f
UM« vsak ¿etrt«k in JS « poštnino vred ali «Tbrlborn a poljan]en» al 4em za cek> lelo 52 din, Mi kta 16 din., četrt leta { h. Izven Jugoslavije |t te. Naročnina se pošlje apravništvo .Sloven-i Gospodarja* v Ma-Koroška cesta 5. M dopoštlja do od-Naročnina se pls-¿aje v naprej. iRtenarban 41. 115.
Pootamesna ItevOka stane 1 60 din.
Poštnini« platem v gotovini.
UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO

imBur irwu> K! «u-mmu?.
20. številki
dne maja 1924.
Urodnflttra Jc v Komika casta it. 5. pM a« ae vračajo. Uprav.
«■v» f rejema aarofataa, laaarale in rekloma«?»
Caoa inaaratom po vora. Za vačkratne primeren popust, reklamacije so proste. Čekovni račun urada Ljubljana §~t. 10.« Telefon interurban št 11S.
58. letnik.
Ali ie vredno in pitrebno?
Previdni, pametni in praktični ljudje si stavijo pri «vsakem svojem dejanju vprašanje: ali je vredno, da se s tem trudim? Ali je potrebno, da to in ono opravljam?
Kakor se torej vprašamo pri vsakem svojem zasebnem dejanju, ali je vredno in potrebno skrbi, truda in ■napora, tako si moramo biti popolnoma na čistem tudi v politiki ali v javnem življenju, je li vredno in ali je potrebno, da se za to in ono borimo včasi cela stoletja.
Potrpi in dobro premisli!
Odkar se slovensko ljudstvo zaveda svojih pravic, so povdarjali naši predniki in trdimo sedaj mi, da imamo pred Bogom in ljudmi pravico, da na naši zemlji živimo, na njej s svojim sami gospodarimo in z uspehi svojega dela in znoja sami razpolagamo. Pomisli torej bralec:
1.	Ali je potrebno in vredno, da smo gospodarji na svoji zemlji? Ali hočeš, da bodo drugi odločevali, kakšne naj bodo tvoje občine, okraji, cela Slovenija, in po katerih postavah naj se v njih gospodari? Mislimo, da gotovo ni dobro, da bi nam odločeval Nemec, pa tudi ne Srb in ne Hrvat! To vse je popolnoma naše in mi sami si hočemo to urejevati.
2.	Ali je potrebno in vredno, da si svoje šole urejujemo sami in v njih gospodarimo sami, kakor vemo, da je za našo izobrazbo in za našo vzgojo potrebno?
3.	Ali je vredno in potrebno, da urejujemo sami naše kmetijske, obrtne in druge zadeve, s kateremi skrbimo ea izobrazbo in povzdigo blagostanja našega ljudstva? Odgovor je za pametnega človeka jasen.
4.	Ali je prav, je vredno in potrebno, da skrbimo za ureditev naših cest in za uravnavo naših rek, kakor sami hočemo? Mislite, da nam bodo drugi bolje gospoda-Tili in vestnejše ter z večjo ljubeznijo in skrbjo urejevali tisto, česar sami nimajo in ne poznajo?
5.	Ali je vredno in potrebno, da se borimo za to, da bomo s svojimi bolnicami, s svojimi hiralnicami, s sirotišnicami, sploh z vsemi zavodi, ki so za lajšanje bede in bolečin, gospodarili mi po naši vesti in naši previdnosti?!
6.	Ali je vredno boja, da vse sami odločujemo, koliko in kako za vse omenjene zadeve skrbimo in trosimo denar? Z drugimi besedami: ali je potrebno in pametno, da odločujemo o svojih davkih sami in sami tudi določujemo, koliko in kako jih plačujemo?
Na ducate je še vsakovrstnih važnih zadev, toda mi smo jih tukaj našteli za sedaj samo nekaj. Ne moremo si misliti zavednega Slovenca, pa naj bo kmet ali me-Ičan, posestnik ali neposestnik, delavec ali podjetnik, kateri bi nam ne odgovoril: pametno, vredno in potrebno je, da se za vse to borimo.
Kako čuvamo drugod svoje pravice?
Povsod v življenju opazujemo, da vsak čuva svoje pravice, svoj ugled in svojo čast. Pomislimo, koliko prepirov in pravd je radi motenja posesti! Celo zaradi kokoši, ki hodijo na sosedovo posestvo, se vršijo cesto pravde! Skrbno pazimo, da sosedovo drevo s svoj:.uii vejami ne sega čez mejo in ne škodi naši posesti!
V politični javnosti pa bi brez pomisleka, brez skrbi, brez boja pustili vse drugim?! Pa je vendar odvisno od ureditve države, od načina plačevanja in uporabe davkov, od javne uprave vse naše gospodarsko življenje! Tu ne gre za enega, temveč gre za vse: za obitoi in za razvoj ali propad nas vseh! Naravnost zločin nad seboj in celim narodom napravi, kdor se ne zanima za javno življenje ter se ne bori za pravice in koristi svojega ljudstva.
Ali bo uspeh?
Mnogi pravijo: saj bi se še bolj boril, če bi le videl, da bo kaj s tega. Takšnemu nevernemu Tomažu bi prav lahko rekli: ti s svojo nogo pač stopiš vsikdar en korak, s svojo glavo pa ne misliš niti za pedenj naprej. Ali se zavedaš, da le žilava vztrajnost, skupnost in pridnost rodi uspehe. Ali se ne zavedaš, da je večni suženj tisti, ki se boji boja za svojo lastno pravico. Koprive in drug plevel pač dobiš brez truda, a rumene pšenice in žlahtnega sadu nikdar!
Če ne zaupaš in ne veruješ sebi in ljudem, pa poglej samo mravlje! Kako majhne so, pa se združijo in si ustvarijo za nje ogromno zgradbo! One vedo: če ne bodo skupaj držale, ne bo nikdar velikega mravljišča, nikdar skupnega bivališča, temveč pogin! Pa pride često kdo in jim razdere ves trud in vse delo. Toda one se lotijo z vso dločnostjo dela vnovič.
Enako je z nami v politiki, v našem javnem življenju! Kakor mravlje moramo vztrajni biti, kakor členi verige neomajno skupaj držati, ne sme nas plašiti ne trud ne začasni neuspeh, pa bo zmaga naša: v svojem domu, na svoji zemlji, bomo sami gospodarji in tedaj bo zadovoljstvo in sreča v naših srcih.
Velike so nevarnosti, premeteni ljudje poskušajo rušiti edinost našo in slabiti našo moč, da bi onemogočili našo zmago. O tem bomo govorili prihodnjič natanko! Za sedaj šamo še enkrat: ali je vredno in potrebno, da se borimo za svoje pravice in svoj obstoj?! Kdor misli, da ni vredno in potrebno, naj gre med pasje ponižne sužnje ali pa — izdajalce. Na oboje bomo po zmagi, ki mora priti, zrli s preziranjem in zaničevanjem. Zmagati pa hočemo in zmagali bomo!
sen že ebiivii naročnino 1
Kako zborujejo demokrati?
Odkar so dr. Žerjavovi demokratje s Pribičevičen» pokleknili pred Pašiča ter stopili ž njim v skupno vlado, je slovensko ljudstvo te demokratske izdajice in uskoke osovražilo tako, kakor nobeno drugo stranko. Kljub temu, da naš priprosti in pošteni slovenski narod odločno odklanja demokratsko hlapčevsko politiko, se mu vendar demokratje ponujajo ter vsiljujejo pri vsaki priliki.
Po zadnjem uskoštvu Pribičeviča v Pašičev vladni tabor so tudi slovenski demokratje zbrali vse agitato-rične sile in jih vrgli med narod s ciljem: opravičiti pred ljudstvom Žerjav—Pribičevičevo uskoštvo. Demokratski listi od »Jutra«, »Tabora« in »Domovine« so pol ni poročil, v katerih lažejo, kako sijajno da zborujejo demokratski agitatorji vsako nedeljo in praznik po deželi. Vsi razsodni ljudje, ki čitajo demokratske liste in ki poznajo skrahirano demokratsko politiko, se smejejo tem poročilom o sijajnosti demokratskih shodov, a vendar bi še znal biti kak lahkoverne? na deželi, ki bi nasedel tem lažem takozvanega »naprednega« časopisja. Mi smo že v »Gospodarju« večkrat pribili zborovalne polomije demokratov, katere so doživeli po raznih krajih. Danes hočemo našim somišljenikom in čitateljem podati poročilo o dveh demokratskih shodih, o katerili ' sta poročala »Jutro« in »Tabor«, da sta bila dobro obiskana, da je v teh klerikalnih trdnjavah led prebit, da ljudstvo odobrava demokratsko uskoštvo itd.
Drugi demokratski shod pri Sv. Barbari v Slov. goricah. V treh številkah »Slov. Gospodarja« smo se ba-vili z obširnim poročilom o prvem shodu demokratom pri Sv. Barbari.
Po prvi polomiji pri Barbari so si demokratje kmalu opomogli in sklenili drugič poskusiti z zborovalno srečo pri Barbarčanih. Kako se je godilo demokratskim agitatorjem in govorniku drugič pri Sv. Barbari, nam poroča očividec tole: »Že od nekdaj so se naprednjaki—• liberalci bogataško vozili na shode. Na vozu so se pri-furali k Sv. JBarbari v Slov. gorice na prvi demokratski shod: gg. Pivko, Germ in Novak. .<».. , iu,^
Kakor že od nekdaj povsod, jih je kot liberalce in te še pri nas posebno kot velesrbe, ogorčeno zavrnilo in odpravilo naše ljudstvo. Take posrbice smejo mogoče čez Slovence zmerjati v Fruški gori, po Slovenskih goricah pa ne. Stranke so bile dobile pismena povabila na drugi demokratski shod za 4. maja v Šabedrovi gostilni. Iz Maribora se je pripeljal v najlepši kočiji, znotraj rdeče izšiti, agitator dr. Lašič. Ljudje so pokimovali, nekdo se pelje rdeč kakor gimpl. Na shod pa je prišel edino nadučitelj Krajnc. Za gospodom doktorjem sla imela sama dolgo sednico. Med tem je bil šel p gostilni šepet: vse eno: Lašič, Pašič; vse eno: Pašič, Lašič. —>
Džungla.
Roman lz afriških pragozdov.
Aagleiki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
7
Pa kako jih obesiti, da se bodo zapirale in odpirale? In kako narediti varno zaporo, ki bi se dala odpirati od znotraj in od zunaj?
Dolgo je poskušal in končno je izrezljal iz trdega lesa dvoje še precej lepih tečajev in osi. Po dveurnem merjenju in obešanju so vrata nazadnje srečno visela in se res tudi odpirala in zapirala.
Naredil je tudi kljuko. Pravi umotvor je bila. Vsaj gospa Clayton je tako trdila. Od znotraj je bilo lahko odpreti vrata, kdor jih je pa od zunaj hotel odpreti, je moral biti že zelo pretkan in bistroumen. Stesal je tudi zapah, ki sta ga ponoči položila pred vrata.
Glavne težave so bile srečno premagane, imela sta varno zavetje, ni se jima bilo treba bati iznenadenja.
»Hišna oprema« jima ni delala mnogo težav.
V kotu celice je pozidal Clayton iz kamenja ognjišče in iz deščic je zbil dimnik, ki je odvajal dim skozi streho. Ob oknu je postavil mizo, tudi dva stola je stesal in udobno ležišče je naredil ob steni. Par kljuk je zabil v steno za obešalnik in polico je naredil za knjige, ki sta jih precej prinesla seboj.
Proti koncu drugega meseca je bilo stanovanje gotovo. Veselo razpoložena in s primerno slovesnostjo sta se preselila iz svojega zračnega letovišča v novi stan.
Da ni bilo neme, neobljudene samote in rjovenje in tuljenje džungle, — ne bila bi nesrečna in nezadovoljna.
Po noči so se plazile velike živali krog koče, čula
sta kako so vohale in renčale, včasi je bilo čuti mogočno rjovenje in kričanje, pa navadila sta se na glasove divje džungle in nazadnje jih niti slišala nista več. Mirno sta spala vso noč.
Trikrat sta videla za kratke trenutke človeku podobno postavo od robu pragozda, pa neznano bitje ni nikdar prišlo zadosti blizu, da bi bila spoznala, ali je človek ali žival.
Krasno barvani ptiči in majhne šegave opice so se navadile na njuno družbo. Gotovo še nikdar niso videle človeškega bitja, izprva so se bežale, pa polagoma so prišle bliže. Gnala jih je radovednost, ki je posebno izrazita lastnost vseh prebivalcev divje džungle. Nekatere teh živali so se celo toliko udomačile, da so brez strahu jedle iz njunih rok. —
Nekega popoldne je delal Clayton v bližini koče. Obsekoval je bruna, ker je nameraval kočo povečali.
Iz gozda sem črez bližnji grič se je pripodila po drevju družba opic.
Vse prestrašene so kričale in cvilile. Plašno so se ozirale in nazadnje so se ustavile blizu Claytona ter vznemirjene in razburjene žlobudrale vanj, kot bi ga hotele opozoriti na bližajoče se nevarnost.
Clayton je pogledal krog sebe in proti goščavi ter opazil tudi sam, česa so se opice tako zelo prestrašile, — orjaško, človeku podobno žival, ki sta jo z ženo že parkrat videla izginiti kakor senco v mračnem pragozdu.
Napol vzravnana na pol sključena se je bližala žival sem od roba pragozda, včasi se je spustila na sprednje noge, v globokih grgrajočih glasovih je renčala in vmes čudno zalajala.
Clayton je bil kakih štirideset korakov oddaljen
od koče. Pred dnevi je posekal nekaj dreves v gozdu in jih je privlekel v bližino koče, da bi jih otesal za novo stavbo. Več mescev sem se ni nič posebnega pripetilo, nobena nevarna ižval se ni prikazala po dnevi, postal je brezbrižen in puščal je puško in samokrese v koči. Tudi danes jih ni imel seboj.
Mrzla groza mu je šinila po hrbtu, ko je gledal, si kako naglico lomi strašna žival proti njemu. Se par skokov, pa bo med njim in med kočo —.
Njegovo edino orožje je bila sekira. Pa kaj bo s tako igračico proti ogromni živali? In Elza — o Bog, kaj bo z Elzo?
Še bo morebiti dosegel kočo —.
V dolgih skokih je planil proti domu. Potoma je vpil ženi, naj zbeži v kočo in zaklene vrata za seboj, če bi ga žival prehitela.
Elza je sedela na trati, par korakov od koče, in gledala ven na morje.
Ko je čula moža vpiti, se je obrnila in šele tedaj je zagledala orjaško človeku podobno žival, ki se je z neverjetno silo in naglico poganjala, da bi.prehitela Clay-tona.
Kriknila je in skočila proti domu. Še enkrat se je ozrla —.
žival je dohitela soproga —.
Obstal je in z obema rokama je držal sekiro pripravljeno, da jo zavihti, če bi ga strašni nasprotnik napadel.
Smrtna groza je spreletela Elzo.
»Zakleni se!« ji je zakričal. »Sam bom opravil z njim.«
Pa vedel je, da gleda smrti v oči. In tudi Elza je vedela, kak bo izid neenake borbe —.	^
Krajnc pa bo tako dolgo pehal in pehal v čebeini panj,
da--- —. In dr. Lašič se je odpeljal, ne da bi mu
nasedel tukaj le en kalin. — Tretji demokratski shod pa bo tukaj pri »Bolfartu«. Tje bodo šli gospod nad-učitelj čisto sami in bodo tam premišljevali zlato vele-srbsko prihodnjost. Da bodo imeli kar predokus tistih steklih časov, bo jim gospod Bolfart narezal od svoje najljubše pečenke za južino. Dober tek!«
Demokratski shod na Dolu pri Hrastniku. V nedeljo, dne 27. aprila je sklicala slovenska demokratska stranka javen shod pri Drakslerju z namenom, da bi pridobili vsaj toliko ljudi, da bi sestavili demokratsko kandidatno listo prav Žerjavovega kova za bližajoče se občinske volitve v občini Sv. Krištof. Na shod je prišla Rošova žlahta, 10 demokratov (vštevši govornika dr. Rapeta) in dva samostojneža. Vseh udeležencev je bi lo okrog 40. Ob 3. uri popoldne je dr. Fr. Roš otvoril shod ter skromno prosil navzoče, naj bodo mirni in naj pustijo njihovega govornika dr. Rapeta govoriti. Dr Ra-pe je začel takoj uvodoma napadati Slovensko ljudsko stranko in njene poslance prav po demagoško. Navzoči so zahtevali od govornika za njegove trditve dokazov, katerih pa ni imel niti za eno, niti za drugo. Padli so burni medklici: Dol s centralizmom, proč s plačanimi agenti. Dr. Roš je miril zborovalce in končno posameznim grozil, ako se ne odstranijo. Med največjim hrupom je dr. Rape končal svoje frazarije. Nato je dobil besedo Josip Arnšek, kateri je ožigosal izdajalsko demokratsko inteligenco ter njene plačane agente. Dr. Rapeta je to tako raztogotilo, da je pričel na vso moč kričati, da on ni plačan agent in da hodi brezplačno na shode. Začela se je velika osebna rebuka med Jos. A. in dr. Rapetom v kateri je končno slednji priznal, da je nastavljen tajnik JDS in da ima 1300 dinarjev mesečne plače. Za njim je dobil besedo Karol Bautan, ki je v kratkih besedah označil program SLS in pa načelno na-sprotstvo med nami in demokrati in pozval dr. Rapeta, naj mu na to jasno odgovori. Dr. Rape se je delal silno vernega katoličana in govoril nekaj Kristusovih besed. K. B. ga je vprašal, ali je bil danes pri sv. maši. Rape je izjavil, da to nikomur ni nič mar, nakar so mu poslušalci prekinili govor. Potem je govoril bivši komunist F. Alič, ki je slavil JDS, da ga je spravila v službo ker je bil radi stavke odpuščen od rudnika Trboveljske družbe. Za njim je govoril neki Kapla iz Hude jame ter na isti način slavil liberalno stranko. To je bil povod, da se je ponovno oglasil k besedi Josip Arnšek ter ogorčeno pribil dejstvo, da je JDS s svojim tiskom pomagala Trboveljski družbi pri zadnji stavki vreči ob tla nad 10.000 bednih rudarjev, dvema pa pomagala do službe. To pa je tako močno vplivalo na navzoče rudarje, da so hrumno ploskali. Nato je nekdo zagrozil, da bodo tega izzivača ven vrgli ter da ne sme več govoriti. Iz vrst rudarjev pa se je čul močen delavski glas: »Ne boste ga, ravno ta mora govoriti!« Ko so se poslušalci pomirili, je Arnšek nadaljeval ter povedal, da je tudi pri predzadnji stavki stala JDS odločno na strani Trboveljske družbe ter da je isto povedal sam gospod dr. Roš na shodu 11. maca 1923 pri F. L. v Hrastniku ob 3. uri popoldne. Dr. Roš je to izjavo tajil, vendar zatajiti ni mogel, ker mu je Arnšek navedel kraj, dan in uro. Nato je dobil besedo zopet dr. Rape, ki je razlagal, Kako veliko narodno ljubezen imajo demokrati do nagega naroda. K temu je pripomnil Arnšek, da so demokrati tako navdušeni za narod, da je sam njihov hrastniški prvak izjavil, da ima rajši Nemca, kakor slovenskega klerikalca. Dr. Rape je izjavil, da obžaluje, ako je med njimi tudi tak človek, da pa ne verjame in
zahteva dokaz. Koj nalo je Josep Arnšek povedal, da sedi tu med nami gospod Miloš Roš, učitelj v Hrastniku, o katerem se je pred par dnevi izrazil njegovi politični pristaš Miloš Babič, ki je navzoč, da se mu ravno to ne dopade, ker je izjavil, da ima rajši Nemca kakor Sloven ca-klerikalca. Priča Janko Arnšek se je takoj oglasil in to izpričal. Gospod M. Roš je izjavo priznal. Pričela se je dolgotrajna osebna borba, spremljana s krohotom. Janko A. je naposled stavil liberalcem več vprašanj, na katere pa niso imeli nikakih odgovorov! Tako je končal Rapetov shod slično kakor lansko leto Rošev. Pri nas za te velesrbske hlapce ni prostora.
Zavedni volilci.
Kakor pri Sv. Barbari v Slov. goricah in na Dolu pri Hrastniku se godi demokratskim agitatorjem na vseh političnih shodih in sestankih, ki so pa seve po »Jutru«, »Taboru« in »Domovini« vsi sijajno obiskani. Tako izmišljeno zborovalno sijajnost na papirju privoščimo demokratom, ki so pri zadnjih volitvah dobili polovico enega poslanca, a pri prihodnjih pa še te polovice ne bo vec.
Okrajni sestanki naše stranke.
Dne 15. maja (v četrfek):
Jarenina v prostorih Posojilnice; ob 9. uri zjutraj; za krajevne organizacije SLS in njih občine: Jarenina, Št. IIj v Slov. gor., Sv. Jakob in Sv. Marjeta ob Pesnici.
Dne 20. maja (v torek):
Gornja Sv. Kungota v gostilni Jerman; ob 9. uri zjutraj; za krajevne organizacije SLS in njih občine: Gornja Sv. Kungota, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Križ nad Mariborom in Svetina.
Dne 25. maja (v nedeljo):
1.	Gornja Radgona v posojilnični dvorani, po ranem sv. opravilu: poroča poslanec dr. Hohnjec; za krajevne organizacije SLS in k njim spadajoče ohčine: Gornja Radgona, Negova, Kapela-Radenci in Apače.
2.	Šmarje pri Jelšah v kaplaniji, po ranem sv. opravilu; za krajevne organizacije SLS in njih občine: Šmarje, Sv. Ema, Sv. Peter na Medvedovem selu, Sladkagora, Sv. Štefan pri Žusmu, Sv. Vid pri Grobelnem, Zibika, Žusem.
3.	Rajhenburg v Društvenem domu, po ranem svetem opravilu; za krajevne organizacije SLS in njih občine: Sevnica, Rajhenburg-Armeško, Blanca, Gorica-Raztez-Anže, Senovo-Brezje-Raštajn, Zabukovje.
4.	Kozje v Okrajni hranilnici, po ranem sv. opravilu; za krajevne organizacije SLS in njih občine: Kozje, Buče, Koprivnica, Olimje, Sv. Peter pod Sv. gorami, Pilštanj, Polje, Podčetrtek, Podsreda.
5.	Št. Jurij ob Taboru v cerkveni hiši, po ranem sv. opravilu; za krajevne organizacije SLS in njih občine: Št. Jurij ob Taboru, Braslovče, Gomilsko, Marija Reka, Polzela, Vransko.
6.	Sv. Lovrenc na Dravskem polju v Društvenem domu, po rani službi božji; za krajevne organizacije SLS in njih občine: Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Cirkovce, Majšperg, Ptujska gora.
7.	Marenberg v gostilni Bruderman, po ranem svetem opravilu; za krajevne organizacije SLS in njih občine: Sv. Anton na Pohorju, Marenberg, Brezno, Sv, Jernej v Rad-
vanju, Muta, Sv. Ožbalt ob Dravi, Pernice, Sv. Primož nad Muto, Sv. Primož na Pohorju, Remšnik, Ribnica na Poh., Trbonje, Vuhred, Vuzenica.	(
8.	Ruše v stari šoli, po rani službi'božji; za krajevne organizacije in njih občine: Ruše, Limbuš, Sv. Lovrenc na Pohorju, Puščava.
9.	Studenice pri Poljčanah v samostanski sobi, po ranem sv. opravilu ;za krajevne organizacije SLS: Studenice, Makole, Poljčane ter k njim spadajoče občine.
10.	Prevalje v društveni dvorani »pri Korotanu«, po ranem sv. opravilu; za krajevne organizacije SLS in njih ol-ine: Prevalje, Črna, Črneče, Sv. Danijel, Guštanj, Ko-privna, Kotlje, Libeliče, Mežica, Ojstrica-Dravograd, Javorje pri Črni, Strojna.
Odkod denar 1
Celemu svetu je znano, da zamorejo v sedanjih časih izhajati brez dolga le časopisi, ki majo veliko stalnih naročnikov. To velja za slovenske liste ravno tako, kakor za hrvatske in srbske. Mnogo listov pa izhaja s pomočjo velikih bank ali pa s podporo vlade. Naš «Slovenski Gospodar« na primer izhaja, ker je najstarejši list. ima mnogo naročnikov in mnogo oznanil ali in-seratov ter v lastni tiskarni najcenejšo upravo.
Mi pa poznamo liste, ki nimajo niti desetino toliko naročnikov, kakor jih ima »Gospoda«, še manj imajo inseratov, pa vkljub temu izhajajo. Takšen list je na primer »Murska Straža« in »Narodni Dnevnik«. O »Murski Straži« je znano, da je imela nad 50.000 D, reci: petdeset tisoč dinarjev dolga, da pa je ta dolg poravnan na dosedaj naši javnosti neznane načine. Rav-notako je znano, da »Narodni Dnevnik« in »Tabor« ima jo vsak dan več tisoč izgube. Odkod denar, da vendar izhajajo?!
Gotovo bi bilo zelo na mestu, da nam posebej »Murska Straža« naznani odnosno pojasni, odkod je dobila denar, odkar nastopa proti nam, proti programu krščanskega kmetskega ljudstva, organiziranega v Slovenski ljudski stranki! Prepričani smo, da gospodje pri »Murski Straži« niso izkopali nobenega zaklada, s katerim bi krili svoje izgube in dolgove. Torej je moral odpreti svojo blagajno nekdo drugi, ki ima vzrok, da žrtvuje za sedanji način pisave tako velike svote! Stavimo pa, da gospodje svojih virov ne bodo odkrili, ker bi jih sicer zapustili prav vsi njihovi bralci. Raje bodo zopet psovali in natolcevali vodstvo in voditelje ter posamezne člane naše Slovenske ljudske stranke. Toda tudi to je odgovor in vsak pameten človek ga razume in si misli — svoje. Prosim, da razmišljujejo o teh rečeh tudi vsi naši možje v Prlekiji!
Opazovalec iz Prlekije.
žival je stala visoko vzravnana pred Claytonom.
Merila je gotovo dva metra. Orjaška pleča in mogoče mišice na rokah — pravzaprav na sprednjih nogah — so pričale o silni, strašni moči. Gorje tistemu, ki je-prišel v ta objem! Majhne, blizu skupaj ležeče oči so sovražno žarele pod košatimi nasršenimi obrvmi, jezno je renčala žival in kazala grozovito zobovje.
Za napadalčevim hrbtom, komaj dvajset korakov oddaljena, je ležala koča.
Claytonove oči so se za hip odtrgale od pošasti in pohitele k varnemu domu. Ali je Elza dobro zaprla vrata —?
Pa strah ga je spreletel —.
Vrata so se odprla in ven je stopila žena s puško v rokah —.
Bala se je orožja ni rada vzela v roko puške ali samokresa. Tembolj se je prestrašil, ko jo je videl hiteti proti živali, pogumno in brez strahu. Tako brani levinja svojega mladiča —.
Pa hitela je naravnost v pogin —.
»Nazaj, Elza!« ji je zaklical. »Za Božjo voljo, nazaj!«
Ni ga ubogala —.
In prav tistem trenutku je planila strašna žival v napad. Ni bilo več časa za besede.
Zavihtel je sekiro, vso moč je položil v zamah. In Clavton je bil močen človek in izvežban v borbi!
Toda silna žival je z bliskovito kretnjo pograbila za ročaj še preden jo je dosegla ostrina, izdrla sekiro Clavtonu iz rok in jo vrgla daleč v stran.
In potem se je s hudobnim renčanjem vrgla na svojo žrtev —.
Pa še preden so njeni strahoviti zobje dosegli vrat.
na katerega so merili, je počil strel in krogla je prodrla živali med pleča.
Vrgla je Claytona na tla in se obrnila nad novega sovražnika.
Komaj par korakov v stran je stala mlada žena. Zaman se je trudila, da bi sprožila še drugi naboj. Ni poznala puškinega ustroja. Brez učinka je udaril petelin na prazni naboj.
Renčeč in rjoveč od jeze in bolečin je planila strašna pošast nad ubožico. Nezavestna je padla pod težo orjaškega telesa —.
V hipu je bil Clayton na nogah. Z enim samim skokom je bil pri živali, z golimi rokami jo je pograbil in vlekel proč od žene.
Bog sam vedi. kako se mu je posrečilo odvaliti silno težo, — pa posrečilo se mu je.
Žival je bila mrtva. Krogla jo je zadela naravnost v srce.
Hlastno je preiskal ženo. Nič se ni zgodilo, le nezavestna je bila. Strašni napadalec je poginil v hipu, ko je planil nad njo.	•
Vzel je ženo v naročje in jo odnesel v kočo. Dobri dve uri je trajalo, da se je spet zavedla —.
Njene prve besede so mu pognale neznan strah po vseh udih —.
Nekaj časa je v nemem začudenju gledala krog sebe, potem pa je zadovoljno vzdihnila in rekla:
»Oh John, kako srečna sem, da sva res doma —! Strašne sanje so me mučile —. Sanjala sem, da nisva več v Londonu, ampak nekje v divjih krajih in velike pošasti so naju napadle —.«
»Le lepo mirna bodi, ljuba moja!« jo je tolažil, ji gladil čelo in nema. strašna bol mu je legla na srce. Po-
miri se, skušaj zaspati! Ne teri si giave s takimi sanjami!« —
Tisto noč se je narodil Claytonu sinček v koči ob robu džungle. In zunaj pred durmi je renčal in zavijal leopard in iz džungle je v mogočnih glasovih donelo rjovenje kraljevskega leva —.
Elza Clayton ni nikdar več ozdravela. Strašni prizor ji je udaril na živce.
Životarila je še sicer leto dni po porodu, pa postelje ni več zapustila. Tudi do prave zavesti ni več prišla.
Včasi je izpraševala soproga, kaj da pomenijo čudni glasovi po noči, zakaj ni služinčadi blizu in kako da je pohištvo tako preprosto in ravno. In nobenih prijateljev da ni na obisk.
Duh se ji je omračil. Dogodki pravkar preživelih dni so bili kakor izbrisani iz njenega spomina. Poskušal je sicer, da bi ji spet zbudil spomin na dogodivščine, ki so ju vrgle na zapuščeno obal, pa zaman je bilo, — ni se več zavedala pravega položaja.
Sicer pa je bila čisto razumna in pametna. In vse njeno veselje je bil pjen sinček.
Clayton je neutrudljivo skrbel zanjo, ji stregel in jo negoval z vso ljubeznijo in potrpežljivostjo. Tisto leto je bilo zanj najsrečnejše v njegovem kratekm zakonskem življenju.
Da bi bilo polno skrbi n grenkosti, če bi se Elza zavedala, obupnega položaja, to je le predobro vedel. Zato je bil skoraj hvaležen Bogu, da ji je v svoji usmi-Ijenosti zagrnil zavest s plaščem pozabljivosti, četudi ga je v srcu zabolelo, kadar jo je gledal zamišljeno in raztreseno in poslušal njena otožna vprašanja.
(Dalje prihodnjič).
Kandidatne liste za ebčinske velitie.
Občinske volitve so v mnogih občinah že razpisane, v ostalih bodo v najkrajšem času.
Razpis občinske volitve.
Volitev se mora vsaj šest tednov prej razglasiti na občinski deski. V razglas o volitvi je sprejeti naznanilo o volišču in dnevu volitve, o nje začetku in zaključku, o številu občinskih odbornikov in namestnikov, ki jih je izvoliti; dalje je sprejeti v razglas o volitvi tudi objave o razgrnitvi popravljenih volilnih imenikov in o načinu in roku za prijavo (vlaganje) in ve«»nje kandidatnih list.
Takoj po razpisu volitev je najvažnejše delo pravilna sestava in vložitev kandidatne liste.
Kandidatne liste so ravno take, kakršne so bile pri zadnjih občinskih volitvah. Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem in z uradnim pečatom opremljenem obrazcu, ki ga proti plačilu dobi vsakdo pri županu ali pri okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri).
I. Kako se sestavi kandidatna lista?
Kandidatne liste se morajo sestaviti tako-le (zak. 15): Na prvi strani se na čelu liste zapiše: 1. ime občine, 2. dan volitve, za katero liste veljajo, in 3. jasna in določna označba skupine volilcev, ki predlaga listo (»Slovenska ljudska stranka«, ali »Kmetska zveza«, ali »Obrtna zveza«, ali »Delavska zveza«), tako da se ta skupina volilcev lahko loči od vsake druge.
Pod I. Kandidati za občinske odbornike (na levi strani) se vpišejo s tekočimi številkami 1, 2, 3 itd. označena imena in priimki, prebivališče in poklic predlaganih kandidatov za občinske odbornike. Teh kandidatov mora biti toliko, kolikor je izvoliti občinskih odbornikov.
Pod II. Kandidati za namestnike občinskih odbornikov (na desni strani) se ravnotako vpišejo s tekočimi številkami 1, 2, 3 itd. označena imena in priimki, prebivališče in poklic kandidatov za namestnike. Teh kandidatov mora biti tudi toliko, kolikor je izvoliti namestnikov. Glede namestnikov pazite na to: V slučaju, ako list« odbornikov ni bila izčrpana, kot prvi namestnik ne pride v poš-tev tisti, ki je na kandidatni listi kot prvi namestnik napisan, ampak tisti, ki je na kandidatni listi napisan kot odbornik, pa ni bil izvoljen. V kandidatno listo se smejo sprejeti vse osebe, ki morejo biti izvoljene.
Pod imena kandidatov se napišejo imena enega predstavnika in enega namestnika te liste za volilni odbor. Ako se voli na več krajih v občini, se napiše za vsako volišče ime po enega predstavnika in po enega namestnika kandidatne liste v volilnem odboru. Za predstavnike list v volilnem odboru smejo biti označeni samo oni, ki so vpisani v volilnem imeniku dotične občine. Irez privolitve se ne sme nihče označiti za predstavnika kandidatne liste ali njegovega namestnika.
Na drugi strani se podpišejo predlagatelji kandidatne liste in p« kandidati. Kandidatne liste morajo biti svoje-ročno in čitljivo podpisane najmanj p« toliko volilnih upravičencev (predlagateljev), kaltkor je voliti adhtiultov in namestnikov v dotirni »komi. Vsak volilni upravičenec sme podpisati le eno samo kandidatno listo. Listo morajo podpisati tudi vsi kandidati t opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo (podpis in besede: »Izvolitev po tej listi sprejmem). Podpisi kandidatov, ki so vpisani v volilnem imeniku, se štejejo v predpisano število predlagateljev. Ako kandidat ne zna pisati, ga podpiše z njegovo privolitvijo kdo drugi, ki se mora svojeročno podpisati.
Končno je na drugi strani kandidatne liste pod podpisi predlagateljev in kandidatov imenovati izmed podpi-sancev pooblaščenega zastopnika kandidatne liste in njegovega namestnika, katera dva naj v imenu in po naročilu podpisancev občujeta z županom, oziroma političnim oblastvom. Ako take prijave ni, se smatra prvi podpisanec za zastopnika, drugi podpisanec pa za njegovega namestnika.
2. Kedaj in kako se vloži kandidatna lista?
Zakon pravi, da se morajo kandidatne liste predložiti okrajnemu glavarstvu najpozneje v 10 dneh po razpolo-žityi pravnomočnih volilnih imenikov. Okrajna glavarstva tolmačijo ta lOdnevni rok različno; ponekod tako, da se začenja rok za vlaganje kandidatnih list z dnem razpisa volitev. Na vsak način pa n>ora župan v reglesu o voJitvi objaviti dan in uro, do katere se smejo vlagati kandidatne liste!
Z izvirno kandidatno listo morajo predlagatelji predložiti še po dva prepisa kandidatne liste. (Ako je več volišč, za vsako volišče po dva prepisa-) Na prepisih kandidatnih list, za katere je tudi uporabiti uradae obrazca, imena predlagateljev ne smejo biti navedena. Na teh prepisih se morajo razun kandidatov označiti samo imena predstavnika kandidatne liste in njegovega namestnika.
Kandidatno listo nese na okrajno glavarstvo lahko vsak, ki je na njej podpison. Tam naj zahteva natančno potrdilo, kdaj jo je vložil in katera je po vrstnem redu. Tista kandidatna lista, ki je najprej vložena, dobi 3. Skrinjico. Kandidatne liste potim okrajno glavarstvo potrdi in župan jih mora objaviti na občinski deski.
3. Nepravilne kandidatne liste, ki ne zadoščajo prej navedenim predpisom, ali pri katerih se je vršila zloraba splošne označbe že obstoječih političnih ali drugih strank, mora okrajno glavarstvo tekom 5 dni po vložitvi vrniti v popravo in pri tem navesti razloge, zakaj jih je vrnilo. Poziv se mora proti dostavnici izročiti pooblaščenemu zastopniku ali njegovemu namestniku. Ako se pozivu ne zadosti tekom 5 dni, je kandidatna lista neveljavna. Kandidatne liste, na katerih se je ugotovil po-tvorjen podpis, proglaša okrajno glavarstvo za neveljavno
tudi, če so že bile potrjene ali objavljene. Seveda se uvede zaradi potvarjanja podpisov še posebno kazensko postopanje.
Ako ima več kandidatnih list enake, podobne ali take označbe, ki bi utegnile povzročiti zamenjavo, mora okrajno glavarstvo pozvati zastopnike pozneje vloženih kandidatnih list, naj označbe izpremenijo. Ako pa so bile enako označene liste vložene istočasno, se je s takim pozivom obrniti na vse zastopnike teh list. Če se pozivu ne zadosti v določenem roku, ali če se taka kandidatna lista vloži sploh brez take označbe, se označi kandidatna lista uradoma z imenem zastopnika vseh podpisancev, oziroma z imenom prvega podpisanca.
Kandidatne liste mora okrajno glavarstvo glede njih vsebine pregledati, ali so na njih navedene le take osebe, ki smejo biti izvoljene, in ali niso med kandidati raznih kandidatnih list imena istih oseb. Po zakonu ne morejo biti izvoljeni: oni, ki še niso dopolnili 24 let, ki še ne bivajo dve leti redno v občini, občinski nameščenci, oni, ki so v konkurzu, pod kuratelo in obsojenci. Kandidate, ki ne smejo biti izvoljeni, kakor tudi one, ki so imenovani v rajnih kandidatnih listah, je črtati in sicer je take, ki so imenovani v več kandidatnih listah, črtati iz vseh kandidatnih list.
Ako so se posamezni kandidati črtali vsled večkratne kandidature, ali ker ne smejo biti izvoljeni, dalje, ako so odpadli vsled smrti ali odpovedi kandidatove, mora to o-krajno glavarstvo nemudoma naznaniti zastopnikom do-tičnih kandidatnih list, kateri morajo v tem primeru dopolniti listo s tem, da tekom 5 dni imenujejo druge kandidate. Ce se niso tekom 5 dni okrajnemu glavarstvu imenovali drugi kandidati, ali če so se kandidatne liste že potrdile ali objavile, se kandidatna lista več ne dopolni, temveč se napisani kandidati pomaknejo v tekoči vrsti rtavzgor in ostane koncem liste toliko mest praznih, kolikor je kandidatov odpadlo.
4.	Pravilne kandidatne liste,
ki ustrezajo zakonitim zahtevam, potrdi okrajno glavarstvo, jih označi s tekočimi številkami 1, 2, 3 itd. po redu, kakor so bile prvotno predložene ter pošlje njih prepise županu, ki jih mora kot liste strank objaviti najpozneje 8. dan pred volitvijo na občinski deski. En prepis kandidatnih list izroči župan na dan volitve volilnemu odboru. Samo kandidatne liste, objavljene na ta način, je smatra-i pri volitvi za veljavne kandidatne liste.
5.	Vezanje kandidatnih list.
Dvoje ali več v isti občini vloženih kandidatnih list se lahko veže. Pooblaščeni zastopniki kandidatnih list morajo v ta namen vsaj 8 dni pred volitvijo izročiti okrajnemu glavarstvu pismeno izjavo strank. (Pooblaščeni zastopniki kandidatne liste so tisti, ki so na zadnji strani Irste kot taki označeni. Glej zgoraj: Sestava kandidatnih list!) Okrajno glavarstvo mora to izjavo po žirpanu izročiti volilnemu odboru, ko se ta sestane.
Kak pomen ima vezanje list? Vezani listi se pri štetju glasov smatrate za eno. Na ta n^čin lahko njima skupno pripade kak mandat več. Kandidati, ki so jih na ta način vezane liste dobile skupaj, se med nje porazdelijo po načelu proporca. Če bi v kaki občini iz kakršnihkoli razlogov somišljeniki SLS šli deljeno z več listami v volitve, potem naj liste gotovo vežejo, da se glasovi z ostanki ne izgubijo!
6. Ako je v kaki občini vložena le ena sama veljavna kandidatna lista, proglasi župan brez volitve vse kandidate, predlagane v tej listi, za izvoljene občinske odbornike, oziroma namestnike.
KaHEBEStui i
Politični ogled.
Država SHS.
V soboto je bila poverjena sestava poslovne zvezne vlade radikalu Marku Trifkoviču, ministru za izenačenje zakonov. Trifkovič je poverilo ali mandat sprejel ter takoj naznanil tudi program, po katerem bi želel sestaviti koncentracijski (zvezni) kabinet ter pogoje za sprejem drugih parlamentarnih skupin v svojo vlado. Najprej hoče dosledno izvajanje vidovdanske ustave ter sprejme samo one skupine, ki se izjavijo za to. Potem zahteva od skupin opozicijonalnega bloka, ki bi se mu hotele pridružiti, da prekinejo vse zveze s HRSS ter da razpustijo federalistični blok. Zadnja točka njegovega programa, odnosno pogojev, še pravi, da želi vlada urediti upravo, predvideno po ustavi, ter storiti po zakonu primerne korake proti vsem »protidržavnim« elementom. Na ta program in te pogoje je odgovoril najprej Davidovič, da ima tudi on svoje pogoje in da bi pred vsem o kaki zvezni vladi lahko šele tedaj govoril, če bi bili iz vlade izključeni najprej vsi politiki, s katerimi opozicija ne more sodelovati, drugič je pa opozicijonalni blok jednota, ki se bo ali v celoti udeležila vlade ali pa ne. Kar se tiče odnošajev napram HRSS, je pa Davidovič izjavil, da govorenje o prekinjenju zvez sploh ni potrebno, ker Radičevci itak ne mislijo iti v vlado. Ker se je Trifkovič obrnil še do drugih voditeljev opozicije, mu je opozicija naznanila sledeče svoje pogo: je: 1. Izključitev vseh, ki so protivni iskrenemu in pravemu sporazumu med Srbi in Hrvati ter Slovenci. Blok smatra, da je sporazumu edina stvarna podlaga, na kateri se more urediti naša država, zajamčiti na znotraj mir in z mirom tudi vsestranski napredek ljudstva in države. 2. Izročitev sodišču — ne glede na stranko — onih oseb, ki jih je javno mnenje že obtožilo, da so izvrševali in posredno ali neposredno pomagali korupciji v naši državi počenši od najvišjih činiteljev in njihovih najbližjih sorodnikov do najneznatnejših državnih uslužbencev. Samo
temeljita, nepristranska preiskava in stroga sodba more odstraniti to težko bolezen naše dobe; samo stroga sodba lahko utrdi nedolžnost ali krivico onih, ki jih javno mišljenje tako uporno in neprestano označuje. Poleg vsega tega smatra blok, da je dolžnost vlade, da takoj da dobro in urejeno upravo s poštenim uradništvom bree ozira na strankarsko pripadnost. Vlada bo dolžna spoštovati vse državljanske in politične pravice, zajamčene z ustavo in državnimi zakoni. — Na take pogoje bi moral pristati vsak poštenjak, Pašič-Pribičevičeva družba pa ni hotela in minister Trifkovič je zopet vrnil mandat. O krizi se sedaj zopet razno ugiblje ter se govori celo o uradniški vladi, ki bi izvedla volitve ter potem novim parlamentarnim skupinam prepustila vladne posle. Do neke rešitve pride na vsak način še pred kraljevim potovanjem v Pariz, to je v teku enega tedna.
Francoske volitve.
Pri volitvah, ki so se vršile v nedeljo, je doživela vlada nepričakovan poraz. Za 584 mandatov sta se borila dva velika bloka in sicer vladni, nacionalistični, desničarski blok, ki sestoji iz več strank, in pa blok levice, v katerem so radikali, več vrst socijalistov in komunisti. Francoski volilni zakon je sicer prikrojen v korist vlade, a se to pot ni obnesel in po dosedanjih izidih bo razpolagal levičarski blok z večino kakih 30 glasov in Poin-carejeva vlada mora odstopiti. Pod novim režimom bode pred vsem precej sprememb v francoski zunanji politiki. Glede Nemčije se bo Francija pod novo vlado gotovo priključila angleškemu stališču, drugo njeno važno delo bo pa to, da bo stopila v stike z Rusijo, kajti vodja radikalnih socijalistov Herriot, ki pride sedaj najbrž na krmilo, je že pred leti iskal stike z Rusijo in bo to sedaj gotovo tudi konično izvedel. Poraz francoske vlade pri volitvah dela velike skrbi v Bukarešti in tudi v Beogradu.
ReSi oesiHci mi naredim.
Poslanec Kugovnik ima v nedeljo, dne 18. maja, shod v Javorju pri Črni na Koroškem.
Sv. Trojica v Slev. gor. Pri nas sklicuje SLS za nedeljo, dne 18. maja, popoldne po večernicah, javno zborovanje za naše pristaše v dvorani samostana. Govoril bo naš poslanec 2ebot.
Shod poslanca dr. Hohnjeca pri Sv. Jerneju pri Ločah v nedeljo, 11. maja, je bil prav dobro obiskan. Predsedoval mu je vrlo zaslužni domači župan Alojz Cvahte, ki v občno zadovoljnost že županuje 22 let. Poslanec dr. Josip Hohnjec je v poljudnih besedah orisal sedanji politični položaj v naši državi, raztolmačil vzroke in krivce sedanjega stanja države ter pokazal v pravi luči nositelje centralizma in velesrbskega režima v naši državi. Podrobno je tudi začrtal delovanje poedinih strank: radikalne, demokratske, samostojne, socialistične in nemške, ter razložil. delo in borbo Slovenske ljudske stranke in njene članice, Slovenske kmetske zveze. Bodril in izpodbujal je ljudi, da morajo naši stranki ohraniti neomajno zvestobo, katero morajo pokazati že tudi priv občinskih volitvah, ki so ponekod, in to v večini okrajev v Sloveniji že razpisane. Predsednik je predložil resolucijo, ki poslancem SLS izraža popolno zaupanje, zvestobo in podporo za nadaljno borbo za pravice slovenskega naroda. Resolucija je bila enoglasno sprejeta.
Sv. Barbara v Slov. goricah. Na splošno željo je Slovenska ljudska stranka priredila v nedeljo, dne 11. maja pri nas zborovanje pri Kranerju. Dasiravno je bilo slabo vreme in skrajno blatne ceste, je vendar prišlo na shod toliko ljudi iz domače in sosednjih župnij, da so veliki prostori bili premajhni. Vsi smo nestrpno, čakali na potek zborovanja, ker je general barbarske demokratske kompa-nije (ki šteje samo 4 može), nadučitelj Kranjc izdal komando: Ker demokrati niso mogli zborovati, tudi »klerikalci« ne bodo. Ali, kakor se drži g. Kranjca smola povsod, kamor stopi, tako se je tudi tokrat strašno osmolil. Nobena žajfa mu te smole ne bo zmila. Tudi povelja njegovega adjutanta, mladega Kristla, ga niso rešila. Samo pijana šnopsarja sta ob začetku shoda izgovarjala od g. Kranjca naučene deklamacije, a tudi ta dva sta ubogega Kranjca pustila na cedilu. Zborovanje je vodil g. župan Kajnih. Naš poslanec 1 e b o t je nam prav po domače razjasnil sedanji položaj. Sedaj nam je jasno, katere politične stranke so krive žalostnih razmer. To so naslednje: Pašičeva srbska radikalna stranka in Pribičevičeva demokratska stranka. Če bi Judež Iškariot živel, bi danes gotovo bil član Pribičevičeve, oziroma Žerjavove demokratske stranke. V usodnem in odločilnem trenutku, ko je Pašič bil od naših poslancev in zaveznikov vržen, pa so mu Pribičevičevi demokrati priskočili na pomoč in ga rešili. Poslanec nam je tako živo opisal celo veliko borbo proti Pašiču in njegovi krivični vladi, da smo bili prav veseli, da izvemo čisto resnico. Vsi zborovalci, tudi nekateri nasprotniki, so glasno pritrjevali iskrenim govor-nikovim besedam. Mirno lahko rečemo, da je cela fara trdno in zvesto na strani naše stranke. Poslancem SLS smo izrekli popolno zaupanje in jih naprosili, naj ne odnehajo v težkem boju proti Pašiču in Pribičeviču ter krivici. Po shodu so zborovalci drug za drugim prišli k poslancu in osebno izražali zahvalo za prireditev shoda. Spodnji Duplek. Pri našem Gmajnerju so se zbrali v nedeljo, dne 11. maja, popoldne vsi župani, občinski odborniki vseh štiri občin šmartinske fare ter mnogo naših mož, žen in mladine. Naša stranka je priredila javen shod. Vodil ga je župan g. Ignac Thaler. Poslanec Z e b o t je nam govoril, kako se suče sedanja politika. Opisal je sramotno gospodarstvo Pašičeve vlade. Ko nam je našteval krivico za krivico, s katerimi nas obkladajo sedanji mogočneži, smo se vsi složili v klicu: Poslanci naši! Ne odnehajte pftj, dokler krivičneži (Pašič in Pribičevič) ne padejo in dokler Slovenci ne dosežemo svoje samostojno-
sti! Vsi stojimo zvesto na strani naših poslancev. Za demokrate in druge stranke pri nas ni prostora!
Gornja Sv. Kungota. Zbor zaupnikov SLS za kungov-ško okrožje v torek, dne 20. maja ob- 9. uri se ne vrši pri Senekoviču, ampak v gostilni g. Jermana (Vaupotič).
Shodi Slovenske ljudske stranke preteklo nedeljo v Majšpergu in Stopercah ter sestanek zaupnikov pri Sv. Lovrencu na Drav. polju so bili lepa in možata manifestacija za stranko. Zborovalci — pristaši so soglasno odobrili poročilo posl. Vesenjaka in izrekli Jugoslovanskemu klubu zaupnico. Izjavili so tudi, da hočejo v borbi proti morebitnemu nasilju, proti korupciji in za pošteno ter vsem državljanom pravično ureditev države in v dosego popolne avtonomije stati neomajeni in odločni na strani vodstva SLS. Imamo ponosno zavest, da so v teh krajih vsi možje-poštenjaki v naših vrstah.
Trbonje. Pri naši podružnici Sv. Danijela se je vršil v nedeljo, dne 11. maja, dobro obiskan shod. Razen domačinov smo opazili tudi zborovalce iz župnij Sv. Peter na Kr. gori in Vuzenica. Poslanec Vlado Pušenjak je v poldrugo uto trajajočem govoru orisal politični položaj in je razpravljal o delovanju narodne skupščine ter pozival k vstrajnosti v boju za dosego avtonomije. Govor so vsi zborovalci odobravali in izrazili željo, da se večkrat pri nas prirede taki shodi. — Dobili smo od železniškega ravnateljstva načrte in proračun za naše postajališče, za katero se je zelo potegoval naš poslanec g. Vlado Pušenjak. V kratkem se prične s stavbo tega prepotrebnega postajališča.
V Št. Rupertu nad Laškim se je vršil dne 11. t. m. shod Slovenske ljudske stranke. Kljub temu, da se shod ni mogel pravočasno razglasiti, se je zbralo lepo število zborovalce v iz Št. Ruperta in okolice. Poslanec K u g o v -ni k je v svojem govoru orisal parlamentarni razvoj zadnjega časa in delovanje Jugoslovanskega kluba. Za svoje poročilo je žel navdušeno odobravanje. Govoril je tudi zaupnik g. BeTec, ki je predlagal zaupnico Jugoslovanskemu klubu in pozival, da vstrajamo do končne naše zmage. Resolucija je bila sprejeta z živijo-klici. Izjemo so delali sijmo trije samostojneži, ki še danes ne vedo, da je 21 manj kakor 130. Zborovalci so se razšli z zavestjo v srcu, da je naša pot edino prava.
Prireditve.
Št. Ilj v Slov. gor. Tukajšnji Orel pokaže sad svojega zimskega dela s telovadno akademijo, ki jo priredi v nedeljo, dne 18. t. m. popoldne po večernicah v Slovenskem domu. Program je pester in zanimiv. Nastopajo člani, članice in naraščaj. Vse prijatelje od blizu in daleč Iskreno vabimo. Akademije se udeležijo gostje iz Maribora. Bog živi!
Bralno društvo »Edinsost« pri Sv. Juriju v Slov. goric, priredi v nedeljo, dne 18. maja, ob treh popoldne lepo ljudsko igro s petjem v petih dejanjih »Mala pevka.« Pred igro in po njej petje moških in mešanih zborov. Pridite!
Sv. Križ pri Ljutomera. Ponovitev igre »Na razvalinah življenja« se vrsi nepreklicno v nedeljo, dne 18. maja po večernicah v Slomškovi dvorani ob vsakem vremenu. Starši in mladina, pridite gledat živo svarilo za današnjo dobo.
Koncert pevskefa zb«ra Slov. kat. izobraž. društva v Celju se vsled epidemičnih bolezni ne vrši kakor objavljeno dne 18. t. m., ampak dne 29. maja t. 1. v Narodnem domu ob pol štirih popoldne.
Kat. iz«braš«vakne društvo na Polzeli vabi vse člane na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. v prostorih g. Cizeja. V slučaju nesklepčnosti se vrši v smislu § 8 društvenih pravil drugi občni zbor eno uro pozneje ne glede na število članov in z istim sporedom. — Odbor.
Gasilno drušlvo Paška vas naznanja, da ponovi dne 18. maja na splošno željo ljudstva igro »Junaške Blejke« na istem prostoru kot prej v Gorenju. Začetek ob 8. uri popoldan. Vabimo vse, katere zanima ta prireditev.
Vojnik. Odsek Orel je priredil v nedeljo dne 4. maja igro »Deseti brat«, katero so prav izvrstno igrali. Pred igro je nastopil močen cerkveni pevski zbor. med od-. mori je pa lepo svirala vojniška godba. Vojničani, le tako naprej!
/
Schicht
Pravo
Schicht-ovo
m i In z znamko IIIIIU »Jelen«
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
Tedenske novice.
Skrbite, da dobi SLS povsod prvo škrinjico!
Vse krajevne organizacije SLS prosimo, da nam takoj sporočijo, kakor hitro bodo v njih občinah razpisane občinske volitve!
Uradne obrazce za kandidatne liste dobite takoj po razpisu občinskih volitev pri občinskem uradu in pri okrajnem glavarstvu.
Somišljeniki SLS! Pazite na razglase o občinskih volitvah na občinskih deskah!
Shranite današnjo številko »Slovenskega Gospodarja« zaradi članka »Kandidatne liste«!
f MARTIN JELOVŠEK.
Iz nemškega Gradca je prispela tužna vest, da je tamkaj umrl naš zaslužni rojak, bivši živinorejski nadzornik za Srednjo in Spodnjo Štajersko, g. vet. svetnik v pokoju Martin Jelovšek v starosti 70 let.
Vsi živinorejci na Spodnje-Štajerskem so ga dobro poznali. Bil je markantna osebnost z dolgo belo brado, oblečen v domačo raševino, oprtan z ručjekom, takega si lahko našel zdaj tu, zdaj tam, potujočega iz kraja v kraj, bodreč stalno živinorejce k sistematičnemu delu. Bivši deželni odbor in Kmetijska družba v Gradcu poverila sta mu vse agende za pospeševanje živinoreje.
Jelovšekovo delovanje je izzvenelo v sledeče smernice: pridobiti upoštevanje domačim pasmam in izboljševanje istih z doBro plemensko odbiro. Njegov glavni nauk se je sukal okoli naravne vzgoje, osobito plemenja-kov. Narava sama naj nam bo najboljša učiteljica v živinoreji. Osobito pri svinjah je priporočal pokladanje neku-hane klaje in pa zadostno pregibanje na prostem, kjer je razven paše prilika tudi za privzemanje prsii, oglja itd.
Istina je, da je v svinjskih vzrejevališčih, kjer se je obratovalo po takih načelih, bila rudečica tudi brez cepljenja le prav redek gost.
Priporočal je pozno pripuščanje in pa dolgotrajno izrabo odličnih plemenskih živali. S tem je hotel doseči močnejši in odpornejši zarod.
Izmed praktičnih uvedb na polju živinoreje so znane njegove bikorejske zadruge, izmed katerih nekatere, ki so našle pravih sodelavcev, še danes povoljno delajo, druge, brez pravih sotrudnikov v zadrugi, pa so nekoliko zadremale, a se bodo po večini, ko bedo živinorejci spoznati njih živo potrebo, zopet dale obuditi.
Izvajal je sistematično izmenjavo plemenjakov, osobito pri svinjah in s tem veliko koristil pri zdravju in odpornosti živali.
Kot prvi je deloval na pospeševanju planšarskega pašništva v Savinjskih planinah in sicer do tedaj, dokler teh agend ni prevzela komisija za agrarne operacije.
Kot eden izmed prvih je delal na vpeljavi racijonel-nega mlekarstva na Spodnjem Štajerskem. Pri tem mu je lebdela pred očmi sledeča zamisel: pri bikorejskih zadrugah ustanoviti zbiralnice za mleko, ki se naj po potrebi oprimejo tudi izdelovanja surovega masla. Lastnih zadružnih mlekarn ni priporočal, ker po njegovem prepričanju ljudstvo v onem času zato še ni bilo zadostno zrelo.
Prilikom službenih potovanj je izvrševal skopljenje žrebcev, bikov in merjascev. Marsikateri gospodinji se je ustregel s tem, da ji je skopil nadštevilne peteline in napravil iz njih kopune. Vse to delo je opravljal brezplačno, ustrezajoč pri tem želji živinorejcev.
Marsikje je pomagal kot domači prijatelj. Videč veliko revščino doma, je pregovoril marsikaterega bolnika, da je šel v bolnišnico v Gradec, oskrbevši mu mesto in skrbeč, da mu v tujini ni bilo dolg čas.
Že iz teh kratkih črtic se vidi, kako trdno in ravno začrtano pot je hodil naš Jelovšek, kot prijatelj naroda in pravi strokovnjak. Nikdar ga ni preslepila slava tujih pasem. Vedno je nanovo povdarjal vrline domačih pasem in to v času, ko je bila moda, poveličevati vse, kar je tuje.
Obrnil je pozornost na našo jezersko-solčavsko ovco, ki je začela služiti za poboljševanje ovčjih plemen v vzhod-no-alpskem ozemlju. Še v zadnjem času je sodeloval pri nakupu te ovce za Gornjo-Štajersko in Nižje-Avstrijsko v plemenske svrhe.
S podrobnim delom se mu je posrečilo ohraniti dobro ime naše štajersko-zagorske kokoši, ki v zadnjem času hvala Bogu pridobiva vedno več prijateljev in izpodriva iz kurjih dvorcev tujo navlako.
Vsled družinskih razmer je Jelovšek po prevratu o-stal v Gradcu, a vedno se je živo zanimal za nadaljnji razvoj živinoreje v Sloveniji in bil do zadnjega v načelnih vprašanjih vedno dober svetovalec.
Lansko leto je bil vpokojen. Ni pa tega pokoja dolgo užival. Prestrigla mu je nit življenja zavratna pljučnica. Nameraval je izrabiti pokoj v to, da bi pisal knjigo o živinoreji, ker za časa aktivnega službovanja za to ni našel časa. A ni mu bilo sojeno, da izvede to namero.
Slovenski živinorejci imamo Jelovšeku mnogo zahvaliti. Zato iskreno žalujemo ob tem novem grobu.
Hočemo mu ohraniti trajen in časten spomin s tem, da se ravnamo po njegovih navodilih.
Bodi mu lahka tuja zemlja!
Z-k.
Mariborske novice. V Mariboru je umrla znana šolska sestra Notburga Zacharias. Bila je dolgoletna oskrbnica v Kamnici. — Iz mariborskje javne.bolnice so začeli radi pomanjkanja kreditov odpuščati bolnike in je sprejem bolnikov omejen do skrajnosti. Občinstvo naj torej ne pošilja bolnikov v bolnico, ker bo večina zavrnjena in je sprejem mogoč le v najnujnejših slučajih operacije. Kakor mariborski bolnici se godi tudi drugim v Sloveniji. Beograd ne da dovolj denarja niti za najbolj revne med revnimi, za bolnike. Odpuščanje bolnikov iz javnih bolnic je zopet eden najžalostnejših sadov centralizma. — Na dirkališču na Teznem se bo vršila dne 25. t. m. velika kolesarska dirka. — Na Pobrežju pri Mariboru je umrla dne 12. maja hišna posestnica Jera Handič v visoki starosti N. v m. p.!
V Rajhenburg, v slovenski Lurd, priredi dne 12.—13. julija t. 1. romanje Krščanska ženska zveza v Mariboru. Zaprošena je polovična vožnja in če se oglasi zadostno število udeležencev, bo tudi vozil poseben vlak. Udeleženci se sprejemajo od postaje Maribor do Poljčan. Pri-glase sprejema mestni župnijski urad in pa vodstvo Kršč.
ženske zveze v Mariboru, Cvetlična ulica št. 23, do 15. junija. Natančnejši spored romanja se še objavi.
Železniška postaja Cmurek (Mureck) na progi Špilje-Radgona se sme sedaj uporabljati kot vstopna in izstopna postaja za prebivalstvo Slovenskih goric v obmejni coni. Na zahtevo in večkratno posredovanje poslanca Ž e -b o t a so sedaj avstrijske in jugoslovanske oblasti dovolile, da sme prebivalstvo iz Slovenskih goric in Apačke kotline, ki ima obmejne izkaznice in prolaznice, ako se vozi v Maribor, Gornjo Radgono ali v Ljuicmer, posluževati se dnevnih vlakov na postaji Cmurek. Za naše obmejne prebivalstvo je ta ugodnost velike važnosti.
Naznanilo blagoslovitve novih zvoniov pri Sv. Juriju v Slov. gor. Končno vendar dobimo nove zvonove, vse štiri.
V	soboto, dne 24. maja, jih pripeljemo, v nedeljo, dne 25. maja pa bodo blagoslovljeni. Sosedje, povabljeni!
Nesramna žalitev našega ljudstva. Od Sv. Barbare v Slov. gor. nam piše prijatelj: Časopisi demokratske stranke »Tabor«, »Slov. Narod« in lažnjivo »Jutro« ter »Domovina« so ob priliki uboja krčmarja Kranerja pisali, da je naše ljudstvo podivjano vsled tega, ker je v krščanskih organizacijah in ker čita »Slovenskega Gospodarja.« Tako grdo nas sramotijo ti časopisi, kakor da bi mi pri Sv. Barbari bili sami tatje, roparji in morilci. Mi vemo, kdo take nesramne laži piše v »Tabor« in »Jutro«. S prstom lahko vsi pokažemo za tistim človekom. Namesto, da bi skrbel za pošten poduk in vzgojo otrok, ki so mu izročeni, pa nas poštene ljudi sramoti in psuje po lažnjivih demokratskih časnikih. Kar piše o uboju Kranerja, je vse laž. Fantje, ki so pobili Kranerja, niso bili naši pristaši, niso čitali naših listov, ampak nesramna protiverska cunja »Domovina« je bil njihov evangelij. Nad Kranerjem so se dotični maščevali radi osebnega sovraštva. Če bi mi Barbarčani bili res taki divjaki, kakor pišeta »Tabor« in »Jutro«, potem demokrati dr. Pivko, Novak in Grm zadnjič ne bi odnesli od nas celih kosti; ko so hoteli tu imeti shod. To je najboljši dokaz! Nad lažmi in sramotenjem, ki jih širijo demokratski časopisi o nas, pa se bomo zopet pošteno maščevali vsi Barbarčani ob volitvah. Tintomaza, ki laže po svetu o nas, pa opozarjamo, da takoj odneha.
Slovesna blagoslovitev zvonov pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Slovestnost blagoslovljenja naših novih treh zvonov, ki skupno tehtajo 2275 kg, je bila v soboto, in v nedeljo, dne 3. in 4. maja najlepši verski praznik i za celo župnijo. V soboto so prišli zvonovom nasproti i ti do Sv. Lenarta godba, domači Orli, lenarški in ruper-| ški ter domače Orlice v krojih. Konjenica naših fantov ! je štela 30 jezdecev, med temi 6 Orlov; 16 družic v beli j obleki pa je zvonove spremljalo že iz Maribora. Veličastni sprevod se je pomikal skozi lenarški in trojički trg med pritrkovanjem lenarškega zvona in novih tro-jičkih zvonov, med godbo in petjem. Cela župnija ga je pričakovala ob meji pod Staro goro pri prvem slavo loku. Po kratkem župnikovem pozdravu se je vse ljudstvo uvrstilo v sprevod z vsemi cerkvenimi zastavami, tudi šolska mladina in 104 belih deklet. Topiči so pokali, vsa srca pa se radovala veličastnega prihoda zvonov, ki so ga mnogi gledali s solzami v očeh. Osem krasno ovenčanih slavolokov je s pomenljivimi napisi pozdravljalo nove zvonove. Ko so dospeli na prostor pred cerkvijo, jih najprej pozdravi domači pevski zbor z ubrano pesmijo, nato še domači gospod župnik. Za šolsko mladino deklamujeta pozdrave Ferd. Horvat in Marija Lorbek, v imenu deklet jih pozdravi Ana Tomažič, v imenu mladeničev in Orlov Franc Žemljic in Janez Črepnjak, v imenu žen Amalija Škamljič in v imenu mož Peter Celi. Vsi so tako lepo govorili, da so z izbranimi, naukov polnimi besedami premnoge ganili. Pozdrave so lepo zaključili šolarji s petjem «Zvonikarje-■ve«. Nato smo šli v cerkev k večernicam. Nebo nam je naklonilo najlepše vreme v toliko večje naše veselje.
V	nedeljo nam je v pridigi veleč, gospod dekan Jan-žekovič kaj lepo pojasnil velik pomen zvonov nato je naš rojak p. Bogomir Ploj, kaplan pri Materi milosti v Mariboru, daroval slovesno sv. mašo oh asistenci sosednih čč. gg. Po službi božji nam je veleč. gosp. dekan ob asistenci 8 duhovnikov slovesno blagoslovil vse 3 nove zvone, domači gospod župnik in botri Franc Caf. Janez Elbl in Jožef Valner ter bolrici Antonija Elbl in Bazila Roškar pa so med pomenljivimi izreki potrkali s kladivom na zvonove.. Na to sta bila zvon sv. Benedikta in Marijin zvon potegnjena v zvonik župnijske cerkve in sta se čez 2 uri že prvikrat oglasila. Tretji zvon sv. Treh kraljev, pa smo slovesno prepeljali k podružnici sv. Treh kraljev. Zvonarna «Zvonoglas« nam je izborno postregla: novi zvonovi lepše in milejše pojo kot stari. Vsa župnija jih je vesela. Stali so nad 560.000 K. Vsa slovesnost se je izvršila ob najobilnejši udeležbi domačega in sosednega ljudstva v najlepšem redu in nam bo ostala v najdražjem spominu. Vi zvonovi za bodite dostojni glasniki od nekdaj poznane živovernosti bene-diške župnije! — Dne 26. aprila je pri materi tukaj umrl bivši železniški uradnik v Mariboru, Franc Caf. Prvi mrlič, ki so mu zvonili novi zvonovi, je bila pridna kmetica in vdova Jera Kralj v Ihovi. Dne 7. ma ja jo je sedečo na stolu, ko je šivala, zadela kap. Nagle smrti nas varuj, Gospodi
Žal*stw> in vesel« od Sv. Ai\A~aža v Slov. goricah. Družini našega somišljenika Ferdinand Fekonja je iztrgala nemila smrt edinega sedemletnega sinčka. Kot vrli učenec se je v šoli začel pripravljati na prvo sv. obhajilo. Pa ga ni mogel prejeti, prenaglo ga je pokosila nemila smrt; upamo, da zdaj med angeljčki gleda božjega prijatelja otrok. Žalostnim starišem naše sožalje! — Vrla zakonska, ugledna naša pristaša Matevž in Ivana Kosta-njevec, veleposestnika na Gibini, sta obhajala 1. maja t. 1. 251etnico svoje poroke, pa v največji skromnosti, le v cerkvi, pri obhajilu in altarju Marijinemu. Dočakajte še 501etnico! — Tukajšnja župnijska cerkev hoče biti lepa, kakor nevesta, na slavnosten dan blagoslovitve novih
zvonov. Znotraj vsa prenovljena, hoče tudi na zunaj se svetiti v svatovskem oblačilu. Zato bode dobil zvonik te dni lepšo streho in tako daleč po pesniški dolini ozna-njeval požrtovalnost Andraščanov za lepoto hiše božje. Že sedaj vabimo vse ljube sosede k blagoslavljanju zvonika in zvonov. Upajmo, da tisti veseli dan ni več daleč. Celo zimo se že pripravljamo, da takrat vse sosede najlepše sprejmemo.
Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Zadnji četrtek je umrla v Mariboru bivša tukajšnja učiteljica gdč. Betka Klampfer v cvetu rane mladosti. Neizprosna jetika je u-gasnila njeno mlado, najlepših upov polno življenje. Velike težave je morala premagati doma, da je mogla sploh končati študije; umrla sta ji oče in mati, le njena krepka volja in vstrajnost ter ljubeznjiva pomoč dobrih src so ji pomagale 'do zaželjenega cilja. Toda ko je nastopila prvo službo, je imela v sebi že tudi kal smrtne bolezni. Tri leta se je borila in ustavljala smrti z vso svojo močjo, mesec majnik jo je rešil truda in boja ter jo je položil v hladni grob. V kratki dobi svojega tukajšnjega delovanja si je znala s svojo ljubeznjivostjo in pridnostjo pridobiti srca ljube mladine, pa tudi starši in matere so iskreno žalovali pri njenem odhodu. Bila ni samo učiteljica, ampak še veliko bolj vneta in skrbna vzgojiteljica, voditeljica k Bogu in lepemu življenju. Sama strogo versko vzgojena je tudi mladino učila po veri živeti in s tem zadela prave strune mladih src. Bodi ji Bog bogat plačnik, mi ji pa hočemo ohraniti blag spomin. — Na Florijanovo smo pokopali posestnico Mico Potrč, ki je dosegla 87. leto življenja; bila je daleč naokrog dobro znana po svoji postrežljivosti in pridnosti. Zato jo je tudi spremljala obilna množica domačinov in tujcev na njenem zadnjem potu. — Bralno društvo je pričelo z rednimi predavanji, prvo nedeljo v mesecu za može in fante, tretjo nedeljo za žene in dekleta. Da bi le povabljeni tudi prišli, da ves trud ne bi bil zastonj! Fantje, dekleta, agitirajte za obilno udeležbo!
Novice od Sv. Martina na Peharju pri Slav. Bistrici.
V	Ošlju je umrl občinski odbornik g. Mihael Motaln, p. d. Štanbaher. Pogreb se je vršil ob zelo velikem številu sosedov, znanccev in prijateljev. — Dne 4. maja je umrl v Ošlju župan g. Štefan Verbek, p. d. Mihec. Pogreb se je vršil dne 7. maja ob zelo velikem številu občanov. Obeh pogrebov se je udeležilo prostovoljno gasilno društvo v Šmartnem na Pohorju poid vodstvom načelnika g. Leopolda Vorša. Pri odprtem grobu jima je zapel pevski zbor gasilnega društva v Šmartnem za slovo »Gozdič je že zelen.« Občina Ošelj je torej izgubila dobrega župana in podžupana. Obo moža ohranimo v spominu!
Novice od Male Nedelje. Pri nas smo pokopali daleč na okrog znano rnežnarico Nežo Bezjak. Rajna je bila znana kot dobra pevka. N. p. v m.! — Malonedeljčani bodo šli s procesijo dne 31. maja na Ptujsko goro. Zbirališče dne 31. maja ob peti uri zjutraj pri moravski kapeli.
. Demarttna poraka v Galiciji pri Celju. Dne 11. maja se je v tukajšnji cerkvi vršila redka svečanost: demantna poroka posestnika Franca in Marije Jelen iz Železna. Obdana od družic in mnogoštevilnih svatov sta prišla demant-no-poročenca, še oba čvrsta in zdrava, v lepo ozaljšano cerkev, kjer se je po primernem govoru vršil ginljiv obred deimantne porok«. Marsikatero oko se je porosilo, ko sta si ženin in nevesta, kakor pred 60 leti, zopet podala roke v pokrepitev ljubezni in zvestobe. Na domu se je nato vršila prijetna, gostoljubna slovesnost. 831etni star-ček-ženin še opravlja vsa hišna dela, bere brez očal, sliši kakor mladenič; 801etna žena-nevesta je znana in priljubljena kot skušena in zanesljiva babica po vsej župniji: že 355krat je pomagala materam v njih težki uri in vedno še vrši, ob vsakem času in vremenu, ta človekoljubni posel, čvrsta in zdrava. Neskončno dobrotljivi Bog, ki je tako očividno blagoslovil vajino vzgledno zakonsko življenje, daj vama srečen večer vajinega življenja, enkrat pa nebeško krono!
Žalostna novica iz Št. Janža pri Velenju. V petek, dne 2. maja je umrla posestnica Marija Košan iz Črnove v starosti 72 let. Bila je skrbna gospodinja, blaga in dobra mati, posebno radodarna do ubogih revežev, napram drugim, osobito do sosedov pa vedno pripravljena pomagati, kar se jo je prosilo. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne. Vkljub skrajno slabemu vremenu se je udeležilo pogreba prav mnogo ljudi, kar je najboljši dokaz, kako je bila rajna čislana in spoštovana, ne samo v krogu svojih sorodnikov, temveč tudi pri vseh znancih. Na sedmini se je nabralo za sv. maše 180 D, za novi zvon, za katerega je rajna tudi že poprej precej prispevala, pa 200 D. Bog bodi plačnik vsem darovalcem, rajni blagi duši v prid, naj počiva v miru, ostalim pa naše sožalje!
Prijazna podružnica sv. Radegunde v župniji Šmihelj nad Mozirjem je ena najlepše ležečih cerkvic v lavantin-ski škofiji. Sredi temne in široke mozirske planine se beli
ter gleda daleč doli po Savinjski dolini tja do Celja in še dalje. Ta podružnica je dobila na veliki ponedeljek nov bronast zvon z glasom fis. Tehta okrog 700 kg in vlila ga je zvonarna v Št. Vidu nad Ljubljano. Delo se ji je prav posrečilo; vsi smo zadovoljni z zvonom, ki ima tako jaseft in doneč glas. Veliko ljudstva se je nabralo ob blagoslavljanju, ki so ga izvršili g. dekan Novak iz Gornjega grada. Vsem, ki so kaj prispevali in sodelovali: Bog plačaj!
Cerkvena p»W«ŽT»*st na g»ri Oljki. Iz Šmartna cb Pa-ki poročajo: Ker so se na veliki ponedeljek vršile v cerkvi na gori Oljki gnusobe zoper čast božjo, napravijo tukajšnja Marijina družba, > treijeredniki in drugi verniki dne 22. maja romarski pohod na Oljko, kjer bi imeli ob sedmih Smernice, peto sveto mašo in skupno zadostilno sv. obhajilo. Vabijo se tudi sosedne župnije, da v tem večjem številu zadostimo razžaljeni časti božji.
Tako daleč so se spozabili v zagrizenosti. Iz Celja poročajo: To je pa vendar že preveč, kar počenjajo celjski demokrati, tako gre od ust do ust po Celju in okolici.
V	svojem zagrizenem sovraštvu do svete vere, cerkve in
Matere božje so prepovedali »šmarnice.« Če bi jim bilo samo za to, da se omeji razširjenje škrlatice, ki se je v par slučajih pojavila v mestu, bi morali prepovedati tudi nedeljsko službo božjo in službo božjo ob delavnikih dopoldan. Zakaj pa so prepovedali ravno samo šmarnice, a vse druge pobožnosti se pa smejo vršiti! Vsak otrok iz tega spozna, da so prepovedali šmarnice le iz sovraštva do svete vere, do Matere božje, ker jih jezi, da še slovensko katoliško ljudstvo tako goreče časti Marijo. Ljudje tudi vprašujejo: zakaj pa niso zaprli tudi gostiln in kavarn, sodnije in davkarije itd.? Katoliški Celjani in okoličani! Sedaj pa menda enkrat poznate demokrate. Bolj očitno in jasno niso mogli pokazati svojega sovraštva do vere in cerkve, kakor s tem, da so prepovedali šmarnice. Ven s takšnimi ljudmi iz občinskih odborov! Na dan volitve, dne 16. junija, jim dajmo odgovor na njihov nesramen napad na šmarnice, ki so nam bile tako drage, s tem, da se bo vsak katoliški mož in fant s studom obrnil od demokratske skrinjice.
Demokrat zgubil volilni imenik. Iz Šmarja pri Jelšah smo prejeli: Pri nas je bilo dne 11. maja pri pozni službi božji razglašeno, da se je zgubil originalni volilni imenik za občinske volitve, ki je bil potrjen od okrožnega sodišča v Celju. Celi trg Šmarje govori, da občinskih volitev ne bo dne 20. junija, ker je g. okrajni sodnik dr. Šumen-jak na agitaciji za demokratsko listo izgubil uradno potrjeni volilni imenik. Res čisto policajdemokratsko za g. doktorja in sodnika, da ne ve, kateri imenik sme s seboj vzeti, še bolj žalostno pa za naprednost šmarskih liberalcev, ako se spuščajo v javno politiko gospodje kot je n. pr. dr. Šumenjak.
Žalestno in veselo iz Pišec pri Brežicah. Iz Pišec nam poročajo, da je tamkaj umrl vpokojeni g. župnik Anton Srabočan dne 7. maja. G. Srabočan je dokaj let župniko-val v Pišecah. Pred dobrim letom je radi bolehnosti in srčne napake stopil v pokoj in se je nastanil v svoji lastni hiši v Pišecah. Rajni je bil vzoren duhovnik, priljubljen pri ovčicah in izvanredno gostoljuben. G. Srabočan je bil rodom iz Ostrožna pri Celju, kjer se je rodil leta 1870. Služil je vojake tri leta in šele nato je stopil v mariborsko bogoslovje in je bil posvečen leta 1896. Precej časa je bil provizor v Ljutomeru, nato vikar v Konjicah in od tamkaj je prišel za župnika v Pišece. Blaga duša, počivaj v miru! — Pri nas v Pišecah bo slavil dne 18. maja baron Moscon s svojo soprogo biserno poroko. Redkima jubilantoma iskreno čestitamo!
Posestniki 10 dinarskih bankovcev-kovačev, pozor! Mogoče še ima kdo kak 10 dinarski bankovec v posesti in te posestnike še enkrat opozarjamo, da stopi ta denar 1. junija iz veljave. Trgovina Ivan Sever v Velenju se je odločila, da sprejema te bankovce do 25. maja in jih bo pred 1. juni jem poslala v Beograd v zamenjavo. Pošljite .torej te bankovce do 25. maja g. Severju v zamenjavo.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80 din., francoski frank stane 4.40 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 238 din., in za 100 laških lir 357 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 7 centimov.
Zakon o volilnih imenikih in zaklon o občinskih volitvah v Sloveniji. Ta dva zakona je ravnokar izdala Tiskarna sv. Cirila in sicer skupaj v enem zvezku. Stane komad 5 dinarjev. Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Kdor še teh zakonov nima, naj si jih takoj naroči.
Tiskovno društvo r Pt*ju. V Ptuju so ustanovili Tiskovno društvo. Za predsednika je bil izvoljen prof. Anton Kolarič. Društvo bo otvorilo v kratkem trgovino s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami ter devocijo-nalijami na Slovenskem trgu 1. Tako društvo je bilo za Ptuj že davno potrebno.
Hotel Halbwidl ima zanaprej vsak četrtek pri lepem vremenu »družinske koncerte« pri prostem vstopu. (Glej oglas!)
Kolje za vinograde
cepano, rezano, okroglo, tudi pet četrtinsko močno in 2 metra dolgo, se poceni prodaja pri Straschill in Felber, trgovina z lesom, Maribor, Pristan.
Pozorl
Dalmatinska in istrijanska črna vina se dobijo v gostilni Izidor Copetti, Maribor, Vojašniška ulica 5, od 10 din. do 14 din. liter, čez ulico 1 dinar ceneje.
- -	- —	-	Zj^Ql2i7
Dražbeni oklic»
Dne 24. maja 1924, predpoldne ob 10. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. Partinje vi. št. 47, zemljiška knjiga II. Zgor. Zerjavci vi. štev. 131, zemljiška knjiga III. Navarda vi. štev. 33, cenilna vrednost: pri I. po odbitku realnega bremena po 27.450 din. vrednost po 2166 din., pri II., kjer ni realnega bremena, 11.211 din., pri III. po odbitku realnega bremena po 500 din. pa vrednost po 16.752 D, vrednost pritikline pri I. 15.870 din., najmanjši ponudek: pri I., to je vi. št. 47 k. o. Partinje: 12.024 din., pri II., to je vi. št. 131 k. o. Zg. Zerjavci: 7474 din., pri III., to je vi. št. 33 k. o. Navarda: 11.168 din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred' začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.	550 3—1
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 17. aprila 1924.
Hotel Halbwidl, Maribor
sredi mesta.
Vsak četrtek zvečer in v nedeljo predpoldne družinski koncerti.
Pomnoženi orkester. Pri lepem vremenu na vrtu. Znano dobra dunajska kuhinja. Izvrstna vina. Špecijaliteta: sočni guljaž. — Gotzevo Bock in marčno pivo. Vse kar nudimo je »vedno dobro, nikdar drago.« K obilnemu obisku vabita najuljudnejše
Andrej Halbvvidl in gospa.
E 31 24-9.
Qraxbmnl oklic.
Dne 17. junija 1924, dopoldne ob pol 10. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rafka, vi. št. 107 in 302, obstoječa iz hiš, gospodarskih poslopij, žage, mlina, njiv, travnikov, nepo-sekanih gozdov, vinogradov in pašnikov.
Cenilna vrednost: 321.028 din. 95 para. Vrednost pritiklin: 39.147 din. 50 para. Najmanjši ponudek: 240.117 din. 63 para. V ostale mse opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit Okrajno sodišče na Vranskem, dne 5. maja 1924. na uradni deski podpisanega sodišča.	627 2—1
Hajcenejše ste psstreženi z
vsakovrstnim manufaktumim ' i K* galanterijskim in	.	"
drobnim blagom kakor tudi	' *
vsakovrstno špecerijo	«MI5&'
šipami (katere tudi režem);	-v",'	4'
sploh vse se dobi, kar se	••«.•»>.
pri enem gospodarstvu rabi.
Dalje kupujem tudi:
jajca
oves
fižol
suhe gobe, kumno in janež po najvišjih dnevnih cenah. Dobi se in proda se vse to vpošteni trgovski hiši
■v ■





- 5 «M i«.
IVftN SEVER V VELENJU
Hranilnica in posoilinica v Ribnici n. Poli.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
ima svoj	,,
redni lilni občni zbor
v četrtek, dne 29. maja 1924, ob pol 9. uri predpoldne v posojilniški pisarni s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1923.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
Ce bi ta občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje z istim dnevnim redom in na istem prostoru drug občni zbor, ki sme sklepati od» vsakem številu navzočih članov.	629
Načelstvo.
ZAHVALA
Za mnogobrojne dokaze sožaija, izraženega nam ob priliki bridke izgube našega brata
Antona Srabočan
župnika v pokoju,
se tem potem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebej se še zahvaljujemo čč. duhovščini, slavnemu učiteljstvu s šolsiko mladino, Marijini družbi, pevskima zboroma za ginljive žalostinke, vsem prijateljem ranjkega, kakor vsem župlja-nom, ki so ga kot svojega bivšega župnika v tolikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. V Pišecah, 12. maja 1924.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA.
S potrtim srcem se vsem spremljevalcem mojega nepozabnega soproga
Friderika Zorzini-ia
k večnemu počitku tem potom najiskreneje zahvaljujem.
Slovenjgradec, 4. maja 1924.
Poldi Zorzini, soproga.
Vsakovrsten
MRLA OZMMILA.
rezan les
kakor deske, pfostne, late, štafelne, krajnike, nadalje cement in apno kupite najceneje pri
Mm Lak
r OsIuSovcih pri Vel. Nedelji.
615 5—1
Oklic.
Podpisana Andrej in Marija Šalamun, posestnika v Sa-kušaku, naznanjava cenj. občinstvu, da nisva plačnika r,a dolgove, katere ki najin »in Janez Kalamna naredit na sraj ali najin račnn. Zato svarima občinstva pred kakim dajan-jem zgaraj omenjenemu ker škodo bi trpel vsaki sam.
Sakušak, 8. maja 1924.
Andrej in Marija ialnmnn.
628 2—1
Hranilnica in pasajilnica v Slivnici pri Maribora re*. z. z n. zav. vabi na redni občni zbor, ki be 29. maja lt24 ob pol 8. uri depaldne v pasajil-niških prostorih. Dnevai red: 1. Poročil* načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa za 1923. 3. Valitev na-čelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako prvi občni zbor ni ob določeni uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje ravnatam po istem vsporedu drugi občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu članov. Načelstvo
(¡17
Sodarske pomočnike sprejme pri dabri plači, prosti brani, stanovanju in perilu v hiši Fr. Repič sodarski majster, Ljubljana, Kolizejska ulica 18."
614 4—1 ~ : ' ' i Kupii» hiše ali majhna posestvo v bližini mesta za 1W tisoč kron. Prodajalec lahke uživa stanovanje in posestva do smrti. Ponudbe pad «Preskrbljen do smrti c na upravo
lista.	612 2—1
———
Jurij Jutersehnik, slikar ia pleskar, se priparača s svojim izvrstnim in solidnim delam v vseh v njega v» straka spada-jočib paslih p« najnižjih cenah. Velika izbira madernih vzorcev Maribor, Grajska uli ca 3 na^ dvorišču.	K11
IZJAVA.
1 Izjavljam, da sem dne 11. majnika iz svoje lastne odločitve zahteval pod orožniško ' asistenco, točni red glede po- j licijske ure v gostilni g. kac ! v Jarenini, ker sem se kot za-1 stopnik občine bal odgovorno-1 i sti. Vsako govoričenje, da bij , bil tukaj g. trgovec, gostilni- j ■ čar itd. Martin Cvilak kaj kriv je laž.
| Jarenina, 13. 'maja 1924. 626 Jože! Vertnik, kmet.
IZJAVA.
V nedeljo, dne 11. maja je bil pri Veliki Nedelji od sod-nije zaradi pijančevanja in za pravljivosti javno preklican Matija Zadravec v Mihovcih 60. Za pamežnega varuha sem padpisani bil imenovan, se pa zdaj s sednijskim preklicem ne strinjam, ker se je zgoraj imenovani zadnji čas zaatno poboljšal, se je cela zadeva pri sodniji zelo zavlekla in torej datični sadnijski preklic zdaj ne pride več v poštev. — Ljudje si brusijo jezike, da sem vsemu temu jaz kriv, pa to ni res, ker zgoraj omenjeni si je dasti sam kriv, in v moji hiši je še druga oseba zaradi tega preklica igrala prvo vlogo. Proti osebam pa, ki mene in maja ženo obrekujejo, bom nastopal strogo sodnijskim
Eoteni. Anton Zadravec, cev-arski mojster, Mihovcišt. 60 Vel. Nedelja.	634
Lepo paaestvo z vinogradom
se po ceni proda. Vpraša se v gostilni Scherag, Kamnica. !	632
Prada se takaj nova hiša z dvema sobama, kuhinjo, njivo in stamovanjem, tri četrt ure od mesta. Cena 60.®*0 dinarjev. Teza o 116, Maribor. 638
Prada se pasestvo, prvovrstio na ravnini, 6 minut od iel. pastaje. Pasestvo ah sega nji-ve, travnike, lep gazd in vi-nagrad ,ter meri skupno nad 10 aralav. Gaspodarsko po-slapje ▼ dafcrem stanju ter v hiši elaktrična luč. Ceia p* dagavaru. Vprašati je pri g. Alafaiji Lopan, Loče pri Palj-čaaah.	532 3-1
• Vabilo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice, reg. zadruge z n. z. v Guštanju, ki se vrši dne 25. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani gostilne g. Franc Lečnika s slede-; čim sporedom. 1. Citanje zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1923. 4. Slu-1 čajnosti. Načelstvo. 644
Priden krojaški učenec, poštenih staršev, ki ima veselje do cerkovniške službe, oziroma strežnik, se takoj sprejme. Ferd. Bračko, cerkovnik in krojač, Sv. Bozalija, pošta Sv. Jurij ob juž. žel. 642
Priden in zvest pekovski va-jeaec »e takoj sprejme. Pekarna Feigl, Gaberje pri Celju. !	648
Samostojna prodajalka, katera je zmožna, sama voditi trgovino mešanega blaga in ima kavcijo, tudi učenka, ki ima veselje do trgovine, se išče za na deželo. Hinko Hu-mer, Sv. Križ pri Litiji. 640
Sprejme se deklica. 14 do 15 let iz boljše hiše, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom v trgu in ima dobro ljudskošolsko spričevalo, ker bode tudi trgovsko šolo obiskovala. Naslov v upravništvu.
645 3—1
lite s«
za moža, nekoliko bolnega na očeh, oskrba pri dobrem kmetu. Je zmožen za lahka dela. Mesečna plača 1200 K. Pismene ponudbe na upravništ-vo lista.	580 2—1
Predivo kupuje in sprejena v delo Kučanda Florjan, vr-var, Sv. Jurij ob juž. žel. 543
Smrekove in hojeve hlad« vsako keličino kupi stavbenik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se prevzame tudi vsaka množiaa tesa za rezanje (žaganje).
553 1»—1
Učenec iz poštene hiše z do- Pridna družina z 2—3 delov- Lepa nova hiša z dvema sta-bro šolsko izobrazbo, nad 14 nimi močmi, ki razume polje- novanjema, takoj prosta, z ne-let star, se sprejme takoj v delska opravila, se sprejme kaj zemljiščem, v bližini Ma-trgovino z meš. blagom na pod dobrimi pogoji na večje ribora se proda takoj po ceni. deželi. Kje, pove upravništvo posestvo. Naslov v upravi. Podlipnik, Tezno 37, Maribor.
:9
lista.
581 2-1
549 2—1
623
611
No»i straji za pleskarje ia pa-trone za slikarje vseh vrst in vzrocer, novih in starih, prodaja Juterschnik, Maribar, Grajska ulica 3.	61»
Redka prilika! Proda se ska-
raj nov šivalni stroj znamka Gritzmer za madno in čevljarsko obrt po zelo ugodni ceni. Vpraša se pri Josipu Došler, kovač, Podplat.	603 5—1
Lepo posestvo se prada, ali da v najem. Posestvo meri 4t oralov in sicer 20 oralov njiv in travnik«v. 20 oralov gazda z debelim bukavim drevjem. Lahko se takaj naseka 3H kub. metrov drv. Proda se z vsem gospodarskim oradjem radi pemanjkanja delavcev.
Capljaae trte imamo, kakar ■ vsak leto večjo mnažino, vseh ' najMjiih vrst, aa padlagi R. partahs is križankah pa da.
cenah. Trte so dafcro zaratie ' ae in vkoreninjene. Pradam tadi več tisač kareajakav E. part., Gttha 9 ia samaradaic. •gfosUi aa je pri pasestaiku Fraac Harvat, Mastje, palta Juriinci pri Ptuju.	117
Na pradaj posestvo sredi vasi z lepa zidano hiša, zidanim gaspadarskim paslapjem, vae v najbaljšem stanu, pavsad
električna razsvetljava, pa ugadni ceai takaj. Naslav pave uprava.	M8
Tiaacradidki paaar! Na «aha cepljene trta a« aa predaj ia «icer najrH*vitnejie Trite.
Jak Iti»
it t. n
Dva iivalna s traja dobro o-hranjena, eden skoraj nov, ceno aa prodaj. Vprašati v upra vi.	631
Služba organista in cerkovnika, združena s službo občinskega in posojilniškega tajnika je razpisana v St. Ilju pod Turjakom, p. Mislinje. — Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Nastop takoj. Župnijski urad v St. Ilju pod Turja-kam, p. Mislinje.___(524_2—1
Pasestvo v okraju Sv. Lenart
v Slav. gar., osem oralov zem lje: vinograd, travniki, sado-nosnik, gozd, z lepimi poslopji, vse v najlepšem stanju, se ugodno proda. Naslov v uprav ništvu.	626 2—1
leži tri četrt ure *d žel. pastaje Rimske Toplice. Cena 125 tisoč dinarjev. Več se izve pri Francu Strahovniku, pasest-niku na Velikem vrhu št. 25, pošta Rečica na Paki, Slovenija.	605 2—1
Na prodaj več trgovskih in
stanovanjskih hiš v Ptuju ter travnikov in palj v bližnji o-kolici. Pojasnila daje i* prejema oferte Mestna hranilnica v Ptuju.	604
15.000 kron dam nagrade tistemu, ki mi spravi kupca za mlatilnico 4 konjskih sil. Naslov v upravi.	608 2—1
16 letno dekle išče mesto kot učenka v trgovini z mešanim
blagom v Mariboru. Naslov v upravništvu.	607
Iščem učenca, ki ima veselje za lončarsko brt. Stauber, Ob bregu 4, Maribor.	602
Srednje posestvo blizu Maribora, vinograd, gozd, njive, sadonosnik, dvoje poslopij, se proda. Naslov v upravništvu.
637
Prad» ae ob navi veliki ceati
lepa paaestvo, okoli 9 oralov, gospodarsko poslopje, raznovrstno lepo sadje, njive, travnik, gozdovi, v rodovitni legi. Cene ni treba vse takoj izplačati. Ceršak 26, Sv. Ilj v Slov.
gor.
622
Kovaški mojster išče mesto domačega kovača ali delovo-ditelja. Naslov v upravi. 620
V najem iičem lokal 7,a trgovino s stanovanjem brez inventarja na deželi, okraj Maribor. Ponudbe na trgovino J. Sparovec, Krčevina 146. 619
Izredni občni zbor »Doma«, r. delavske stavbene zadruge z omejeno zavezo v Mariboru, se vrši v petek, dne 16. maja 1924 ob 18. uri zvečer v sejni sobi Posojilnice v Mariboru, Narodni dom. Vspored: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti. Ako je prvi izredni občni zbor ne
sklepčen, se sklicuje po določilu načelstva drugi, ki je pa sklepčen pri vsakem številu
glasov po par. 58. zadružnih pravil. Načelstvo.	618
V itlafi ]• vkareninjem fiv---- partalia ia «ftth«
L4ar ai Beli naraiitt lapc ia m*iie tre sa «vaj vinagrad aa] se tak^f «glasi astmaaa ali pismea« pri Fraac« Slad-
ajak, trtailar, paita Jirilici pri Ptaja. Trte se dabija pa «ajbalj nitki ceni. Za adgavar
s« aaj priloži cnamka. 1ICS
Za posestvo ca oralov, obstoječe iz travnikov in njiv na Gorenjskem, išče se zanesljiv in vesten, v konje-, živino-, sadjereji in poljedelstvu popolnoma izurjen, oženjen oskrbnik brez otrok, ki tudi sam dela, med tem ko njegova soproga vodi gospodinjstvo in je vešča prašicjereje in kurjereje. Vstop tekom meseca juaija. Plača po dogovoru. Reflektanti naj stavijo ponudbo z navedbo izobrazbe in prakse, kakor plačilnih zahtev, na upravo tega lista. 588
3-1
Veliko posestvo okoli 42 oralov v lepi legi ob okrajni cesti, poslopja in vse v najboljšem stanju, se po ceni proda ali da v najem tudi s premičninami. Vinko Korošec, pos. v Zg. Voličini 25, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 585 3—t
Cepano, žagano in okroglo kolje tudi na vagone prodaja po ceni Franjo Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25..
__ 571 5—1
Največja zaloga vrtnih in ve-randnih pletenih garnitur, vsa kovrstne košare, sita in otročji vozički, lastno delo. Stoli se s trstiko opletajo. Josip Antloga, Maribor, Trg svobode, zraven mostne tehtnice.	536
Novi torpedo bicikli 2500 D, plašče in zračnice, garnitura . 300, 400 in 500 D, dežne plašče 400, 500 do 600 D. Galico, ra-fijo, g ran tira no deteljno se-• me, 3 in 7 letno, specerijsk«, j galanterijsko in vrvarsko blago, kakor novi preparat >Ra-dio-Balsamica« proti revma tizmu prodaja R. Wračfto, poštna hiša, Ptuj.	449 6—1
Ker nam ni mogoče, zahvaliti se vsakemu posebej za dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše ljube soproge, oziroma mamice, sestre, tete, gospe
Mtle Kitiik rti. Žtlezlntr
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti. Posebno se najiskrenejše zahvaljujemo vlč. p. Gabrijelu za tolažilne besede pri odprtem grobu, čč. šolskim sestram, Krščanski ženski zvezi, darovalcem krasnih vencev in cvetja, splch vsem, ki so skušali utešiti našo bol.
Maribor, dne 8. maja 1924.
Žalujoči:
Ivan Kotnik, sprev.-vlk., soprog, Anica Kotnik, učiteljica, hči, Marija Vidovič, roj. Železinger, sestra.
k* mtemk»$M	m i			
------X:----—				
				
Za vse izraze tolažbe v težki bolezni in sožalje ob prerani smrti, kakor tudi za častno spremstvo, vence in cvetje na zadnji peti naše predobre žene, mamice, sestre, svakinje, gospe
Marije Zdolšek p. d. Pintar-jeve
pos. in gast. na Ponikvi ob juž. žel.,
ki je v ranih urah v petek, dne 9. t. m., za vedno zatis-nila svoje trudne oči in bila v nedeljo, dne 11. t. m., po pozni maši položen« na domačem pokopališču k večnemu počitku, izrekamo svojo globoko občuteno zahvalo.
Posebno se še zahvaljujejmo domačim gdč. učiteljicam, gdč. poštni upravnici za požrtvovalno pomoč in tolažbo pred in po smrti blage pokojnice, učiteljskemu zboru za udeležbo s šolsiko deco v sprevodu, preč. duhovščini za tolažilne besede, domačemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, šolski mladini pa za nežno pozornost, s katero je obsipala prerani grol^ pokojnice s pomladanskim cvetjem.
Pcnikva, dne 11. majnika 1924. Martin Zdolšek, soprog. Tine in Jaže Zdolšek, sinova. — Ostali sorodniki.
Najvarneje je denar naložen pri
® Posojilnici v Makolah
r. z. z n. z
ki je začela poslovati že leta 1883.
Hranilne vloge obrestuje po do 9%, oziroma po dogovoru.
Uradni dnevi: vsak četrtek od 8. do 12. ure, vsako nedeljo od 8. do 10. ure.	616 2—1
„ i
Sveto prvo obhajilo.
V nekem večjem mestu so pričeli kateheti s pripravo na prvo sveto obhajilo. Duhovnik, ki je delil ta poduk v nekem mestnem delu polnem tvonvic, je opazil, da je bil
učenec Srečko M. vedno resen in zamišljen. Drugače se je deček obnašal prav spodobno in je bil z dušo in telesom pri poduku.
Duhovnik si je mislil: kaj neki manjka temu otroku, in je sklenil, se podučiti o njegovih domačih razmerah.
Zvedel je to-le: Dečkov oče, v svoji stroki izvrsten delavec, je bil zaposlen že nekaj let v strojni tovarni in sicer z lepim zaslužkom. Žal, da je zabredel v slabo tovar-šijo in se je dal pregovoriti, da je prestopil v socialdemo-kratično društvo. Žalostni posledki niso izostali. V začetku je postal prej pobožen mož v verskih stvareh brezbrižen. Iz brezbrižnosti ni daleč do verskega sovraštva, posebno ako je človek ud kakega društva, ki ne zakriva svoje nevere in kjer se v društvenih govorih vedno psuje zoper cerkev in duhovnike.
Njegova žena je ostala marljiva katoličanka, ki se je hudo žalostila radi liberalizma, v katerega je zagazil njen mož. Ker je bil oče malo doma, je prepustil vzgojo svojega sinčka njej, ki ga je lepo in pobožno vzgojila. Mali Srečko ni imel pojma o žalostnem prepričanju očetovem in zato mu je hitel nekega dne veselo nasproti, ko se je vračal iz tvornice, in je radostno vskliknil: »Oče, sprejet sem med prvoobhajance in prihodnji teden že bom obiskoval poduk.«
Čelo delavčevo se je zmračilo. »Kaj, veronauk hočeš obiskovati? Tega ne dovolim!« odgovoril je mož osorno. »Take misli si izbij iz glave, iz tega ne bo nič!«
Ubogi deček je preplašeno pogledal svojega očeta in jokaje je šel s svojo materjo v cerkev ter ji potožil svoje gorje.
»Ne jokaj se, Srečko«, je rekal mati, »vseeno boš hodil k veronauku in boš tudi šel k sv. obhajilu, pa na skrivnem. Oče je tako redko doma, da tega niti opazil ne bo. V tej reči mu smeš biti nepokoren, kajti Boga je treba bolj ubogati kot ljudi. Prositi hočeva Boga, da pripelje očeta zopet na boljšo pot, hudobni ljudje so ga spravili na napačna, kriva pota.«
Srečko je bil srečen, ker bo dosegel lep cilj, le skrb, da bi oče zvedel o skrivnem obiskovanju veronauka in mu to prepovedal, ga je vznemirjala in zato je bil tako žalosten in zamišljen.
Med tem se je dan sreče vedno bolj bližal. Edina grenka kaplja, ki je padla v kupo najčistejšega, najsvetejšega veselja, je bil oče. Sicer ni več zadeve omenil, morebiti je tudi vse pozabil, in menda tudi ni mislil, da se kaj dela proti njegovi volji. In tako se je približal dan pred prvim svetim obhajilom.
Mati je nakupila potrebne reči na tihoma. Popoldne so bili otroci pri spovedi. «Ko je spoved končala in so se otroci razšli, je opazil župnik še enega dečka v cerkvi "klečati in bridko jokati.
Duhovnik se mu je približal in videl, da je Srečko M., eden njegovih najljubših učencev.	,
»Kaj ti je, moj otrok?« je vprašal ljubeznjivo.
»O, gospod župnik, ne vem, kaj naj storim?«
»Kako to?«
»Danes zjutraj pri zadnjem poduku ste rekli, da smo pred obhajilom dolžni starše, očeta in mater prositi od-puščenja. Kako naj to stcrim?«
»Kakor drugi otroci, moj mali prijatelj.«
»Kaj se gospod župnik ne spominjate več, da sem se udeleževal brez očetovega dovoljenja priprave na sveto obhajilo? Ako ga prosim odpuščanja, zve vse in bi morebiti ne dovolil jutri pristopiti k mizi Gospodovi.« Obraz skrivši z rokami, je pričel vnovič jokati.
Duhovnik je malo pomislil in zaupljivo rekel: »Pogum, ljubi Srečko, priporoči svojo zadevo ljubemu Zveli-čarju, ki ga hočeš jutri sprejeti in ga iskreno prosi, da obrne stvo stvar na dobro.«
Pobožen deček si je obrisal solze, se župniku zahvalil, pokleknil pred altar in molil. To je bila molitev, ki je šla naravnost k Sreu božjemu . . .
Drugi dan na vse zgodaj je pozvonil nekdo pri žup-nikovem stanovanju. Duhovnik je odprl sam. Nek delavec, čedno oblečen, s čepico v rokah, je vstopil.
Ginjeno reče: »Jaz sem oče Srečka M. in bi se rad izpovedal, da bi bil tudi jaz deležen sreče otroka.
»Hvala Bogu«, je spregovoril nehote duhovnik.
»Zares, hvala Bogu, ki je spremenil moje mišljenje«, je odgovoril delavec resno.
»Kako se je to tako nepričakovano zgodilo, prijatelj?« vpraša duhovnik in pelje delavca v svojo sobo.
»Ko sem sinoči nevoljen in utrujen prišel od dela, sem opazil pred vsem, kako lepo je žena osnažila sobe, tudi večerja je bila boljša, kakor druge dni. Ženina pazljivost je dobro vplivala na mene. Slaba volja je pošla v misli: kako prijetno je ugodno stanovanje, in vesel sem sedel k mizi in se z ženo pogovarjal. Sin mi je sedel nasproti in opazil sem neko resnobo in zamišljenost na njegovem nedolžnem obrazu.
»Srečko, kaj pa imaš, da tako dostojanstveno gledaš?« sem ga vprašal v šali.
Pri teh besedah je deček vstal in prišel k meni. V istem trenutku je potrkal nekdo na vrata. Ko sem odprl, je stal pred menoj delavec-tovariš, s katerim sem mnogo občeval in je prišel, da bi šel z njim na shod.
Ko sem še govoril s tovarišem, sem klišal, da je žena polglasno rekla sinu: »Glej, dete, to je tisti mož, ki je pri očetu toliko zlega zakrivil, sedaj je prišel in ga bo zopet odpeljal iz hiše.«
Nato sem videl, kako je Srečko pred križem nad svojo posteljo pokleknil. To me je ganilo. Rekel sem tovarišu, da bom ta večer ostal pri svoji družini in ker je še dalje silil v mene, zaprl sem mu vrata pred nosom. Ko sem se zopet vsedel k mizi, zahvalila se mi je žena prisrčno, da sem ostal doma. Srečko pa me je gledal ves čas radovedno.
»Srečko«, tako sem ga nagovoril, »ti me pa danes tako čudno gledaš. Ali bi rad ka jimel?«
Že je klečal pred menoj. »Da, ljubi oče, rad bi vas prosil . . .« Jok je njegove besede zadušil. Radovedno fem se ozrl k ženi in sem tudi v njenih očeh opazil solze in sem vprašal, čudeč se: »Kaj pomeni vse to?«
Med tem se je Srečko zopet zbral.
»Lepo vas prosim odpuščanja, ljubi oče!«
»Odpuščanja — zakaj?«
»Bil sem vam nepokoren.«
»Nepokoren? Gotovo ne. Jaz se tega ne spominjam.«
»In vendar, ljubi oče, kajti obiskoval sem veronauk, pripravo za prvo sveto obhajilo, kar ste mi prepovedali.«
Tu me je ganila božja milost . . . Ginjen sem odgovoril: »Sin, jaz bi te moral prositi odpuščanja.«
Nato sem potegnil dečka k sebi, in sem ga s tako ljubeznijo pritisnil na svoje srce, kakor še nikdar do sinoči.
Srečko pa je rekel med sokami smehljaje se: »Sedaj me pa blagoslovite, ljubi oče, ker grem jutri k prvemu svetemu obhajilu.«
»Že jutri«, sem se začudil, »in mi še nismo za to nič pripravili?«	B.
»Pomiri se, predragi«, je rekla žena, »vse potrebno sem na tihem priskrbela. Srečkotu manjka le še poglavitna stvar, namreč tvoje dovoljenje in tvoj blagoslov.«
Deček je pri teh besedah zopet pokleknil pred mene. Sedaj so se mi vzbudili stari spomini in mislil sem na svoje lastno prvo sveto obhajilo. Pobožne misli so se mi vzbudile in so mi polnile dušo z veseljem in žalostjo . . . Vstal sem ter položil svojemu klečečemu otroku roko na galvo, rekoč:
>Bog te blagoslovi, ljubo dete, in te naj ohrani celo življenje tako pobožno in nedolžno, kakor si danes. Obvaruje naj te vsake družbe brezbožnih. Naj bo tvoje prvo sveto obhajilo tudi v mojo srečo, v moj dušni blagor.«
h i
m
s
m iflifiillliflilttMaiHH H V mmmmmmm mmmmmmmmmmmmm
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
(pri Belem volu)
S se preseli 1. junija 1924
v svojo hiša na Cankarjevi uiici št. 4
poleg davkarije, nasproti Rakuscb-evemujskladišču za železo
(Eisenhof)
Vse cenjene stranke prosimo torej, da nas od 1. junija 1924 obiskujejo v naših novih uradnih prostorih Cankarjeva uLšt.4
pritlično. V t ,
S 5
S tresočim glasom je rekel: »Bog vam plačaj, ljubi oče!« Nato je zbežal k materi, ki ga je veselo objela. Da končam, prečastiti gospod, pcvem vam, da smo se vsi trije jokali in vendar smo bili od srca veseli. In sedaj se hočem tudi jaz vrniti k usmiljenemu Zveličarju, ki sem ga pred toliko leti sramotno zapustil.«
Črez pol ure nato je zapustil dobri delavec spravljen s svojim Bogcm župnišče.
Kmalu nato je prišel Srečko k župniku ter mu je z veseljem povedal, da je dobil očetovo dovoljenje za prvo sveto obhajilo.
Duhovnik je nato povedal, da že vse ve, kajti »tvoj oče so bili prej pri meni in pri spovedi. Videl jih boš s tvojo materjo pri mizi Gospodovi.«
»Sedaj je moja sreča polna«, je vskliknil deček, »o kako je vendar dober ljubi Bogi«
Župnik pa ni menda nikdar videl tako nebeškega veselja, kakor na obrazu tega nedolžnega dečka.
THE REX CO.,
Gradišče 100. LJUBLJANA Gradišče 100.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 190«.
t
Specijalna trgovina
prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.
Pisalni stroji na obroke ! "3ME

no, lepo in poceni
sukno
in kamgarn, hlačevino, cefir, tiskanino (druk) platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik ^astonj.

'mm
Somišljeniki inserirajte!
Potrebujete li sukno za moške in ženske obleke, hlačevino za delavce, blago iz bombaže-vine, barhent za pranje, tkanine, perilo za pranje, sukno za pranje, srajce, hlače, predpasnike, žepne robce, posteljno perilo, obri-sače, odeje, koče, pletenine, moške in ženske nogavice, jopice, izgotovljeno žensko, moško in otroško perilo, perilo (Jager) in vsakovrstne druge obleke, potem pošljite dva dinarja za poštnino in zahtevajte, da se vam pošlje nov cenik; v slučaju, da hočete naročiti večjo količino blaga, pa hočete preje videti vzorce, pošljite za iste 10 D in pišite točno vse potrebno. da se vam lahko pošljejo odgovarjajoči vzorci. — Naši cenjeni čitatelji dobijo špecijelno ponudbo ter bodo dobro postreženi, Če se obrnejo z zaupanjem na
Ljubljana bx>. 371.
Tvrdka nudi samo dobro blago!
__
PRIPOROČA SLBDECB MOLITVENIKB:
Kvišku srca! Pesmarica (zL obr.J, IS D.
Premišljevanja za celo leto I, ti II,
del, 33 D. Družba vednega češčenja. Bva
molitveni uri, 5 O. Kratko navodilo za pobožnoal H,
B. Kraljice are, 6 D. Vir življenja, 10, 41 O. Bog med nami, tO D. Večno življenje (rdeča obraza) M
D, (zlata obreza) 33 D. Nebeška hrana L in !L dal, BS tal 41 D.
Priprava na amit, M B,
a) Za etroka: K vilku arca, 31, 36, 47 D. Kajaki glasovi, §8, 69 D. Prijatelj otroški, T.SO, 8.S0 D.
b) Za odrasle:
Bogomila, M, ti D. Pobožni kristjan, 1B D. Ceičena Marija, 47, it 0. Nebesa naš Dom 68, 80, BO D. Vene« pobožnih molitev, 40 D. Vanec pobožnih pečem, 1B D. Ev. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 1B D.
Denar naložite
nalbolUe	italvarnalla
pri
Spodnještajerskl ljudski posojilnici r.z.zrw.
v Maribora, Stalna nlka št. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru,
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih Sip itd.
£TaJsolldja.@J;še cene ln točna postiežffcc.
Mollhreniki za birmo
od najpriprostejše do najfinejše vezave se dobivajo v knjigarni in trgovini s papirjem na debelo in na drobno
Gorič«r 4 Leskovšek, Celje
Trgovcem in preprodajalcem znaten popust. — Zahtevajte zbirke 20 do 30 knjig za poskušnjo proti povzetju.
Miatilnice, viieiine, slamorezitice In druge poljedelske stroje
kupite najceneje pri 501 3-1
joSs Osolin v Laškem
XXXXXXKXXX
i Inserirajte!
£XXXXXXXXX
: Ne zamudite:
| kupiti po čudovito nizkih ! cenah došlo manufakturno ! blago, kakor: kretone, dru-ke, tiskovino, volneno blago J za moške in ženske obleke, ! svilene rute ter vse druge ! potrebščine pri tvrdki
Vela zaloga
Cementa Medre galice
Žvepla Rafije
Katrana (Tetr-a) Karbelineja
po izvanredne nizkih ce nah pri
F. C. Sehw*b, Ptuj Glavni trg.
87» 4 -1
Martin Sumer
Konjice,
Slovenija
JETIKA. """"
ta i|c|m
„ZVON OGLA 5"
TOMA NOVA ULICA
1
H ARI BOR-
HITRA POSTREŽBA,.
PRVOVRSTNA IZVR5ITEV, NIZKE CENE
RAČUN .PRf •	W	CD''"'
2 A D RUZNI-GOSPOD AR 5KI - B A N KI MARIBOR.	1 1
VONO&LÄ

OKUSNO IZDELANI BRONASTI Z.VONOVI -
HARMONIČNO AKORDIČNI TRAJNI GLASOVI
Za poletje kupite	*
boks ia ševra-asnj«, gaiiaša, platnene Čevlja, sandala hi draga
(	'	najbolje le pri	1?
O. SKAZA IN DRUG v Ptuju, Dravska ulica štev, 6.
Slavno p. n. občinstvo se opozarja, da upravništvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat, ako je priložena poštnina za odgovor. Vsa pisma brez poštnine gredo v koš brez odgovora.
V ™ ™ 'Ie ™ ™ ™ "î1 ™ V
Priporočamo
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo ke vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo
Oblaiibiice za Sloventlo
r. z. z k. t„
v Ljubljani Njena osrednja prodajalna je v
Uahllani * hiSi „Valeme ptsiillnici"
na Miklošičevi cesti, poleg »Uniona.«
Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske zveze« M Dunajski cesti št. 29. 125 20—1
Cene zelo zmerne!
Zadružno podjetje!
--
Kdor hoče kupiti zelo poc^l
g naj jre tprodajalni
TISKARNE S¥. CIRILA ¥ MÄRDBORO !
ZiMbrnžna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
Is*rla|e tsa tatia pasla aajlals&tneje. — ialvišja «brestovanje vlog na knjižica In v takiiaai raiaaa.
Isplaia vsako vlogo na zahteve lakoi v gotovini.
Poeblaitonl pmdaiilec sraik driavna rasradna lotarlla.
Tlak tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Puienjak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«