to bi^go sku.pno v navedenih posodah po 50 k£ in ga potem razdelijo med kmetovalce, pri čemer morajo ti sami skrbeti za manjše posode. — Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
g Tovarna zn ipirlt in droie d. d. v Račjem. Zopet moremo v ruzvoju na*-.- iu-niačc industrije zuznaniovati važen nuv pojav. Kakor znano, jc pri nas veliko pomanjkanje drož in spričo tega smo bili prisiljeni, naročati to blago za drag denar iz tujine. Temu bo vsekakor odpomogla nova delniška družba, ki je prevzela, modernizirala in z novimi stroji opremila tovarno za špirit in drože v Mačjem, tako da more ustrezati vsem zahtevam. Nai-boljši dokaz, kako zelo poMeLna jc bila ustanovitev te tovarne, je ta, da naroča povpraševanje po drožih od dne do dne, Te drože se izdela vajo izključno le iz sadežev, iu take drože so, kakor znano, uaj-bolj zdrave.
g Pomanjkanj« vagonov v železniškem prometu je zelo veliko po celem svetu. Anglija ima 6 odstotkov pokvarjenih vagonov, ki so v delavnicah, Francija 10 odstotkov, Italija 18 odstotkov, Madžursku 24 odstoatkov, Avstrija 35 odstotkov, Romunija 42 odstotkov, liolgurija 44 oii-r.ot-kov, Jugoslavija nad 50 odstoikov. — Lokomotiv, nesposobnih za vožnjo, imajo na Angleškem '21 odstoikov, Francoskem Ti odstotkov, v Italiji 27 odstotkov, na Madžarskem 73 odstotkov, v Avstriji 37 odstotkov, v Romuniji 71, v Bolgariji G3 in v Jugoslaviji okoli 70 odstotkov.
g Izvoz hmelja iz Ce&koslovnSke. češkoslovaška je dovolila izvoz za 50.00.' kg hmelja. Izvozna dovoljenja se podeljujejo samo izvoznim trgovcem.
g Cene v Bolgariji. 1 kg bele i.n-R, 5.50 leva, 1 kg sladkorja levov, 1 kave 55 levov, svinjska nias.t 1 kg 57 1 .r <v. 1 lev je vreden 1 K G8 vin.
g Svetovna žetev pšenice v 1, 1920. Poročilo mednarodnega zavoda v Rimu javlja: V Severni Ameriki se računa, da znaša žetev 28,9 milijonov metrskih ton nasproti 30.9 milijonom leta 1919. Žetev Belgije, Španske, Italije, Švice, Kanade. Indije, Alžira, Egipta, Maroka in Tunisa se računa na 48.9 milijonov Ion nasproti 49 milijonom leta 1919. Mažarska poroča, da znaša njena žetev 930 tisoč ton. Iz drugih dežel ni točnih podatkov, ampak označujejo žetev kot »dobro« na Bolgarskem, Danskem, Francoskem, Luksemburške-n, Nizozemskem, Rumunskem in Švedskem, kot »srednjo« na Nemškem, Poljskem i'1 Čehoslovaškcm, »izpod srednje« pa ria Angleškem.
g Pridelek bombaža cenijo v Ameriki na 2 milijona 700 tisoč ton, t. j. za 10 odstotkov več kot lani, pridelek sladkorne pese pa nekaj nad 8 milijonov ton, to je za skoro 40 odstotkov več kot 1. 1919.
$£ Zamenjava kron na Rumunskem. V Rumuniji so od 1. do 10. sept. zamenjav^ krone za lejc v razmerju 1 : 2, to jc za 2 K
ce dali 1 lej (pri nas 1 : 4). Pri tej priliki
,i vzeli iz prometa za 8200 milijonov kron.
g Znižanje prevoznih cen na morju. Iz
,'rsta poročajo, da so v zadnjem času izdatno padle prevozne cene blaga na mor-,u ter so cene deloma žc dosegle predvojne cene. Tekom dveh mesecev so padle cene za polovico. Tako je prevoz za žito Avstralija—Anglija, ki je stal za tono 250 šilingov, sedaj samo 123— 130 Šilingov. Prevoz za seme Šangaj (Kitajsko)—Sredozemsko morje je padel od 300 na 156 šilingov. Glavni vzrok padanja cen jc ta, ker fc jc znatno zmanjšal izvoz premoga iz Anglije, ker je popolnoma prenehal izvoz iita iz Rusije in ker je za sedaj dovolj velik izvoz argentinskega žita. Po zadnjih poročilih so naložili na Angleškem na ladje okoli 12 milijonov ton premoga za izvoz.
g Svoboden izvoz petroleja iz Rumu-oije jc dovolila rumunska vlada. Bomo videli, koliko petroleja in po kakšnih cenah bomo dobili k nam. Petrolej za monopol, kjer ima glavno besedo urad, ki se imenuje monopol za petrolej, a nahaja sc v Belgradu.
g Železo ca sodne obroče. Jeklarna Jurija grofa Turnskega na Ravnah jc pripravljena sprejeti naročila železa za sodne obroče ter bi mogla v najkrajšem času postaviti to blago na trg. Cena železu za obroče je 20 K za 1 kg. Kmetijska družba bo posredovala naročila in razdelitev železnih obročev med vinogradnike in so-darje. Poživljajo »e torej ti, da takoj naznanijo Kmetijski družbi množino železnih obročev, oziroma njih težo in mero, d/> bo lahko družba jcklarni podala v to potrebna naročila. — Kmetijska družba za Slovcni-io v Ljubljani.
g Goveje bolezni. Dne 2. oktobra je bilo izkazanih v glavarstvu Ljubljanska okolica 79 hlevov oku/.enih s slinavko in parkljevko, in v ccrkniškem glavarstvu 192 hlevov. Svinjske kuge )c največ v črnomaljskem okraju (30 okuženih svinjakov), mariborskem (43 okuženih svinjakov), novomeškem (33 okuženih svinja-kovj in v Prekmurju (38 okuženih svinjakov). Svinjska rdečica je lc senitcrtja.
Tedenske novice.
Jugoslavija.
j Proti novim davkom vedno bolj vre
iiidi na Hrvaškem. Vršilo sc je posvetovanje državnih poslancev, trgovskih 'cro-tiov in drugih merodajnih činiteljev, ki so potem poslali v Belgrad odposlanstvo z zahtevo, da se proračun omili. Kakor vidimo, jc boj, ki ga je začela Slovenska l.judska Stranka proti krivični razdelitvi davkov, začel segati tudi v sosedne pokra-">ne. Radovedni smo, čc nam bodo libe-nilci še rekli, da smo hujskači.
j Volilnih okrožij ima Srbija 29 s 152 poslanci, Bosna in Hercegovina 6 okrožij s 63 poslanci. Hrvaška in Slavonija 8 okrožij z 88 poslanci, Slovenija 2 okrožji s 36 poslanci, Dalmacija 1 okrožje z 11 poslan-Črnagora 1 okrožje z 10 poslane!, Ba-■'al 2 okrožji z 19 poslanci, Bačka 3 okrožja s 27 poslanci, mesta Belgrad s 6 poslan-
ci, Zagreb s 5 poslanci, Ljubljana s 4 poslanci. Skupaj 421 poslancev.
j Zakon proti draginji je bil predložen ministrom. Določena jc ccna nc samo živilom, temveč tudi obleki, obutvi, perilu, stavbenemu gradivu, zdravilom. Hvalevredno, to so kmetje žc stokrat povedali, da sc mora predvsem za potrebščine, ki jih kmetje kupujejo, nastavili pametne cenc. Lc, da tudi sedaj šc nc verjamemo, da bi se to res tudi zvrševalo, ker veriž-nik vedno na noge pade, kakor maček, pa ga vrzi kakor hočeš.
j Južna železuica se podržavi in sc vrše to/.adcvna pogajanja.
Po!£l?ene.
p Hvaležni šentjernejski samostojneži so obljubili v Kmetijskem listu povereniku Janu, da mu bodo preskrbeli za čeden odhod iz Šcnl Jerneja, ko pride h konjski dirki. Ta odhod bi najbrže obstal v gorjačah, kamenih in nožih, kar znajo predvsem šentjernejski samostojneži. Vse to pa menda zato, ker se jc na predlog g. Jana naklonilo za šentjernejsko konjsko dirko 8000 K.
p Laži »Kmetijskega lista« zoper Ljudsko stranko, sc tembolj množe, čimbolj se bližajo volitve. Sedaj laže, da jc Slovenska ljudska stranka zoper svobodno trgovino, dasi je ravno Slov. ljudska stranka dosegla, da jc v Prekmurju svobodna trgovina, z živino, katero so ravno liberalni meše-tarji hoteli imeti zase za sramotno nizko ccno. V Belgradu so sc ravno naši poslanci potegovali za svoboden izvoz, ki bi bil v zadružnih rokah, samostojni kmetski liberalci pa so v »Kmetijskem listu« zagovarjali bankirski izvoz.
Druga laž je, da se je izjavil tajnik SLS dr. Kulovec: »Mi imamo ljudi, ki bodo šli za nami, pa če naredimo šc tako buda-lost in napako.« Res pa jc, da dr. Kulovec tega ni nikdar in nikjer govoril.
Tretja laž je, da sc klcrikalci zato ženejo za samoupravo, ker sc upajo na ta način izogniti agrarni reformi, pri katerem da pridejo zlasti vpoštev cerkvena zemljišča na Hrvatskem. »Kmetijski list« laže, kljub temu, da mu je dobro znano, da se ravno hrvatski škofje bili prvi, ki so javno oznanili, da dajejo svoja veleposestva na razpolago, česar ni storil še noben samostojni veleposestnik.
p Dva bratca. Radi lažnivih poročil v »Domovini« in »Kmetijskem listu« sta bila obsojena urednika Alojz Jatnnik in Milan Plut s primerno globo oziroma z zaporom. Oba urednika priobčujeta svoje sodbe v svojih »resnicoljubnih« listih.
Domače novice.
d Kaj je vse duhovnik? Hujskač, indijski derviš ali fakir, ki zapeljuje Evine hčerke. Glej »Kmetijski list«, št. 40. In vendar trdi ta dični liberalni list, da Samostojna kmetska stranka ni liberalna, temveč strogo krščanska.
<1 Iz italijanskesa ujetništva se vračajoče prosi Marija Mertel, Podkaže DT, p. Dovje, naj jej spornie kake podat ko o možu Alojziju Merici, nd katerega od nnvrmbra 1918 nima nobenega sporočila. Stroški .se povrnejo.
d Podpisano uredništvo radevolje izjavlja, da g. Adolf Pahar i/. Trbovelj ni pi-
sal nobenih dopisov v »Domoljuba«, Uredništvo »Domoljuba«.
d Poljane pri Toplicah. Nov bronasi zvon. Tc dni se je mudil na obisku pri svoji materi v Občicah gospod Ivan Kra« ker, ki si je pridobil v Ameriki lepo premoženje. 1'redno jc odhajal nazaj v svojo novo domovino, je naročil in plačal za tukajšnjo župno cerkev nov zvon iz čiste bronovinc, ki bo tehtal 400 kg in stal okro^ glo 60.000 K. Za ta velikodušni dar mu izi tekamo farani kar najprifirčncjšo zahvajoj in sloterni Bog plačaj.	'"IjJ.
d Ribno pri Bledu. Po šestih letih" sef je vrnil iz ruskega ujetništva g. Gabrijeli Ferjan, posestnik in gostilničar v Ribnen* ter odličen somišljenik SLS. Znan je po celr okolici ter po mnogih krajih Slovenije. Zato ga tem potom srčno pozdravljamo ter mu želimo vse dobro v novi domovini.
d Živinski sejm v Boh. Bistrici se vrši 18. oktobra 1920 pred Občinskim domom, d Klic z dežele. Kmetski mož nam piše: Svetovna draginja je dosegla pač svoj višek. Razni upravni stanovi imajo tej draginji primerne plače. Poglejmo pa mala uboge upokojene duhovnike. Pridem v hišo upokojenega duhovnika in vidim, ka« kšno pomanjkanje vlada. Niti najslabša vsakdanje hrane nima. Potožil mi je vs« gorje in pomanjkanje; rekel mi je: z moj<J plačo, pokojnino in doklado skupaj 360 K>: mesečno si šc najskromnejše hrane ne mof.: rem oskrbeti. Začudil sem se temu: duhovniki, steber cerkve in države, so prišli m tako neznosno pomanjkanje. Kje ste poklicani organi? Prosi se, naj vlada vse ukre>-ne, da sc tem siromakom pride na pomoč.
d Umrl je, kakor smo že poročali, dn« 6. oktobra v Radomljah g. župnik v p. Anton Lovšin. Rojen je bil v Gorenji vas^ pri Ribnici 1. 1842., posvečen 1. 1869. Služboval je pet let v Selcih, nekaj časa na Je-žici, štiri leta v Podkraju na Vipavskem/ potem je bil 14 let župnik na Homcu in 14: let na Dobrovi pri Ljubljani, dokler se nit preselil v pokoj v Radomlje, kjer je služboval zadnja leta z veliko potrpežljivostjo, bolj v pomanjkanju kakor v brezskrtf-' nosti — saj je znan žalostni gmotni polOr žaj sedanje katoliške duhovščine in zlasti še timirovljene. Blagemu pokojniku večni mir!	' .
d Umrl je v sredo 6. t. m. na PrevojaH pri Lukovici g. Gašper Kotnik, gostilničar in cerkveni ključar podružnice v Št. Vidtf pri Lukovici v 74. letu starosti. Delal ftr kot podvzetnik pri raznih železnicah in ce-i stah, tako pri bohinjski železnici in pri novi cesti v Moravče. Bil je veren mož. Po(* greb je bil v petek dne 8. okt. od 10. dop« d Umrl je na Rodici pri Domžalah znani tamkajšnji posestnik Franc Šmoo-star. p. d. Mlinar v starosti 68 let. Pogreb bo v soboto 9. t. m. ob 7. uri zjutraj. N, T m. p !	tr'
d Umrla sta Janez Rudolf, posestnik, in Ana Novak, posestnica iz Selške gore! pri Mirni. Bila je dobra mati osmih otrok,' N. v m. p.l	'
d t Ivan Dremelj. Piše se nam: 2o je minulo meso': dni, odkur ga jc prejela mati zemlja v svoje naročje, a še vedno nam je živo pred očmi njegova podoba, šc vedno gledamo v duhu njegov prijazni pogled, čutimo njegovo toplo prijateljsko roko. — Pokojnik je bil rojen |. It:.i7. na Spodnjem Brezovem; po l;on-
fani ljudski Šoli je šol na prigovarjanje on-ilotnegu g. kaplana v Ljubljano v srednjo šolo. A ker se jc moral kot sin ne posebno premožnih kmetskih staršev boriti zti vsakdanji kruli, je pustil gimnazijo in vstopil 1. 1870. nn učiteljišče; u moral jo prekiniti študijo ter odri-r.lti v vojaško službovanje kot računski podčastnik; I. 1884. je mftturiral in bil nastavljen i>u Polici, kjer ie ostal nepretrgoma do svoje siniti. Kot oče ie skrbel za svoje učence, ter prigovarjal starcem, kjer se mu je zdelo primero. da bi jmslali svoje otroke v latinske tole, tako, da je vzgojil iz srede svojih učencev zastopnike vseh slonov. Bil je tudi dolgo ,\rs(o let predsednik krajnega šolskega sveto in tlo smiti prvi občinski svetovalec. Kot pravi mož pa ni skrbel le za svojo učence, temveč tudi za svoje občane; pomagal jim je nepre-juano. delal prošnje, jim svetoval, jih svaril, peljal, kjer in kakor so mu je zdelo prav in jirimrriio. Najbolj l>a ga je dičilti izvanredna gostoljubnost, ni čuda forej, da smo ga vsi vzljubili - in nai zaupali kot svojemu najboljšemu vodniku. A sedaj je dokončal svoje dobrodelno delovanje in odšel po zasluženo plačilo. Nam v sem pa, ki smo občevali z njim, ho ostal v trajnem in blagem spominu,
d Avtomobilska nesreča pri Višnji gori. Dne 8. t. m. zvečer se je odpeljal 38-letni trgovec Zvonimir Biljan z avtomobilom plebiscitu na Koroško. Spremljeval ga jc iarmacevt Humbert Coronelli. Ko se je Biljan pripeljal do Višnje gore, je zadel z avtomobilom v cestni kontin, vsled česar sc jc avtomobil s tako silo prevrgel, da se je zadnji del avtomobila postavil kvišku in se razbil. Biljan in Cornclli sta padla pod a\ tomobil in je bil Biljan precej mrtev, medlem ko sc jc Cornclli le na cltsni roki in nogi poškodoval. Mrtvega Biijana, kakor tudi ponesrečenega Cor-ncllia so prepeljali v Ljubljano.
d Smrtna nesreča. Dne 7. oktobra se je z avtomobilom pripeljal po cesti proti Grosuplju g. inženir dr. Kasal iz Ljubljane. Nesreča je hotela, da se je takrat pripeljal iz vasi Brvaci z enovprežnim vozom 15 letni Janez Škerjanc, po stranskem na državno cesto vodečem potu ravno tik avtomobila. Vsled naglega ovinka na levo je fant tako nesrečno padel z voza, da je ipriše! ravno pod avtomobil, ki ga je povozil in mladi fant jc vsled poškodb na vi in vsled notranjih poškodb na licu mesta umrl.
d Utonila jc v Vodicah dne 4. okt. t. I. posistnikova žena Marija Jerina, ko je B&jenia'a vodo v studenčniku, ki se nahaja v bližini njene hiše. Vodnjak je 70 cm globok in ima 1.50 m svetlobe, ograjen je fe 80 cm visoko ograjo. Rajnica je vodo .Zajemala s kanglo, stegovala se je čez jograjo, izgubila ravnotežje in padla z gla-jvo naprej v vodnjak. Ker ni bilo takrat Jiikogar v bližini, da bi ji pomagal, je utonila
d S skednja je padel in se nevarno
E oškodoval 12 letni Martin Gradišar iz rage št. 19.
d Nesreča na žagi. S cirkularno. žago ,ne je urezal v desno roko na Jesenicah 53-letni žagar Janko Čuden.
d Vlom v občinsko pisarno na Viru. (Tatovi so vlomili v občinsko pisarno na ;tViru in odnesli iz nje vso obleko, srebrnino in zlatnino.
d Družinska žaloigra. Pri Sv. Križu, na Primorskem je 191etni Angel Magajna zalotil pri svoji sestri Mariji ljubimca Franca ffence, čevljarja. Ker Angelu Tence ni bil simpatičen in ker je bil povrh šc vinjen,
se je med njima vnel prepir, na kar je Angel vrgel Tcncelu v glavo poleno s tako silo, da se je poslednji zgrudil mrtev na tla. d Napad pri Medborovnici. Posestnik
Ivan Rak iz Medborovnicc je nesel vrečo pšenične moke iz inlina domov. Ko je šel čez most, sta prišla dva neznanca za njim, od katerih ga jc eden udaril dvakrat s palico po glavi. Nato sta ga napadalca pograbila in vrgla z inoko vred v vodo. Ko se je zavedel, je čutil hude bolečine v re-brih in je le z veliko težavo prišel domov. Moka in klobuk sta ostala v vodi; Rak jc pogrešil tudi denarnico, v kateri je imel 400 K denarja.
d Poizkušen samomor v Vevčah. Zidar v vevški papirnici Vinko Zajko, doma v okolici Ptuja, 29 let star, se je ustrelil s samomorilnim namenom v prsa in se smrtnonevarno ranil.
z Scjm sv. Lukeža v Krškem bode letos, ker je dan sv. Lukeža 18. oktobra v ponedeljek, šele prihodnji ponedeljek, t. j. 25. oktobra t. 1., kar naj blagovolijo vsi sej-marji na znanje vzeti.
ž Ali si že naročila: Nedeljske ure na I društvenih odrih. Surdenkovi verzi so kakor nalašč pisani za dekliško dušo. Zbirko natočiš po dopisnici na naslov: Krekova prosveta, Ljubljana, Poljanska cesta 4. Stane 15 K, 7 izvodov skupaj 95 K.
Dopisi.
ST. JERNEJ, DOLENJSKO. 8. oktobra 1920 je šlo 6 fantov-Grlov lz Orohovlce k vajam v 61. Jernej. Koncem vasi Jih napadejo s kolml. I*den naiih fantov obloži s težko rao na glavi, drugI zbeže z malimi poškodbami. Slučajno v vasi se nahaja-Jofil orožnik pribiti tako) na lice mesta. 6ez ekaj ur prideta io dva orožnika. Tri osumljence — nasprotnike orlovske organizacije — so orožniki odpeljali v Novomesto. ianta so propcljall danes zjntraj v bolnico v Kandljo. Osumljenci so sinovi samostojnežev In njihovih agitatorjev. To se Je zgodilo okrog pol 8. ure zvečer.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
Bodočnost narodi; v svobodomiselni obliki.
Ko smo se v nedeljo 3. oktobra zvečer vračali od igre »Deseti brat«, ki jo Je uprizorilo slov. kat. izobr. društvo v šmartnem pod šmarno Goro, ss Je zbrala skupina podivjan-cev, katerim se Je zahotelo boja lz sovraštva do nas. Pričeli so nas zmerjati ln izzivati z raznimi psovkami, a ml se zaje nismo zmenili; to pa Jih Ju ie bolj ujezilo, ker niso mogli od nas izsiliti povoda za pretep. 2! godbo pso-vanja in zmerjanja so nas spremljali do Tacna, kjer so se ob razpotja odstranili in si oskrbeli medtem kole, eden celo lopato, da se tako bolje pripravijo za dojanskl napad, ker se ga takoj iso upali Izvesti, dokler je bilo ie kaf navzočega razhajajočega se ljudstva. Mi smo se vzdržali strogo disciplinirano ln šli mirno svojo pot proti domu. Za živo mejo koncem Koširjevega kegljišča so se poskrili, odkoder so nas napadlL Tu so pokazali vso svojo pre-iepaško spretnost, posebno na naiih štirih članih. Da pa ta izredna njihova zaslnga ne ostane brez nagrade, smo Jih na pristojnem mestn že predlagali v odlikovanje. S tem svojim manevrom so nam hoteli zagreniti veselje do naie lepe organizacije, a so nas ie bolj podžgali za našo lepo orlovsko idejo. In ti, slovensko ljudstvo, ki tl Je na srcn treznejia bodočnost, vedi, kje je mesto za tvojo mladinol Zatorej vsi pošteno misleči fantje, oprlmito se naše lepo orlovske organizacije, da z združenimi močmi proženemo na podlagi krščanskih načel te temne elemente s površja, ki so le v sramoto slovenskemu narodni — št. Vldski »Orli«.
ST. JERNEJ.
Jugoslovanskemu klubu smo poslali naslednje poročilo: Dne 3. oktobra se Je zbrala velika množica gospodarjev ln gospodinj fe vse farne občine ŠentJernejske, ki predstavlja delom tri občine ln nad 6000 dni, na protestnem shodu zoper povišanje davkov za l.t0 1920 1921. Govornik S. N. U. pravi: Zadnji! smo ogledovali neoknano figuro na poitnlk znamkah, pa pravi en posestnik: »Vidite, ta pomeni, da nas bodo do nagega sleklll« Pa res vse tako kaže. Koliko vinogradnikov Je, ki niti toliko niso pridelali vsled trtne plesnobs, da bi bili kriti stToiki za obdelavo, in seda) naj še kakor za kazen plača ie za vsak hi pridelka 32 KI Niti z mezincem ni vlada mignila, da bi se nam preskrbela cenejša palica, pač jo z tako visoko carino podražila ia sedaj pride finančni minister s takim predlogom in to kar na svojo pesti Zahvaljujemo (. poslanca Ljudske stranke dr. Hohnejca, da J. povzdignil svoj glas zoper tako samovoljno ravnanje. Ko bi se v vinorodnih krajih delavcem streglo samo z ono količino vina, katero Jim Je minister odredil, ne dobli nobenega delavca. Kronsko vrednost so nam štirikrat znižali, ln sedaj se nam hoče itlrlkratnl zemljiški davek naprtiti! Ni čnda, da že sedal vse v Ameriko sili. Tndl zahtevamo, da so nam ob priliki žigosanja odvzeti denar vrne. Dr. žerjav Je v »Uradnem lisfo« Izjavil, da fcn-derno 20 '/< državi sami za par meseccv brezobrestno posodili, sedaj pa Isti dr. Žerjav z« v račilo ničesar ne storil Samo naša župnija Ja za pol milijona oikodovanal — Za gledališča ln Sokola pa ima finančni minister polu« rekel — Nezasllšao! — Vsak gospodar ve, p.i tndl vsak delavec rad pripozna, da nas prebrana enega delavca najmanj 12—15 K na dnn stane. A davčni referent v Krškem nam pošilja ptiznnnico v popravo, v katerih hoče v ta namen prlpoznatl samo 3 K reci tri kronel Alt se ne pravi to norčevat! lz kmetovalca?! Prosimo torej gg. poslancc, na| tako kričeče razmere v državnem zbora pojasnilo.
MEKINJE.
Za društveno petje vneti nadačltclj g. L Primožič Je odšel na enoletni dopust v LJubljano, da so v glasbi višje izobrazi. — Griža je s ; rc -.r.i pri»»ncsla. Umrla ]e le ena '■ nt jo, namrefi Marija Perne z Ztlaše in sicer 13. tieplembra ravno na dan šti-ridesetletnlce poroke. — Izobraževalno društvo Ima še na razpolago nekaj izvodov zgodovinske igre v petih dejanjih: »V tem znamenja boi zmagali. Posamezen izvod stane 3 K, 79 izvodov skupni po 2 K SO vin. Igra Je kratka in prav primerna za naie odro.
IHAN.
Nai Orel Je priredil ▼ Središča Javno telovadbo. Soveda tndl ta slavnost nI bila končana, da bi ne biia grajana. Kako da smo slabo naredili, Je vedela posebno neka oseba v ženski oblekL Tisti osebi na znanje, da nam Je žal, ko se ne mnremo nanjo ozlratL Kajti vo-selico Sokolov ln prireditve Orlov, to nI šlo ln ne pojde skopaj. Zakaj, v veseljačenju in pijančevanju se z Crlom nikakor nočomo ln ne moremo skušati — Bratje, naša dolžnost Je, da gremo vedno prava pota, kajti prepričani smo, da Imamo prt naši organizaciji O. Z- m0" že ln fante, katerim smo lahko ndanl z dušo in telesom. O. Z. nas Je nčila vodno pravo In Je njen namen, da postanemo pravi, krščansko Izobraženi fantje. Bog živi! — Ivan Hribar, predsednik Orla v Ihana.
STARI KOT.
Pristai JDS tudi shoda SLS v Bragi ln Starem kotu no more pozabiti, ker ga zelo v oči zbada. Poleg vseli podlih laži doplsntaarja v »Domovini« z dne 1. okt. omenja tudi, da je bilo zborovalit.ee prazno. Ali Je bil dopisnikar navzoč z zavezanimi očmi, da nI videl zborovali šče polno. Ljudje so stali še colo nn hodniku. Čemu se nI raJSi pohvalil pred čusnra s svojim shodom, s shodom stranke JDS, na katerem Je govoril PucelJ. Vprašamo, koliko fa bilo pa takrat poslušalcev v pretorih nosili"" r. Turka v Dragi? Prav malo! Celih 13, pa ho tsh no bi bilo, ako bi Jih ne bil govorni 'is pripeljal s seboj iz LoSkega potoka. Tudi lo poročevalec zelo slabo prestol poslušalce na shodu
« Starem kotn. Na polna usta povedano: NI bilo na sbodn, kakor piše »Domovina« lamo 10 mož, okrofl 20 žen ln nekn] otrok, ampak prav vse prebivalstvo lz Kota. Tndi eden nt ostal doma. Pa ne uamo lz Kota, tudi lz Pod-planlne ln Novega kota so prav zvesto poslušali očitano govornikovo modrest. Kakšna tla pa ao pri nas ln kakšne posledice bodo Imelo besede obeh govornikov, bomo pokazali dne 28. novembra. — Prt nas v vasi ni enega izvoda »Domovine«. Prvič nam ie prišel Izrezan doniš lz »Domovine« v roke, kateri Je Sel od hiše do hiše, da smo val lzprcvidoli, kako podle laži meče osnovani Ust med svet. — Prebivalstvo v Starem kotu.
PRELOKA.
Na seli Kmetske zveze dne 3. t. m., ki |e bila zanimiva in pončna, ao se spre|ele te - le resolucije: 1. Odločno zahtevamo kar največjo samoupravo aa Slovenijo z deželnim zborom, ker edino ta Ja rešilna za kmeta. 2. Ogorčeno protestiramo proti nameravanemu krivičnemu drž. proračunu, kl bi n ni 611 kmeta. 3. Odločno protestiramo proti novemu užltnlskemu davku na vino, Jabolčnik, meso itd., ki predvsem zadene zopet le kmeta. 4. Zahtevamo takojšnje občinske volitve.
IZ LITIJE.
Snubci v I.ltiji. Dne 3. oktobra Je po maši pred cerkvijo ▼ Litiji Narodna soc. stranka Imela shod, kjer Je snubila volivce za voiitev ▼ konstluanto. Gosp. Deržič je proglasil vse drugo kot kapitalista In verižnike, podžigal Je »rimsko« ln »berUnsko« internacionaio, mahal po kat. cerkvi in proglašal avo|o Narodno aoc. stranko kot edino rešiteljico ljudstva In Jugoslavije. Nato fe g. Juvan razvijal »program« Narodno soc. stranke. Oznanil Je svojo stranko kot »soclaUstičuo«, vse naše slovenske kmete in delavce in obrtnike imenoval prole-taree, kl nai pristopijo v Narodno aoc. stranko, ki bo odpravila vojaščino, soclallzlraln kapitalistična podjetja, polagala kmelo.n, obrtnikom, uradnikom In delavcem, ninhnU tudi po škofu kot predstavniku cerkvenc oblasti, katoliško vero napadel kot nevarno ia edinstvo Jugoslavije, vera naj so ne meša v politiko in gospodje »iajmoštrl« naj bi v cerkvi ne ImeU političnih govorov, sicer pa on nI za odpravo vere »kolikor Je komu potrebna po njegovem čustvovanja«. Končno Je rekel, naj ne volijo doktorjev in duhovnikov, ampak uradnike, delavce ln kmete, ker Je že dosti duhovske in doktorske komande. Pa možlček se lo zmotlL Ali morda uradniki niso doktorji ali kaj7 Ker atari oguljeni kožuh 11-beralno-kapitalistične atranke ne mika več, zato so si napravili nov irak, v katerega naj bi se volilcl zagledali ln zaljubili v »novo« Narodno aoc. stranko. Ali tudi ta premladitev ne bo pomagala. Na Iraku so poznajo zaplate vzete drugim, ln liberalna Irakarija pojde ob volitvah v grob, kot se spodobi onemoglemu starcu. Tako se bo končala snubitev z vašim ■programom«.
HOTIC PRI LITIJI.
V nedeljo 3. oktobra so mislili imeti narodni socialisti pri nas ahod. Prišli ao »kup štirje železničarji, goatilnlčar z ženo, kor Jo Ml ahod v njegovi hiši in par radovednežev. Nar. socialista ni bilo nobenega razun govornika, kl Je pa tudi le plačan agitator. Hotičanil
Stav ste naredili. Nar. socialisti so le Ilmanlce beralcev-demokrntov, ki nam v Belgradu nakladajo neznosne davke, kl izvažajo žito, kl delajo z veriženjem draginjo. Ti grešniki se M upajo s pravim Imenom med l|udl, zato aa ponujajo na kmetih kot Samostojna kmetska stranka, k',ar ie pa kaj več delavcev kot nar. aoclalisti. Treba poznati te tiče. Edina rešitev xa slov. ljudstvo Je Slov. ljudska strauka, kl Ja vedno neustrašeno nastopala za ljudske koristi ln zahteva za slovenske debele obširno aamoupravo, kl edina mora izboljšati naše te-tavnn razmere.
S7ANGA.
Septembra smo Imeli pri nas dve lepi slovesnosti: RomanJe dekliških Marijinih družb li sosednjih lara >. septembra, prišlo j« nad 500 deklet ln romanje lantov k sv. Antonu, kl |lb le prišlo nad 200, 22. septembra. — Dekleta la fantje so imeli po končani cerkveni pobož-
, nosti lepa javna zborovanja, kjer so ao navdušili za Uršč, življenje In za naše mladinske organizacijo, ttangaril sami bolj od strani gledajo mladinsko organizacijo. Kako bi tudi v fttangi lahko Imeli fantovske organizacije kakor v sosednjih fnrah. Toda fantje, pa tndi mnogi starši žallbog ne razumevalo potrebe In koristi dobrih društev. Pač pa mnogi očetje zahajajo v Šmartno ln Litijo med »samostojne« liberalce. Ne vemo kaj hočejo doli. Ali jih šmartinskl Tomazin In njegavl prijatelji še niso dovolj omolzll. Ali niso liberalci naložili slov. ljudstvu že dovolj davkov, <1> se hodite ponujat v Ufccrnlo lrmetsko stranko, ko imate doma izvrstno kmetsko ornaulzacljo Kmetsko Zvezo. Neprestano se poteguje za vas, ustanovila vam jo Kmetijsko zadrugo. Žalostno Je, da ao ravno v naši farl Izdajalci poštene kmetsko stvari.
CERKLJE NA GORENJSKEM.
Gospod Lapajne sc bridko pritožuje v »Domovini « nad Domoljubovimi dopisi iz Cer-kelj, a tajili si vendar ne apa. Resnica pač v oči bode.
IZ CERKELJ NA GORENJSKEM.
Hvala Rogu, smo vzkliknili, ko smo brali i učen ln globoko zamišljen dopis v »Domovini« od velespošt. dopisnika I. L., nadučitelja v i Cerkljah. Ta mož pa ni prcpallca, kakoršen Je i ^Domoljubov« dopisnik, ampak mož kriatalno čistega značaja — vsega spoštovanja vredon — čislan od bližnjih in dalnjlb in srčno priljubljen pri Ccrkljanclb. Glejte, kako modre ln lope nauke podajo ne samo preprostim ljudem, ampak celo rimsko kat. škofu v Ljubljani. Dandanes Je vse nekam zmedeno in zbegano ln robndon ne moro najti pravopa vzroka zato. Gos«. l apajne pa je naenkrat vse poJasniL Ljubijau Ui Šicof skoraj gotovo ne nči prave ; vere — zlasti, ker naroča JuUovnikcm, naj pri-, poročajo ljudstvu »Domoljuba«, mesto »Domovine« zato jc vse narobe. Gosp. I. L. hoče, da se I oznanjufe čisti evangelij, Ui se pa najda le v »Domovini*. 2nto naj zanaprej ljubljanski | škof I. L. vselej za svet vpraSa, preden pošljo kak pastirski list v deželo. Ž nJim naj se posvetuje, kako treba duhovnike poučevati ln kakšne časnike priperočevati ljudstvu. Le tisti časniki naj sc priporočajo, kl oznanjale čisti evangelij In katere g. I. L. za dobre in prave spozna, to bo Bogu v čast ln ljudstvu v reša-nje. Ko bi g. i. L. bil škof ljubljanski, bi katoliška cerkev na Kranjskem drugače trdno I stala.
IZ TRŽIČA.
Zadnjo nedeljo jc bila v Bistrici blago- j alovljena no«'a, lična kapelica na čast presv. ] Srcu Jezuse, r,—u. Novo kapelico Je postavila i znana hiša Učo&čtva na svojem vrtu. Kapelico Je po kratkem nagovora blagoslovil g. svetnik Potokar, corkvaiii pevski zbor pa Je zapel nekaj pes uic v časi presv. Srcu. — V soboto J«; bil v Domu volivni sl-.od, koterega se Jo udeležilo mnogo volivcev. Govoril je dr. Gosar iz ] LJnbljane o samoupravi, kl Jc edina rešitev za Slovenijo. Ker se le Sloven.iira Ljudska Str Mika poteza za samoupravo v korist ljudstva, bodo zavedi in pametni volivci tej stranki oddali avoje glasove 28. novembra. — 10. t. m. je Ml zaupni ahod za cel sodni okraj. Tudi na tem shodu je govoril dr. Gosar. Navzoči so bil! zaupniki v obilnem številu, zastopniki kmetskega, obrtnega in delavskega stanu. Govorilo so Je o volitvah, kandidatih, o sn^ioupravl ln davkih. Vsi navzoči so se izjavili za Slovensko Ljudsko Stranko.
VRHFGLJE PRI MORAVČAH.
Pred krnili'm sem še! pi opravkih v Ljubljano. Ko stopim v Laza!1 v želeriškl voz, slišim tam v ko* j bučen smeh in vmes besede: »Spet sem eng-i hudltevega larja videli« Da aa prepričan-, kdo zna tako olikano govoriti, si polščem prostor naravnost v tistom kotu ln tu najdem dva elegantna gospoda, najbrž* kakor som sodil, dva bogata trgovea lz LJubljane. Hvalila s«n a vse pretepe samostojno kmetsko stranko in njenega duševnega voditelja dr. Žerjava. Takoj me začneta lzpraševatl, odkod sem ln kaj da sem ln kateri stranki pripadam. Sem kmet in odločen pristaš SLS, pa se nisem hotel Izdati. Zato pravim: Delam pri železnici v Lazah in sem komunist. »Kaj, VI
ste komunist?« me začudeno vprašata. »Ko« munlstična stranka, — pravita dalje, to nI prava stranka; zakaj pomislite: pri nas Je 80 odstotkov kmetov, zato moramo gledati, da dobimo kmete v svojo stranko, potem lahko vla« damo, kakor hočemo. Vaša komunistični* stranka pa hoče odpraviti zasebno last ln vsa kmetsko zemljo razdeliti tako, da kmet ne bo šel nikdar v komun, stranko. Zato pa se za* plšito v Samostojno stranko, — ta Je ta pravaf strankal«
»E, kaj vaša samostojna stranka, ta fst za nič,« pravim dalje Jaz, »vse premalo udrl^ hal« po teh hudičevih farjih!« »PočakajM očka, počakajte, pravita dalje samostojneža, —i pomislite, kmet Je še veren In hodi v cerkev;) zato prt kmetih za sedaj ie no smemo prevea po farjih udrihati, ker drugače ne dobimo^ kmeta za se. če pa enkrat zmagamo, polen« bomo pa te hudičeve farje kar po francosko) nekaj postrellll, nekaj pa podarili.
»Sleparji, hinavci, sem Jima zaklical n*4 to «11 tako znate kmeta farbati, samo da dobit«; pri volitvah njegove glasov«; sram vas bodi take blnavMlnel Poskrbeti hočem, da zve tal vajino govorjenje tudi ljudstvo. Ljudstvo bol cenilo ln obsodilo blnavUlao samostojno, stranka pri volltvahl« Vlak m J« medtem pri-i bližal Ljubljani. Občinstvo 1« borno meni da«1 lo prav, samostojneža p« sta Jo vsa rdeča o4 arama bltro popihala lz voza.	'
Ka| pa pravite VI Pirnat, Poiar ln K»4 taftav Koti nato? Ali Vas nI sram, da s« notf j ln dan trudite, kako M pomagali samostojni I stranki na nog«. P« tudi Vas bo ljudstvo ce-! nllo U obsodilo pri volitvah. Podpis. (Ime n« razpolago pri uredništvu.)	-
ČESNJICA PRI SELCIH.
Kar se nam Je v »Ljudskem glasa« poib tikalo, da smo bile od selškega g. župnika na« prošene, da amo na shodu aoclalistov na Češ-njlcl v nedeljo, dne 29. avgusta t. L ugovarjal« izvajanjem govornika, kl Je napadal župnik« radi aprovizacj«. Ogovarjamo sledeče: 6« ravno Je vsakemu, kl vaaj nekoliko nepristransko sodi, znano, koliko se Je g. župnik' trudil za vse razlike, da smo bili vsaj za sila z živežem preskrbljeni, zato m« nismo mogla brez ugovora poslušati, kako J« govornik očital župniku nepravilnosti, neopravičeno ga napadal za njegov trud. Tudi prevzamemo vso odgovornost, za kar smo brez vsakega vpliva na shodu ugovarjale. Tako smo Imele pogum ugovarjati, se tudi ne bojimo za pravico povsod nastopati in pričati tembolj, ker vemo, da nismo osamljene, ampak Jih fe velika večina, ki z nami soglašajo, kar se lahko prepričate, ako vas veseli še priti k nam.
BM L?stek mm
lunakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja"* (Dalje.)
XII.
Močno se je mračilo, ko je iz Linca proti Štajru med topoli divje dirjal jezdec; oblak prahu ga je zagrinjal, trava in grmovje ie pred silnim jahačem valovalo sem ter tie. Prijahal je do starega mostu, ki že iz starodavnih časov vodi če reko Traun. Tu ob mostu čepi ženska z otrokom v naročju in mu z velo roko namiguje naj počasi jaha, most da je star in prepere), da ie nevarnost, da se vdre, toda jezdec ne sliši nič. Kakor vihar divja, žre-bec čez most, ki poka, breš- i, ieči in se kadi; o most, vdri se, da se ne dopolni črno, grozno dejanje, ki navdaja srce tega moža, okoli katerega besni in preži ves nekel... v velikem loku je zletel Bog s )<• :>a na mostu v Travno, toda most se ni vdtt.
Jezdec je dirjal naprej, na <?vi in desni so v ppluraraku vse mogoče stvari švigde mimo njsga: hiše, vodnjaki, psi, živina ir. zi-jači, on pa ni nič videl.
V glavi jo se mu vse križem podile be»e-
Se, ki jih je slišal, podobe, ki jih je videl. T, omišljiji gleda belo devico, to ie nesel t sramotnega odra; sedaj zagleda lepo, prekrasno Jeklico, ta je sedela na vrtu in je pela; toda rac je bilo le videz in prevara, nesramnica se je po noči priplazila v »tolp; roka device, ki ni devica, piše na steno: Moj ljubi je mo| in jaz sem njegova. Ljubi je menih, ha, po-jsmcliovala sla se njemu in njegovemu poho-ienemu srcu. Nato se je nad njunima prokle-Sima glavama iz moške roke razmotal zvitek, [uolg kakor nebo, in na zvitku ie bilo zapisalo: Nai se pred vsem svetom razbobna kot ivltčuga, ven iz mesta ž njo, ura ie prišla. Sedaj so zabobnali strelci, bili so njegovi,
okoli njetf« vri hudiči ia v njegovem srcu je zločinska noč.
Nad kritt plavajo oblaki aemintje. Tiho, čaji Kakor človeški vzdih prihaja od tam, kjer stoje križi, toda od Boga zapuščeni jezdec drvi naprej, in vzdihi umro v ivenketu kopit njegovega žrebca. Božji dan je zašel in okoli njega in nad njim je ognjena peklenska noč. Dolgo časa se te zastonj pehal Belial za njegovo dušo, ki je bila hrepenenje božje, danes jo je dobil oa, ki je lažnivec in morilec od za četka. nič več je ne izpusti.
I Milili, U1U BU 11|CJ£UT1,
zagrabili so njo, ki jo je bil nekdaj ljubil, m so io iztrgali iz materinega naročia, žig sra-molc je gorel na ničnem obrtzu. Ne, nikdar se to ne sme zgoditi, in tudi če ie desetkrat .vlačuga, in ie desetkrat! Huiša ie kakor kne-iginia, ki sj je obesila nanj in ga ie nečastno Erosila ijulvj/.iii, slabša je! Zakaj kneginja se ni plazila okoli ollariev in ni imela hinavskega svetniškega soja okoli lilijevega obraza. — 'oda ne, nikdar, nikdar nc, oče. četudi sem »idel resnico, ki ie moia smrt, nikdar je ne Šjoclo vlekli skozi mesto, zakaj nekdaj jo je ljubil Henrik Hende!. Nikdar se ne sme ravnali / njo '-akor z vlačugo, čeprav je taka. Toda li naj Štajer še vnaprej nosi madež vla-iiuge, n.-. - Imaš li meč? Črni krokarji so se jz gozdov dvignili kvišku in divje gozdne malčke so n ignusno kričale iz daliniih gozdov; (Tema se ,•-• priplazila na nebo in je svoj črni pla^č razprostrla nad ;se gore, nad vse vode in nrd .:n'dc. Večerna zvezda ie začela bli-ščati. o -černa zvezda, zaidi! Luna, ne sij not- i !• ■ :■»•»t med Lincem in Štairom, zakaj po .ei>< iti: jaha junak, ki ie bil nekdaj tako tisi. i:'!. > dober, nocoj pa ie obseden od hudiči' in ■ ilegove misli so krvavordeče sovraštvo, '<.'■ udi umor----O .luna zaidi
in nc sMti nocoj! Iznad smrek in jelk, iznad dalinjih dov. katerih vrhove pretresa vi; ■bar. zrj ■ eno bledo .prestrašeno obličje, ki Ija obHai.vo cuniasti oblaki ,na samotnega jezdeca, ki sopiiiaioč in ves tresoč se diria skozi <ozd na sopr-ajočem. puhaiočem žrebcu. Vsi angeli so zapustili, vsi hudiči rojijo okoli njega, ki si bili izpuščeni z verig, ko mu je knez tem? z obrazom njegovega očeta pobožno štefano pokazal na grešnih potih.
Meč, meč. ti imaš meč! Imaš bodalo, ona pa je imela zn norca vas Štajer, ves svet, tebe in t-, ojo ljubezen.
Aniža e tekla mimo in se je penila pod vrbami, vra'a so se odpirala in zapirala, vse je hitelo i/, hiš. Kdo, kdo je to? Pa je že izginil izpred oči. Že je na zadnji strmini pred Štajrom. Nič več ne pojo zvonovi, pač pa kro-karji tako gosto plahutajo okoli, da je počrnelo nebo. vedno so letali okoli njega; odkod ec jemlje o ti satanski ptiči? Ob strani mu go-•jvori in žvenketa jeklo: klinkl Pasavci so bili dobri dečki, pa si jih potolkel, klinkl Sramotni madež ie ženska kakor tal Naj bo li Štajer mesto vlačug? Henrik Hendel, tvoja čast gre k vragu! Ob drugi strani mu govori drugo ieklo, bodalo: klinkl Proč ž njo! Čemu ie iunaku orožje, nai se li pusti zapljuvati?7 Enako so govorili tudi hudiči, ki so letali okoli njega, v srcu pa, v katerem je izkrvavela ljubezen, je grozno in krvavo klical umor.
Naprej 3irja. Jezus na križu je švignil mimo njegaJHa, po tem potu je nekoč sprenilljal meniha. O gospod, ga je tako genljivo prosilo vlačugarsko dekle, prosite zanj, in prosil je; vse, vse, vse je storil njej na ljubo, hodil je ob njeni roki, kakor dete hodi ob materini. Kn vse je bilo samo sanje, pena, sramota, zajame h; hodil je ob roki, ki jo je imel v oblasti Ipstriženi menih. Ha, v menihovi oblasti je bila ta roka in vsa ta čudovita lepota, ki mu le na sramotnem odru raztrgala srce... Nesel So )e, oh kako sladko breme ie bilo to takrat! Danes bi se najrajši kopal v smoli in žveplu, Ida bi lzmil raz sebe, da se je je takrat dotaknil z najmanjšim prstom.
Iz daljave je zapel zvon, to je Štajer.
V zelenih oblakih so se premikali križi, ki jih je obsevala luna, to ie Tabor. O mati, ki tam spiš v črni grobnici, poglej, kdo prihaja po noči, ti si ga nekoč zibala, sedaj vrše 3"
Dolgo je že, kar se ie Lucov voz ustavil pred gostilno pri < Modrem jelenu« in je Štefka »topila iz njega. Čeprav »o bili gostje r gostilniški sobi, jo je že celo uro pred vratmi pričakovala mati ter je neprestano pazila, kdaj se bo vrnil Lucov voz iz Linca. Ko je okoli osme ure prišel voz in je iz njega skočilo njeno dete, je zaklicala: »Čast Bogu in hvala, mislila sem, da te več ne bo.«
»Kaj pa, mamica, ai li mislila, da sem ptič, štiri ure tje, štiri nazaj in eno uro sem bila v samostanu.«
Mati jo je objela in poljubila ter ji ie rekla, da je bila zelo v strahu zanjo. Slišala da je govoriti, da se bo jutri Hendel vrnil iz Dunaja in da jo jim bo zagodel, vse da bo pognal iz hiše. Tudi je bil popoldne njegov sin tu, grozno divje da je izgledal in je izpraševal po njej, po Štefki, zakaj da je danes v Lincu in kje je bila o Veliki noči. Ves da ie iz sebe, kdo ve, kaj vse mu še pride na um, dobro je, da ie zopet doma. Odslej pa da mora zelo paziti, nikamor ne sme sama iti, nikdar. Ninče ne more vedeti, kaj vse lahko pade v glavo takemu človeku.
Štefana je z materjo stopila v vežo, vzela si je z glave zeleni klobuček, poravnala ai lase in ja vprašala: »So Ii še gostje tu? Takoj oojdem pomagat, mamica, ti moraš kmalu iti k počitku, tako trudna se zdiš. Sicer pa bodi mirna, mamica, vsikdar smo v božjih rokah. Ako nam vzame hišo, nam bo Bog dal drugo. — Stotnik bo pa pač moral tudi to požreti, je pač hudo, če si je kdo nekaj vtepel v glavp, potem pa pride vse drugače. Kaj ie vprašal?« je pazljivo dalje popraševala. »Kje sem bila o Veliki noči?« — Pa vendar Henrik ničesar ne ve o skrivnosti, je govorila sama sebi? Beži, beži, je pomirjevala sama sebe, odkod naj bi bil zvedel? »No, da,« ie smehljajoč se rekla materi, »o Veliki noči sem v samostanu imela posla, to pa že dolgo grize luteranskega gospoda stotnika. Pač ne more drugače. — Toda mamica,« je rekla že na pragu gostilniške sobe, »ne morem ti povedati, kako dobro mi ie bilo v Lincu, kako me je gospod Albert potolažil in osrčil.« »No, da te je le potolažil,« je otožno rekla mati, »potem je tako dobro.«
»Štefka je vprašala: »So li otroci že šli spat?« »Da, so že zgoraj,« je odvrnila mati. »Lukca smo okoli štirih popoldne nesli Dokopat.« Solze ji zalijejo oči: »Mamica!« je ljubeznivo rekla Štefka, »Lukcu je sedaj dobro. Gori v nebesih moli za nas in čaka na nas.«
»Je že lepo,« je jokaje se rekla mati, »samo da ne pride sodnik nad nas, govorica gre, da se nekaj plete, Madelzeder, ki nadomestuje sodnika, da vedno leta semintje med mestno hišo in orožarno.«
»Saj ni treba, da bi ravno zaradi nas letal,« jo je tolažila Štefka, »kaj nam orožarna mar,« se je glasno nasmejala in jc zares nekoliko materi skrbi prepodila.
Urno je potem skočila v gostilniško sobo in ie prinesla pijače dvema gostoma, ki sta še sedela notri.
Pivca bi se bila rada spustila v razgovor 2 njo, toda bila je bolj tiha in zbrana kakor po navadi, ker ji je bila duša polna vzvišenih duhovnih stvari, ki jih je bil razkril sveti duhovnik. Zelo si je želela tihe ure v samoti, da bi vse to, kar je slišala, premislila in uporabila na svoje prihodnje življenje. Pivca sta ostala do okoli devete ure in sta zopet in zopet govorila o Madlzederju, kaj neki ima, da se toliko peha in okoli leta. Eden izmed njih je pripomnil, da gre glas, da bodo še to noč med bobnanjem izgnali iz mesta neko lahkoživo žensko. Štefana, ki je sedela na klopi pri
peči in je skrivaj molila rožni vence, ie vtaknila rožni venec ▼ žep in ie ila ven iz »obe. m posluSa rada takih govoric.
Ko se j« vrnila iz kuhinje, kjer je pomivala mati, sta pivca še vedno govorila o grdi stvari.
Eden je rekel: »Baje ie prišlo zaupno povelje od samega sodnika. Nihče ne ve. kdo da je, no pa že mora biti čedna ienaka. Dekle!« je vprašal Štefano, ki je stala w kotu pri pett m je v »rcu premišljevala, kar ji je rekel gospod Albert:
»Nisi nič slišala zvoniti o tej atvari, kdo neki jc ta nesramnica? Pravijo, da bodo jutri po vaem mestu razbobnali njeno nesramnosti«
Štefana je zamajala z ramami: »Ne, nič n« vem. Bila sem r Lincu.« Z resnim pogledom, da bi napravila konec takemu govorjenju, je rekla: »Uboga sirota, pač bi bilo bohe, da bi bila mrtva. Molimo, da ne pademo ▼ izkušnja vo.«
_ »To je res. Vsakdo lahko pade,« je odvrnil gost in je izpraznil kozarec. Pojdi, tovariš,« je rekel drugemu pivcu, »čas je, da greva domov. Si li slišala, deklica, da je stotnik šel med Turke in da ae ne bo vrnil nikdar več. tako vsaj govore?« se ie odhajajoč še enkrat obrnil proti Štefani.
»Nc, nisem slišala,« je odgovorila Štefana.
Ko sta moža odšla, je za trenutek postala in premišljevala. »Med Turke. — Ubožec!« je re kla. »Pa je vendarle prav tako, bo lažje pozabil, in meni ne bo treba, vdrugič žaliti ga, to bi bilo trdo zame.«
Pospravila je z miz in jih je pobrisala z brisačo, nato se je ozrla v kuhinjo, kjer ic še mati s trudnimi rokami šarila v pomivnjaku
• Mamica,« je prosila Štefka, »to lahko naredim jaz, pojdi spat, mamica, saj si dosti trudna. Hitro bom končala, potem pridem za tabo gori.«
Mati je vprašala: »Ni li nobenega moškega več v gostilni, ne pustim te rada spodai same z moškimi.« Toda oči ao ii bile težke, odpasala si je predpasnik, ki si ga je takoj prepasala Štefana in že so njeni drobni, pridni crsteci pljuskali po škafu, medtem pa so njene oči ljubko in proseče zrle k materi: > Pojdi spat, mamica, pojdi!« Mati je šla proti vratom: »Res, trudna sem. Toda, otrok, da prideš takoj za menoj?«
»Takoj, kakor hitro bom gotova.« Žena je obotavljate se odšla, pa se je š< enkrat vrnila: »Ne pozabi dobro zapreti vrai, mislim, da nocoj nikogar več ne bo.«
»Da, mamica, kakor hitro pospravim po sobi, bom takoj zaprla.«
Štefana je z nohti, ki sc čisti in se svetijo kakor bisernica, in s slamnato metlico pridno drgnila krožnike.
»Štefana, —« je žalostno zaklicala mati, »kaj ti je rekel pater? — Sai mi vendar ne boš šla v samostan?«
»Kaj še, ne, nel« je pomirjevala Štefana »Dokler mi bo živela mamica, tako dolgo ji bom stregla.« Potegnila je roke iz škafa, obrisala jih je ob predpasniku, lahno je stopila k materi ter ji je ponudila lice v poljub. Tega ne stori dostikrat, toda danes se ji mati tako smilijo, zato mora biti bolj dobra ž njo kakor po navadi.
Mati jo je poljubila in se je zopet začela jokati: »Imaš li rada mamico, dete moje, giei, zakaj si me pa velikonočni ponedeljek pahnila od sebe? To me je tako bolelo!«
»Kajpada, mamica, takrat sem prišla iz kužne sobe, ti pa tega ne smeš vedeti,« je pomislila Štefana. »Sem te li žalila, mamica, odpusti mi,«_ je nežno prosila, »saj veš, včasih sem nekoliko trda, pa ne mislim tako.«
»Saj vem,« je rekla mati. »Moje dobro dete, moj Bog, Bog nai stori, da bo prav.« Štefana je rekla tiho: »Mamica, jaz nisem mogla drugače.«
»Oh, saj ne mislim tega,« je rekla žena, stori, kar hočeš, vsak ima svojo voljo. Toda mene je strah sodnika in njegovega sina.«
»Moška sta ravnokar rekla, da je Henrik proč iz Štajra. Ubogi siromak!« je zamišljeno rekla deklica.
»Res? No, hvala Bogu,« se je olajšano oddahnila mati. »Toda,« je pristavila, »kaj pa, če se vrne, in če sedaj pride njegov oče —?«
»Jezu« i« motfočnejii kakor obadva,« j« a prepričanjem rvoie otroiko živ« vet* rekla
"jMati je globoko vzdihnila:
»Seveda, če bi elovck imel tako iivo ve-* kakor M k> moral imeti.«
' ,To jc milost,« je prisrčno rekla Štefka, moramo moliti zanjo.«
•.Kes, det«, prav imal.«
Nato je mati odila in Štefana j« aliiala, i»Jto j« trudno stopala mati po ječečih lesenih »tounicah. V soba nad kuhinjo je padel okoli ttol, nato ao trudni koraki ie parkrat atopi-tth okoli. Potem Mi mir.
»Uboga mamica, aedaj pa prav aladko ,pj,. je rekla Štefana. Urno je brisala krožnik ia ' krožnikom in jih je polagala v »klednik. Medtem pa ao v njenem srcu čudovito odme-Tale Albertove beaede, ki jih je ji govoctt kakor Jezus Kriatua: »Nisem li ležal v iMtteah? Nisem li noail križa? — Je li kaka liubezen kakor ljubezen moja?«
Mati ae boji aodnika la njegovega aina. Rea, aodnik je mogočen, meatu štajer zapoveduje. Jezua pa ima v svojih rokah nebo in čemijo. In Henrik poveljuje nekaj sto strelcem v Štajru: Jezusu pa alužijo milijoni angelov in izpolnjujejo njegova povelja.
_P«»)«)_
Preklic.
Podpisana globoko obžalujem vse, kar sem Aubega govorila o g. kaplana Martinu RadoSu, In m preklicnjem kot grdo obrekovanj«. Ravnala sem t zmoti. Gospodu kaplanu se pa prisrčno zahvaljujem, da so odstopili od tožbe.
Ana čeme, Naklo.
Prvovrstne PFAFf šivalne stroje
za Šivilje, krojače In čevljarje z večletno garancijo ter nosamezne dele. Igle, olje Itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Igu. Vok, LJubljana, Sodna alica it. 7.
Suhe gobe. fižol, laneno seme
kupuj« tvrdka z deželnimi ln gozdnimi pridelki
la« < Int., umna«. CtauMsii con it i = KDOR HOČE =
biti postrežen z dobrim ln cenim manufakturnlm blagom, naj se obrne na trgovino ,Prl .vankl' Ljubljana, Sv. Petra c«ata it. 29.
Poljedelski stroji
aiatllnlo« sa ročni ln natilnl pogon, vrattla.
stilni ka, slamoreznlea sa pogon s roko la silo, sada« ln vinske stiskalnica, sadne allM brz«. paril nI k«, kakršne (katran«) koti« sa tganj«-knho la dno* a troja Ima vedno v veliki lsherl lastnica po umrlem soprogu
Franca Hilli, umm Sv. Martioa cesla 2.
t«u zalaga paljadalskfb atrajar trmlei UantfcA Kiap.
Vet ofiiarfev ii gozdnih delavcev" M!n,°
zn« Henrik LaMigar, Litija.
drv spr«J-40*12
Kupujem vedno ln v vsaki množini po najvišjih conah i
Brlnjevo olje, suhe gobe, Mol
la druge d«i«lne pridelke. Nudim najnlljei
Kavo, olje, riž, svete, moko, vžigalice, pravo sllvovko, m
ter rasno drugo blago.
_M. BANT, Kranf.__
Najboljša in
najcenejša le pri tvrdki
kili GOREG
LJUBLJANA
Gosposvelska c. 14
motorji pnevmatika
(Mirile Terezije c. 14.)
ERJAVEC & TURK trgovina z železnino
pri »ZLATI LOPATI" pral« Hammerachmldt (MUhlelsen)
Ljubljana, Valvasorja« trg II. 7, — nasproti Krlianske cerkve. —
********aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Šivalni stroji dospeli
predvojno blago ta obrtno in rodbinsko rabo, latotam «« dobi vse posamezne dele. igle, olje, potrebfičina za Šivilje, čevljarje ln krojaCej
Josip Peteline, Ljubljana
Sv. Petra nasip 7.
mmn-m Meri
New-York—Bnenos-Ayres—RIo dl • Janelro—Santos-Montevldeo. I Brezplačna pojasnila ln prodaja voznih listov za potnik« i Slovenije edlnole pri:
SIMON KMETEC, m\m Krtrtvorska ulita %
mm - podgane rP stenice - SCnrhl
Ia vea golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkni. la aploino hvaljena aredatva koti proti poliakim miiim 10 K, za podgan« in miii 10 K, za iiarke, poaabaa močne vrata 20 K, posebno močna tinktura sa atcnicc 12 K, uničevalec moljev 10 K, praiek proti mrčcaom 10 ln 20 K, mazilo proti uiem pri ljadeh S ia 10 K, mazilo za ui! pri živini 6 ln 10 K, praiek u aii t obleki in perilu 10 ia 20 K, tinktura proti mr£e«n na aadju in na ze» lanjadi (onlč. ruti.) 10 K, praiek proti mravljam 10 mazilo proti farjam 12 k.
Poillla p« povzetju Zavod za ekaportl M. J0NKER, Petrinjaka al. 3, ZAGREB 1.
M
Kajstarejla hranilnica na Slovenskem.
Kranjska hranilnica
v Ljubljani — ast*novl]«na L 1820
obrestuje branlln« vloge s
3%.
Kranjska hranilnica J« pupllarno varen zavod in Jo nadzoruj« deželna vlada.
Za plačila zavodu ae dajo na razpolago poštne položnic«.
Cisti dohodek Kranjska hranilnice je — n« glad« na to, kar ae odkaž« rezervnim sa> kla dom — po pravilih določen v pospeševanje občakoristnth naprav ln podjetij na Kranjskem. — Skupna a to ta doslej v te svrhe odmenjenlb zneskov znaša K 8,781.11B-37.
I
Prvi ln edini slovanski zavarovalni zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V UUBUANI, Dunajska cesta 17,
Je ustanovila oddeftk za
življenska zavarovanja«
8prejema: V iivljanakem oddelku t zavarovanja na doilvetje ln smrt v vaeh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rantna ln ljudska sa varovanja pod oajugodnej Umi pogoj L
V polarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih ln nepremakljivih predmetov, ki s« poškodujejo po ognju, streli ln po ekaploziji svetilnega plina po snano nizkih cenah.
Podrulnlcai CELJE, Breg, 33.
prodajajo st po gnatno snijanib cenah
Zaloga Sjubljana-& flreg at
na Oebilo m drobno.
IhMM zal3mf»no Iz samega na|bal|?ago usnla.

V smislu odloka ueželne vlade ja Kranjsko t Ljubljani z dne 18. julija i SP9„ št. 10.51«. ki mi ca jemeitni magistri t ljubljanski izporocii dne 28. julija 1 it.-,5.i">5. smejo dietetično sredstvo Mastln rodil ni prstek za pražiče in za vsako ti vino, lekarnarji, trgovci, drcgjsti :n kramarji prosto predire mag. o- -
trgovii ali r.e dobile, ga naročite po po5ti. — Jravo.ev Vasiica stane K 5C-— in se j.h po?ljs
- ■	j oJtnirc prosto na dom.
MazHo	garje (naftol-mazilo) uniči pri
lju leti carje, liJoj, srbečico, kotne bolezni in izpuSča-e; pri živini uniči garje. I.on-čok tega mazila velja po pošti t< 15—.
Lekarnar TrnkocI v Lfnblfanl
(SJoven.ja) zraven rolovža.
Pozor, kmetovalci!
Naznanjam, da vzamem v delo vsako množino rreJ va. ter izdelam iz nJega vseh vrst vrvar:š.o Mago po najnižji ceni. _An-on Šinkovce, starejši. Kranj it 12.
IV. JAX IN SIN
DBnai*si>a cesta »lev. 15, LJUBLJAMA.
siriji i stnii za uižlaij!.
1 *. oi.ia .i.£fc;iukr-jH in ol<-;r*rttiia ie-	,
-r tortrne t Lin-u. I it.roT-	|
1 <n» I. l«IT, — Soli« J» rifnokir	|
v«6j« attfll« stroj«? it nrto obrt	,
Vs/enja poočoje brezplačne. I Pisalni stroji „Adler" Cen ki zastonj la Iraaks. Kolesa iz prvlk tovarn: Dfirkopp. S1yila. WaHenra<- ]

Primešaf krmi Mastfn!
LKJ&5M POSOJILNICA1
no Jekarnaril. trgovci, arcgisn :n Kramarji to' r rodajati. Mastin je kot prosti obrtni licc;o?'a.;en. V f.jubljanl. dre ".avgusta 1900, c r • i. -8.561. Ako Va?tioa v lekarnah in
I
u£l
▼ Ljubljani, ▼ lastnem doma Miklošičeva cesta St •
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad I milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim driaTolm nadzorstvom.
aeaeiifna strešna epeka
najbolj trpežne vrste ee dobi pri trrdkl
Ivan Jelačin, Lfrbljna
Emonska cesta 2. 4792
Agitirajte za
.Domoljuba'
V vsako kmetsko hišo ,»Domoljuba"!
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
SUTTNER
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
4K0
H. Suttner, Ljubljana št. 1
Mestni trg št. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Izdala koazorcf »Deaaohbs«.
V
Odgovorni urednik Aston Šolnik v Ljubljani,
Tlaka J^sslovsssks tkksrsa.