Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaij. Nj. velieanstvo svelli cesar pridejo dne 6. maja v Ljubljano in ondi ostanejo ves dan. — V državnem zboru poslanci razpravljajo o dnvčni preosnovi in o raznih interpelacijah. Poslanec Sokol je predlagal, naj vlada umakne razglas češkega cesarskega nameslnika, kako se naj goji po šolah verska in narodna . strpljivost. AH Mladočehi so ostali v manjšini. — Zadnjo nedeljo jo bil občni zbor katoliškega šolskega drušlva. — Dunajski odbor v pomoč Ljubljani je do 29. aprila nabral 32 tisoe gld. G orn jeavstrijsko. V Lincu so pri dopolnilnili občinskih volitvah v tretjem razredu zmagali trije nemJki nacijonalci in dva liberalca. Da niso konservativci delali ovir krščanskim socijalistom, zmagali bi najbrže krščansko-socijalni kandidati. Štajarsko. Izredna profesorja na graSkera vseufciUšču dr. Adoll Jarisch in dr. Oton Drasch sta poslala ondi redna profesorja. — V Mariboru se je dne 26. aprila ustanovilo katoliško delavsko društvo in je dne 28. t. m. imelo društven večer. Koroško. Mil. knezoškof krSki in deželni prcdsednik sta izdala poziva, naj se nabirajo milodari za po potresu poškodovane kraje na Kranjskem. — Nemška družba sv. Jožefa, podobna Mohorski družbi, šteje letos že 10.000 udov, doeim jih je lani iinela 6000. Kranjsko. V kamniškem okraju je potres o vcliki noči napravil Skode za jeden milijon gold. — Zadnjo sobolo je bil v Ljubljani minister nolranjih zadev, niarkiz Bacquehem. Mnoga poslopja si je ogledal ter rokel, da ni mislil, da je škoda po potresu tako velikanska. Obljubil je meslnerau zastopu zdatno državno pomoč. — V Ljubljani sc je iz vseh 3 strank ustanovil pomoeni odbor za Ljubljano in okolico. Bratski razpor je moral preneliati. Primorsko. Prva slovenska porotna obravnava v tiorici se je na veliko jczo laških zagrizencev vršila te dni. — Dno 2. maja pojde posebna deputacija z (!oriškega k svetlemu cesarju zaiadi zgradbe predelskc železnice. — Volilve volilnih mož so se v pazinskcra poliličncm okraju izvršilo prav povoljno za hrvalsko stranko. 1'udi duliovščina jo prišla polnoštevilno na volišče. Ogcrsko. Kakor jo bilo pričakovali, zopet je v Nilri izvoljen bil vladni kandidat, ali le z večino 76 -lasov. l'a še ta zmaga se je dosegla lc s kriviunim !'ostopanjem volilno komisije. -¦¦ Poslanska zbornica je %pet sprejela predlog o jednakopravnosti židov. (lospo"^a zbeiriica bodo pa ta predlog zopet zavrgla; ka|ti Polovanje papeževega poslanika ali nuncija pomeni prevrat v zgodovini ogerski. Boj proti sedanji vladi ie do'"'1 nove moči. Vnanje države. Rini. Sv. oče Leon XIII. so izdali apostolsko pismo 'J zedinjenju anglikanske cerkve s katoliško. Pismo je na Angleškcm. vzbudilo vcliko zanimanje. Naj obrodi mnogo sadu! Italijansko. Bivši minister Giolilti, ki je žo mnogo izdal o goljulijah pri rimski banki, bi naj priSel pred navadno sodišče. Zoper to pa je ugovarjai, in te dni je razsodilo najvišje sodišče, da mora po ustavi poslanska zbornica v to privoliti. Ako se Crispi obrne do zbornice, bode še več sleparij prišlo na svello. 13 e 1 g i j s k o. Kralj je zelo bolehon ter se je podal na Ilalijansko. Ako kralj umrje, postala bode Belgija najbrž republika. Skoro gotovo bode v sku-aju kraljevc smrti prišlo do krvave domače \ojske. AngleSko. Vlada se noče pridružiti nobeni evropski državi proti Japoncem, ker Angleži nimajo škode, če se povzdigne japonska veljava. Danes ali jutri šc so lahko zvežejo z Japonci zoper koga druzega. Nomško. V draždanskem volilncm okraja kmclskih občin je zmagal socijalist Horn. Ta volitev je pokazala, da se socijalizem v Nemeiji močno širi ludi med malimi posestniki. Ali vlada je tega sama kriva, zakaj pa za te nič ne stori ? Srbsko Pred tednoin jo začela zborovali skupščina. VTada pa tujih dopisnikov ne pusti v Niš, ker se menda boji, da bi svet kaj nepovoljnega nc zvedel \/. skupščine. Govori se, da bode dobil Milan lelne pokojninc 800.000 frankov, Natalija pa 500.000. Milan do pokojnine nima nobene pravice več, kcr jc že prcd leli celo dobil. Azija. Nekaj kitajskih generalov hoče, da se nadaljuje vojska. Ako kitajski cesar potrdi sklenjeno mirovno pogoiibo, bati se je vojaških nemirov. — Oni torek so zastopniki Rusije, Nemčije in Francijc pri japonskem minislru vnanjih zadev ugovarjali oni točki mirovne pogodbe, ki prepušča Japoncem kos kilajskcga svela. Zlasti Rusi so na svetaželjne Japonce močno nevoljni.