Št 21.
V Trslu, v snimi« 27. maja 1882.
Tefcaj VII.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V eJinoati jo mol!«
•EDINOST« izhaja vsako »aboto zjutraj; cona za vso loto j.) 4 gld. 40 kr., za polu leta 2 bM. 20 kr za Četrt letu I '„'Id. 10 kr. - [' m un ozn s Številk) s- dobivajo pri opravniStvu m v tratlkali v Trstu po T kr v Gorici in v Ajdovščini po 8 kr. — Viro&itine, reklamacije m inserato prejema Opravnistvo - via Zonta 5 -.
Vsi tiipiu s) poVitjajo Uredništvu via S. Laiiaro Tip lin tli; vsak mora biti fraukirau KokopUl brez po<nl>ii • vrednosti ne ne vr.i: ij). - hiieriti ra/.iie vrst» n i/.uaiilla in <1 nlaui •■• «■ z.ar.i' iiiij i po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasili /. drobnimi črkami si plalujo za vsak) besedo J kr.
Tržaška razstava leta 1882.
Tukaj podajemo svojim bralcem podobo | razstavnih poslopij. Svoje stališče o zadevi razstave snio uže v številki 45. »Edinosti« mino-lega leta pojasnili. Dejali smo takrat, daje nam razstava po godu, naj jo jo sprožil Peter ali Pavel. Ona bo okvir, v katerem se prirede sijajne patriotHSne svečanosti in demonstracije v proslavljenje 5(Hi letnice preimenitnega zgodovinskega čina, kar se je Trst oklenol mogočne Avstrije. Ali bo imela razstava dober ali slab vspeb, o tem nemamo mi nobene odgovornosti, I nam ne preti nobena Skoda. Pač pa je uže zdaj pri stavbi poslopij tudi na stotine Slovencev dobilo dober zaslužek, i nadejamo se, da dobi mnogo našincev za časa razstave še več dobička; kajti tujci ne bodo dohajali s praznim žepom.
Zadnje mesece se je važnost tržaške razstave čedalje bolj Širila po Avstriji, in vsi narodi so se za njo navduševali, vsi se za njo zelo zaniniljejo. V glavnem mestu vsake dežele so se sestavili odbori, kateri z vso marljivostjo delujejo na to, da pridobe primerno število raz-stavnikov, in svoje dni pošljejo dovolj izvrstnega blaga na ogled. Razstava v Trstu bo po onej na Dunaju leta 1M73 prva obče avstrijska, dežela z deželo, narod z narodom bode tukaj tekmoval, in svet bo videl napredek, katerega smo storili zadnjih 9 let v raznih strokah obrt-
nosti, umetnosti in narodnega gospodarstva. | Razstava bodo zrcalo naše duševno /.možnosti j in našega delovanja. Dozdaj se je oglasilo, kakor se nam pravi, preko 2"U0 razstavnikov, do končanega obroka, zlasti za kmetijski otdelek, to število gotovo Še zelo poskoči. Tržačanov so je napovedalo 300, tedaj dosti za tukajšne razmere. Ne dvomimo, da pride tudi ogromno število obiskovalcev. Presvitli cesar sam, naš preblagi vladar, hoče Trst z svojim prihodom počestiti, In za njim najbrž tudi cesarjevič Rudolf, — nadalje več odličnih nadvojvodov cesarske hiše, na Čelu jim pokrovitelj razstave, nadvojvoda Karol Ljudevit. Na stotine pride visociti državnih dostojanstvenikov vsake vrste, plemenitnikov, državnih poslancev,—učenjakov, na tisoče pride bogatcev, meščanov, obrtnikov, kmetovalcev I
Pozdravljali bodemo dan na dan vrste »mislecev« Nemcev, smelih Madjarov, vročekrvnih Italijanov, posebno pa bomo z »živio« klici sprejemali hrabre brate Hrvate in Srbe, omikane Cehove, blage Poljake; — roko si bodo tukaj podajali in svojega domačega prepira pozabljali sinovi vseh narodov, kateri uže toliko vekov skupaj bivajo v hiši velike matere Avstrije l Pa tudi iz družili večernih in celo iz jutrovih dežel pride dokaj obiskovalcev.
Trst bode vesel in ponosen na toliko odličnih gostov, sprejemal in čestil jih bodo z veli- |
cimi svečanostmi, krasil bode svoj obraz z neštevilnimi zastavami, prirejal bode krasne razsvetljave — In sijali rau bodo lepi srečni dnevi 1 Ves Čas razstave hode našemu mestu prayiik, katerega veselje pa do vrha dokipi na 30' dan meseca septembra, ko se hode slavil veličastni 500 letni jubilej!
Zdaj pa poglejmo na podobo razstavnih poslopij, kakor se nam zgoraj predstavlja. Natančna ali popolna sicer ni, ker se je zadnji čas v nacrtu nekaj spremenilo, pa v glavnih potezah je resnična, in Slovencem, ki bivajo od tukaj otda-ljeni, bodo prav zanimljiva. Vsak, kdor lego Trsta pozna, mora pritrditi, da je odbor najlepši kraj in najprimerniši prostor za razstavo izbral. Priredi se namreč na južnej strani mesta tik morja, pod senčnatim sprehajališčem »pri sv. Andreju«. Veči kos tega zemljišča jo bil še pred i meseci — morje, in zasipanje ter obrambni zid jo mnogo dela in troskov prizadel.
Razstavi namenjeno mesto, ki so ga obkolili z visoko ograjo, tukaj obsega OS.OdOD metrov. Vsa poslopj i, katera >o na uj mi postavijo, bodo pokrivala 25.000 metrov zemlje. V istini, to so ogromni prostori, v katere so le liko naloži veliko množino blaga. Tri dolga poslopja, katera se vidijo na podobi, dve pri morji, in eno v sredini na griču, slavi razstavni odbor, druga manjša si prirede privatne osobe. — I
Vhod od mestno strani bo na levici v visokem poslopji, katero jo uže skoro dodelano. lina prekrasno fasado klasičnega sloga, katero venčajo umetne sobe in dekoracije. To poslopje jo 10J metrov dolgo, in pokriva 1300 metrov zemlje. V njem se razstavijo kmetijski pridelki in orodja, ter vso stvari, ki z idevajo pomorstvo (marino).
Drugo velikansko poslopje pri morji, tudi k malu dovršeno, meri	metrov plošnjave.
Pri vhodu, kateri tudi zaljša okusno izdelana fasada, razdeljeno je po stebrih v tri Indije, od sredine naprej pa je za dva otdelka šlrje, tako da meri navprek7G metrov, dolgo pa je 320 metr. Tako prostranega poslopija še nismo videli, iz-vzemši rotundo na dunajskej razstavi. Ta dvorana bo osredje, dika In zakladnica vse razstave.
Tukaj bomo Čudo se ogledovali najlepšo In najboljše izdelke avstrijskih in ogrskih fabri-kantov ter obrtnikov. V ločenem otdelku na levici pa se na ogle l postavijo najžlahtniša plemena domaČo živine. — Tretje veliko poslopje, ki se vidi na podobi, to je v sredi na hribu postavljeni železni paviljon. Pripeljali so ga vsak sebi vzetega iz Milano, kder je uže lani pri razstavi služil. Obsega 2lJHj metrov prostora I in se odlikuje po krasnej simetričnoj skladbi' i Tega zdaj sestavljajo, in v M dneh utegne biti | Postavljen. V njem razstavila dva dunajska
muzeji, orijentalaki in obrtnijski. svoje Izgledne zaklade. Okoli tega paviljona ter daleč na desno in levo delajo vrtnarji krasne nasade, in k malu spremene te prostore v d i ven vrt, kder bodo oči nase ulekle ilalitne rastline in cvetice.
—	Zdaj nam je Se omeniti manjših stavb, ki bodo obdajale popisana tri glavna poslopja. Ni podobi se jih vidi samo par, — in to v sredini pri morji. Najimenitnejša bo cesarjev paviljon, v grškem slogu, odličen od druzih po krasoti. Blizu njega dobosta mesto kavana v mavrskem, in restavrant Puntlgam v Švicarskem slogu-Zgoraj v sedanjem sprehajališči bo stala gostilna Canova, ogrska čarda in paviljon pivovarne Reiningshaus. Dalje na desnoj strani si postavi g. Perotti kiosk /.a cvetice, in pri izhodu proti arzenalu družba fabrikantov sladkorja — ličen paviljon. Še več I Ker na ograjeno zemljišče ni bilo moč vseh poslopij spraviti, odmeril se je nekaterim nov prostor, in to pred glavnim vhodom, pri morji proti mestu.
Tukaj si postavi društvo «trainwaj», ki k malu svojo železnico po laljša, paviljon v Švicarskem slogu. Za tem pride akvarij g. \Val-deka, ki bo obsegal posebno živali jadranskega morja. Temu ho sosed hrvalki paviljon, in vhodu najbližje bo stal paviljon pivovarne Dreber. Vse te stavbe se v prihodnjih 15-7 lednih izvrše, nekaterih so se delalci uže poprijel!. In delalcev vseh strok je zdaj tukaj, kakor mravelj na mravljišči, K-900 jih tekmuje in roke giblje dan na dan. In tudi denarja ne zmanjka, akoprav so troški zdaj na polu, milijona goldinarjev prora-čunjenl.
To je gotovo, da se zakasnenja ni več bati, kajti poglaviten del priprav je Izvršen; in I. dan meseca avgusta, dan otvorjenja razstave, prinese Tržačanom čast in veselje, — In zapisan bode s zlatimi črkami v zgodovino tega imenitnega mesta. Tudi mi ga bomo radostno pozdravljali, saj smo tukaj domačini, — in Trst je kos slovenske zemlje!
Pomoč srenjam proti neznosnim špitalskim troškom.
Te dni je šel nek tržaški rokodelec v svojo domovino, da poprosi županstva dovolitve za že-nitev. A župan razdrški, vrli rodoljub, g, Hinko Kavčič, ne d& mu dovoljenja, dokler ne prinese spričevala, da je ud delalskega podpornega društva v Trstu. Mož seje precej vpISal v društvo in je dobil dovoljenje.
Ta dogodek nam kaže jasno pot do pomoči, da se srenjam zmanjšajo] neznosna bremena špitalskih troškov.
Izdelati bi se morala postava, po katerej bi se moral zavezati vsak v Trst ali v druge kraje na delo odpotujoči človek, da se vpiše v kako podporno društvo, to bi morala postati postavna dolžnost delalcev in ako bi se to pov-sodi sploh i<vedlo, nehala bi polagoma ona velika butara, katero morajo nositi male srenje, osobito zarad mnogih v Trstu živečih delalcev.
—	Ako bi ta postava obveljala, naravno bi delokrog podpornih društev postal še šlrji in uredba takih društev bi se še bolj utrdil i in spopolnila. Delalski podpo društva imajo sploh lepo prihodnost in država sama bo morala obračati na nje Še večo pozornost, nego jo je obračala do sedaj; ta društva postanejo sčasoma pribežališča delalcem tudi v političnem
obziru, ker del.ilec je zdaj uže zičel hrepeneti I in popraševati po svojih političnih pravicah, in da vsa politična težnj i delalskega stanu ostane v pravih, naravnih mejah, poklic in zadača postane to (letalskih društev. — Zatorej pa ponavljamo, kar smo i/rekli: srenje naj delajo na to, da deželni zbori izdelajo postavo, po katerej bodo vsi delalci v velikih mestih primorani, da se zavarujejo za bolezen.
l'o ni nič n< mogočega, kontrola bi se lehko naložila gospodarjem, kateri bi morali plačevati z.t dehilca bolnišnične troške, ako niso delalca primorali, da seje vpisal v kako delalsko društvo in tam točno plačeval.
Naj bi to stvai naši poslanci dobro premislili.
Dopisi.
IZ l'oilgrniln, 22. maja.
Pri na.šej sodniji se je začelo uže mnogo uredovati v slovenskem jeziku, vrši se prav zdaj ena večji pravda, katero vodita odvetnika dr. MoJo iz Ljubljane In dr. Iiizjak iz Trsta; v tej pravdi so vsi spisi slovenski, To je prav, da odvetniki začenjajo, kajti solnije so bolo le potem držale ukazov ministerstva, ako stranke uame začno sodnijam pošiljati slovenske spise, tožbe itd. V Trstu je sicer le eden olvetnik, (dr. Bisjak), ki izdeluje slovenske pravdne spise, ako to zahtevajo stranke; a če bodo drugi odvetniki videli, da stranke zahtevajo, da jim ol-vetniki delajo tožbo v slovenskem jeziku, začno tudi drugi odvetniki v Trstu in na deželi slovenski pisati, če ne drugače po koncipijentih, ker vsakemu gre za kruh. Torej opominam tudi jaz stranke, naj zahtevajo o I advokatov, notarjev itd., da pišejo po slovenski in da hodijo samo k takim odvetnikom, ki so zmožni našega jezika in imajo tu li toliko korajŽe, da izdelujejo slovenske spise. Posebno pa opozorujein take stranke, ki imajo kako pogodbo vknjižiti pri takozvanem »ufflcio tavolare« v Trstu, naj vse potrebne prošnje napravijo po slovenski. — S tem pa tudi svojim ljudem koristijo, kajti zdaj ni pri omenjenem uradu menda nobenega uradnika, ki bi znal slovensko; ko bi pa dohajale slovenske pogodbe in prošnje za vknjilenje, morala bi višja sodnlja precej preskrbeti, da namesti v omenjenem uradu več Slovencev. Reč ima torej dvojno dobro stran. »Trkaj in tiodpro«, to so evangeljske besedo; zatorej pa pravim, da uradnlje bodo morale slovensko uradovati, pa da je to najbolj odvisno od strank.
Vi, ll»ro%nice, dne 21 maja.
V nedeljo 21. t. m. je imel pri nas popotni učitelj g. Kramar kmeliško predavanje. Povedal nam je več koristnega, kako bi travnike zboljšall, da bi pridelovali več in boljše krme. O živinoreji je nam razlagal, kako tudi živina snago ljubi, hlevi morajo biti snažni, morajo se zračiti iu skušnja uči, tla v nizkem, mokrem s ptjčevino prepreŽenem hlevu jo živina kosmat i, rade se jo uši lotijo, in še dru^e nevarne bolezni rade nastanejo; iu večkrat se pripeti, da vsled te^a živina pogine; rekel je, da pri nas, ker je nad HOJ krav, morali bi po postavi imeti vsaj enega dobrega junca (bika.) A žali bog, pri nas so ne spolnuje še ta postava, ki govori1 g I. Skrb, da] so dobi potrebno Število za pleme pripravnih juncev in pa nalzorstvo o tem, da se rabijo po propisih ta postave, je dolž-
no-t žup nstva za oki-Žje občine ([). občinskega reda za vojvolstvo Krajnsko od 17. svečana 1866 leti, deželni zakonik št. 2.) Postava je sicer dobra a Žali bog, pri nas se ne spolnuje, ampak je k na papirji, če tudi ima naSa občina nad 30o krav in samo enega slabega junca. Slavno županstvo se tedaj vljudno prosi, naj poskrbi in se po postavi prepriči, ali je ju. nec sposoben ali ne.
Ako so to ne stori, treba bo drugače postopati.
Gospod župan, uže veste, kako hudo Vas je pičila tista muha B.—1, koje pa šo zdaj ni v deželi, kaj pa kadar pride?
Poslušalcev je bilo pri poduku nad dvesto, prišli so tudi gospodje z Vrhniko in Brezovice poslušat.
Kakor povsod, taki so tudi pri nas nekateri butci, ki si doinišljujejo, da so vso modrost z vdiko žlico pojedli, če prav jim neumnost iz glave gledal No le, da taki nečejo o nikakoršnein napredku slišali, oni še druge odvračujeju, češ, kaj boš hodil poslušat bedarije, saj sam več veš, nego škric.
V našem kraji, posebno v Borovnici, je sadjarstvo še na zelo nizkej stopinji, če tudi bi se lahko dosti dobrega sadja pridelovalo in dobro prodajalo; zato Id trebalo obračati na to vso skrb in z ičeti sadno drevje saditi.
Borovnica ima dovolj pripravne in ugodne zemlje, toraj na delo, in v kratkem bo boljše.
Škofjaloka, 22. maja.
Ljudje mnogo ugibljejo, kaj nek to pomenja, da vodja generalštaba, prevzviŠeni vojskovodja Beck, popotuje po naših krajih in dalje ob mejah Italije, skoz Cirkno. Morda se vendar napravi iz Loko do laške mejo velika cesta, katera jo v strategičnem pomenu važna in uže davno projektirana.
Naše strelno društvo je napravilo v Viličarjih 18. t. m. veselico, pri katerej je igrala vojaška godba 26. pešpolka. Ljudstva se je toliko nagnjetiio, da ui bilo dovolj prostora, Če tudi je bilo še mrzlo, kajti snežniki so še pobeljeni. Ta mraz je tudi mnogo škodoval poljskim pridelkom, slana je posmodila fižol, krompir in druge rastline, še celo hrastovo listje je rujavo, kur ga jo ostalo kebrom, katerih je letos toliko bilo, da so na vsacem peresu po trije sedeli.
Naša pisana Loka se jo začela polepšavati, po novem trgu se delajo vodotoki iu ne bode več gnojnica čez ulico lezla in smradu delala. Vodnjak na trgu se olepša, svetiInlce županstvo pomnoži, morda luč prežene vlačuge, ki so se tudi v naše prijazno mesto priteple.
Tudi te napake ne smeno zamolčati, da je v Loki vedno dosti ponočnih vranov, ki rjovejo po ulicah, da ljudje ne morejo spati; če pa teh ni na ulici, pa je zopet druga drhal, ki je nevarna ptujeinu blagu, da odpira s porarejenimi ključi vrata, ali pa ključavnice razbija. To pa se godi vse mirno, saj ni ž indarjev v mestu, ampak so visoko na gradu, kamor je daleč, da mine cela ura, prodno jih dobi, kdor jih potrebuje. Žandarji lahko mirno spe, ko se globoko pod njimi, v mestu, gode tatvine. Minoli teden, kakor ljudje po mestu govore, bila je pri g. Mari u iju ob'/«12 uri ključavnica odbita in manjkalo je nekaj kave iz prodajalnice; kako je bila skoz zaprta vrata odnesena, temu se vsi ljudje čudijo. Loška kavana, kije le nekoliko korakov ol te prodajalnico, Idla je Še odprta, in
ven lar nihče nič ni zapazil, še celo nočni Čuvaj ne; utegne pi Sčasoma tudi to na dan priti, in potem maček po krempljih dobi. Naše županstvo pa naj v prihodnjih sejah pretivsuje in ukrene skrb za javno varnost iu ponočni mir, ker drugače hode Loka po vsem prej slovela, nego po zdravej in lepej legi. — Žalostna novica je pretresla dane* zjutraj vse prebivalce, ustrelil se je ob 3. uri zjutraj J. K. najbogatejši kmet loškega okraja Osočan v poljanskej dolini. Nobeden ne ve uzroka, ki mu je smrtno orožje v roke potisnol.	PaviČ.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	poslanskej zbornici so 19. t. m. interpeli-rali poslanci Hechbauer (štajarec), Taufferer (Kranjec) in iMoro (Korošec) ministra Pražaka, kako se njegov ukaz o slovenskem jeziku ujema z razsodbami najvišje so lnije i njegovimi prejšnjimi besedami. — Ta interpelacija se nam zdi fakcijozne opozicije umirajoči glas iz notranje-avstrijskih dežel.
Gosposka {bornica je 22. t. m. sprejela vso carinsko tarifo po predlogih carinske komisije, tedaj tudi carino na Žilo v južno vshodnih deželah. Trgovinski minister je posebno priporočal, naj se carina na žito sprejme, ker bi se sicer vsa tarifa, obrtstvu in kmetijstvu v veliko škodo, za negotov Čas odložila In ker bo vlada za to skrbela, da južne dežele zarad žitne carino ne bodo trpele.
Gosposka zbornica je v seji 23. t. m. sprejela zakon o poitnih hranilnicah v drugem in tretjem branji.
Gosposka zbornica je zadnjo sredo po trdem uporu levičarjev sprejela volilno promembo za čeSko veleposestoo, kakor je bila sklenena v poslanskej zbornici. Graf TaafTe jo je izvrstno zagovarjal. — Isti dan je bila v poslanskej zbornici na vrsti carinska tarifa ter se je sprejela z 1G9 glasovi proti 150 po predrugačbi gosposke zbornice. Po tem sklepu bodo carino na žito plačevale tudi južnozapadne dežele; vendar je trgovinski minister zagotavljal, da se bodo dovoljevale vse mogoče olajšave I da hoče o tej zadevi z ogersko vlado v dogovor stopiti. — Potem so bile volitve v delegacije, izvoljeni so, za Trst: Burgstaller, za Istro: Luarini, za Goriško : dr Tonkli.
V	delegacije so bile v sre lo nove volitve. Nem-ško-češki poslanci, ki imajo v poslanskej zbornici jeden ali dva glasu več, nego Cehi, nečejo nobenega Čeha voliti, ampak brezobzirno hočejo sami gospodovati, zato so tudi Čehi skle. noli, da bodo volili svoje može. Nemško-čeških, poslancev je zdaj 47, češko-narodnih pa 45, in vendar prvi nečejo nobenega Čeha v delegacije' Čutijo, da visć na zadnjej zarezi, v zadnjih izdihljajih in vendar so tako trdovratni grešniki. In res, zmagali so do konca trdovratni Nemci z dvema glasoma; to paje poslednja njihova zmaga.
Grof Coronini je osnoval nov klub in zanj mnogo poslancev pridobil, Imenujejo se mej druziml: Wurmbrand, NValterskirchen, dr. Ne-wald, dr. Krona\vetter, Loblich, Kowalsky, Ka-laczkowsky in drug i.
Grof Beust, mož nesrečnega spomina, sedaj poslanec v Parizu, pojde v pokoj, na njegovo mesto je imenovan grof IVimpfen, sedaj poslanec v Rimu; v Rim pa utegne priti grof Lu-dol/, ki je sedaj v Madridu.
__Dalje v prilogi.)_
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinsko črtice, spisuje M. Skulovič.)
(Dalje.)
Grad sacerbski (Strmec) nad Dolino, dominira ali gospoduje nad vso iaveljsko dolino iu ima na daleč krasen razgled. Bil je kedaj lastnina sloveče tržaške rodovine grofov PetiiČev (Petuzzi), ki so imeli tukaj glasovito jezdar-liico, kakor pravi slavni Valvazor. A ljudsko sporočilo pripoveduje, da se je ta ro l zatrl in grad podrl radi okrutosti nekega groflča, ki je ukazal Brežkicam v grad, doječim materam, da so morale dojiti mlade grofove psičke (kužke); cesar paje to zvedel in ukazal groliču, naj ali sam pride, ali pa naj pošlje na Dunaj 10 funtov mesii iz svojega lastnega života. Žel je neki sam, in tam so ga »izribali«! (haben ihn auf-gerieben)? Tako je pravil stari osemdesetletnj mož.
Od »Strmca« dalje proti vzhodu je kraški, kamnit, pust svet, kateremu pravijo po krivici Člčki svet (Čičenboden), kajti Čiči se začenjajo še Je od Podgorja naprej onkraj najvišje ondotne gore Slatnik (3229' visoka), katero iz Trsta po zimi najprej z snegom obeljeno vidimo. Talijani pravijo Slavniku »monte Tajano«, ne vem na <
kij so opirajo. Slavnik se imenuje vse gorovje, ki pa ima večvršičev: najvišji Skukovnik, sem bolj proti zapadu: Grmada, Žhevnica, Golovca, Vtdei, Roži!, MHeioga, iu nad Klancem: Reva, menda Rova, kajti pod tem hribom v rovu ali globokem žlebu teče potok Glinčica dol pod Na-sircem in Drago proti Boljuncu v žaveljsko dolino, luler goni veliko mlinskih kamenov, a kedaj jih jo še več, in v Žavljah ga imenujejo Re-sandra (Rossandra, Lussandra). Voda GlinČice je bil i za Rimljanov napeljana v Trst. Ako se ide od Boljunca (talijan. Bollune/. in »Bagnoli« ?) zraven potoka, pride se mej romantično strahovito skalovje. Tam je visoko na strmini od divje pustih stenač obdana cerkev Matere Božje v Pečali (pečali, pečinah), katera so v listinah latinskih zove »in Siaris« (t. j. bijarič — šija, tilk); Šo više gor je stil nekaj štiri ponosni tržaški grad (tabor) MoM (Moccć, Moch6, kar so novejši talijanski pisatelji prevelli v »monte cavo« — zdolheni, votli hrib?), menda od starosl. mogel, inogila. V listinah je različno pisano to ime: 1192. 1. Muciio; — 1212. 1. Muchov; — 1231. 1. Mohou; — 1214 I. Muchowe; na dalje Mychow, Michow, Mucou, Moiciawe; — 1382 1. Muchau; — lili. 1. Mocliou; torej nikoli ne »Moutecavo«. Po sličnem, daleč na severnem Slovanskem se nahijajočem imenu soditi, gotovo je slovenskega korena, kajti na Češkem i mej Prago in Podiebrudom je kraj »Mohou« ; '
in slavni pesnili »Slawy Dcera« Kollaf v II. spevu pravi, kako je prišel v grad Stolpen, kder je bivala slavna rodbina gospodov »Mocco«. (Jordan, slaw. Jahrhucher 134G. p. 47). Na Kranjskem je tudi Mihovo — Meihau, iu gotovo še kde po slovanskem svetu kaj sličnoga.
Ni nasprotnej strani Muliovega grada, nad malo vasico Betači (Bmtač — slap, ker pod Ben-tači polok Čez steno pada i čini romantičen slap), je razvalina dražkega (Draga) gradu visoko na ogroznili stenah, ljudje pravijo: Škofov grad.
Blizu Boljunca je še drug grad v »Robidi« nemški »Filnfenberg«, kar razlaga stari kronist P. Ireneo o 1 petih (?) hribov obdani (filnf — pet grad, kar je bo<a. V starih listinah je pisano Venchenberg, Viuciiunberg, Pinfenberg. Menda je iz slov. Be-ilcavrh; (benki, mokrotui kraj).
Bob kraškega gorovja, apnenega sveta, ki se uleče nad Bregom zad za BorŠtoin,'proti Bazovici in dalje, zvali so kedaj Tržačani »Vena*, ker se okoli brega kakor venec vije, \ dandenes je le na Opčinab še to ime znano, kder se zove polje na obeli straneh glavne tržaške ceste ta-kraj proti vasi, gorenja in dolenja »Vena«, a proti Kontovelju: Starčeva Vena.
Drugi deli tega okoli 1000—1400' nad morjem so drigajočega Krasa od brega delečega roba imajo sleherni svoje pošteno slovensko ime: Mila Gročanie.i, Župnice, Gabrova stran (na
vojaškem zemljevidu: Hrabrohribl menda »gabrov hrib — monte spaccato, kojemu Vrdelj-čani pravijo »Griža«), majni vrh, torion, Bušelj, Solevec (pri Opčinah), Goli vrh proti Križu.
Na tržaškem Krasu, obsegajočein 9653'/ oralov (johov), so vasi Križ, Prošek, Opčine, Bane! Trebiče, Padriče, Gropada, Bazovica. Kedaj, v starih časih, bilo je vse gosto obrasteno na Krasu; po pravljici starih očancev se je šlo lahko z dreva na drev od Križa do Bazovice, od konca do kraja tržaškega teritorija. »Povejte, oče, kako je kedaj bilo na Krasu?« poprašam starčka, a on: »Kar znam za mojo pamet je bilo vse drugače. A kde so ljudje kruh jedli, dvakrat v lotu so pekli, za božiče in za vozem. Tisto vrhovino od zelja so jedli in kuhali, dokler jim jo steklo. Po letu so Še koprive parili in je Žrli. Trpeli smo, tudi po 24 ur smo bili na tešče. Bilo je mnogo več drevja, veliki hrasti in ceri, da se je po 4 vozove naložilo iz enega debla. Pojdite zdaj! še berač dandenes bolje živi, no takrat najbogateji. Kamor se je človek obrnol, nabral si je lahko breme drv, pa takrat niso toliko netili in žgali. Pa če je kdo hotel voz drvi pripeljati z griž, ni mogel, če niso po štirje možje voz pridržavali. Bile so same grde stezice. Gospod Tomlnc je velel ceste popravljati«.
(Daljo prihodnjič.)
Priloga k št. ?/. „Edinosti".
Zastopniki klubov desnici so imeli 20. t. m. pogovor in sklenoli so, da Hos na dnevni red već ne postavijo nobenega praSanj«, ki Id napravilo razburjenost mej raznimi strankami ter bi provzročil dolge debate. Tudi so sklenoli povabiti zaupnike desnice gosposke zbornice v pogovor, da se zedinijo, kako bi se težave odpravile.
Čehi so se tudi na Dunaji začeli hvalevredno potezati za svoje pravico. Narodnostni klub je sklenol v javnem ljudskem shodu resolucijo, naj upravni svet tega kluba pri občinskem svetu mesta Dunaja, pri Šolskih ohlastnijah in upravnih organih na to dela, da se za tiste otroke čeških rodbin, ki niso zmožni nemškega jezika, napravijo čeike ljudske iole po potrebi v raznih krajih mesta in predmestij, da bo učni jezik v teh šolali češki i da se hodo otroci nemščine učili na podlogi materinskega jezika; enako naj se dela tudi na obrtniških pripravljalnicah,
Judje se krdeloma selijo iz ltusije v vse kraje, celo v Ameriko in Palestino, najbolj pa pritiskajo v Avstrijo, posebno v Galicijo i na Dunaj. Ker je jud tudi človek in moramo ljubiti vse ljudi, zato ne bi prav bilo, ako bi se jim kratila gostoljubnost, a to je treba zahtevati od njih, da bodo pošteno živeli in prijemali se koristnega dola, a ne drli i zapeljavali ljudstva! kdor bi to delal, tak nI vreden gostoljubnosti i naj se mu da popotni list.
Vlada je izdala začasni zakon o uredbi bosnilkeqa in hrcegovinskega vojaštva. Vojaška prisega se tako le glasi: »Prisegam pri Bogu vsemogočnemu, da bom zvest cesarju in kralju Fran Josipu i da bom poslušen vsem ukazom svojih višjih, celo v nevarnosti svojega živenja«-
Krivoijanski vstaSi, kolikor se jih je še nahajalo v gorah, prodrli so ponoči od 20. na 21. t. m. Iz Ledenic in Uhelj in prihodnjo noč iz Orahovca na črnogorsko zemljo, kder so jim pobrali orožje ter jih poslali v Nikšič.
V	Hercegovini mej Nevesinjem in Klena-kom je 20, t. m. napala uporniška četa otdelek II. pešnega polka, a zgubila je 30 mrtvih in ranjenih; izmej vojakov je padel 1 desetnik in ranjeni so bili 3 prostaki.
23. t. m. so zgrabili vojaki pri Hanzimljah v Hrcegovini 100 upornikov, 12 jih usmrtili, druge pa v beg zapodili; en vojak je bil lahko ranjen.
Novačenje v Bosni, Hrccgovini in spodnjej Dalmaciji se zdaj brez upora vrši in skrbelo se je za to, da se vsak upor naglo zaduši, ako bi k de nastal.
Vnanje države.
V	Srbiji si dve stranki hudo nasprotujete( vladna Avstriji prijateljska, in Rističeva, ki se nagiblje k Rusiji. Kraljevo popotovanje je imelo namen to stranko uničiti, ali ni se posrečilo, česar je pa vlada sama najbolj kriva, ker je mej kraljevim popotovanjem spravila v Belgradu na oder Sardou-ovo igro »Rabagas«, s tem hotela opozicijo osmešiti, a sama sebi škodovala, ker je provzročila rabuko v gledališči i po ulicah ter duhove zelo razburila.
Srbski kralj se je 21. t. m. vrnol s popotovanja v Belgrad; ljudstvo ga je s Živioklici sprejelo.
Iz Peterburga se poroča, da se je kronanje ruskega carja odložilo, ker poročila iz Berolina, Dunaju, Londona in Pariza naznanjajo, da ni-
hilisti vseh dežel delajo velikanske naklepe zoper kneze, zbrane pri kronanji.
Judje krdeloma vro v Galicijo iz Itimkega. kder se Vfdno hujše proganjijo; v Ukrajni se vasi in sela z veČino judovskega prebivalstva požig;ijo, na tak način ste se popolnoma pokončali mesti Sinila, Radomisl in drugi manj*« kraji. Tudi v Peterburgu so prišli na sled zaroti zoper jude in spomina vre Ino je, da tu izhaja najhujši protijudovski list »Luč«, katerega vre-duje poljski jud Gentz. V Brodi je pribež ilo uže nad KJ.iiOO ju lov in še vedno novi dohajajo; beda mej njimi je nepopisljiva.
Zadnji vtorek se je železnica skot Gotthar-dov prodor z veliko slovesnostjo odprla, Slav-nost je bila v Lucernl na Švicarskem, kamor se je pripeljalo iz Milana in Bazla 1)00 italijanskih in nemških gostov. Prodor je 14.900 metrov dolg ter je svetovnemu prometu silno važen, ker veže tri dežele: Italijo, Švico in Nemčijo,
Bismarkn dela nemški državni zbor veliko preglavico; z vsemi svojimi močmi je delal za monopol tabaka, a zdaj je dotična komisija malo da ne z vsemi glasovi ves zakonski načrt zavrgla.
Sedanja francoska republika kaže čedalje bolj isti obraz, kakor ga je imela prva pred 100 leti, ~ izpodbijanje katoličanstva je tam na dnevnem redu. Lani so menihe iz samostanov prognali; letos so uvedli brezverske ljudske Šole, t. j. krščanski nauk se v njih no uči več, In v državi je nastala vsled tega velika razburjenost. Nedavno je sklenola zbornica poslancev, da so zakonci smejo razdruževati, da se vsako krščansko znamenje mora odstraniti iz javnih poslopij, ter da se ne bo več prisegalo pri Bogu, ampak pri »svojej Časti«! I Zdaj pa hočejo pograbili še premoženje cerkva, kat. ustanov, se-minišč, društev i. t. d. — Iz tega se vidi, da svoboda zdaj na Francoskem ne vlada.
V Egiptu so se razmere nekoliko zboljšale, kar stoje pred Aleksandrijo angleško in francoske oklopnice in se evropski poslanci prizadevajo raspor poravnati i namestnemu kralju zgubljeno veljavo pridobiti. To poslednje pa jo le tedaj mogoče, ako odstopi sedanje ministerstvo. ker se je kralju uprlo ter ga hotelo odstaviti!
DOMAČE STVARI.
Volilni shod bode binkoštno nedeljo po drugej maši v Škednji v Šumanovej dvorani. po popoldanskej božjej službi pa v Rojanu prj' g. Pertotu zraven cerkve. Volilci so prošeni, naj se v obilnem številu volilnega shoda vdeleže.
Odbor političnega društva »Edinost«.
Volitve. Mestni magistrat naznanja, da popravljeni imeniki volilcev leže od 2">. t. m. na razgled v mestnej hiši, in drugih javnih prostorih. Od zdaj se ne more v njih nič več spremeniti. Vsak volilec v mestu in okolici dobi svoj legitimacijski listič na dom vsaj 2 dni pred volitvijo onega razreda, v kateri spada. Ako ga kdo ne dobi, naj se zanj oglasi. G. k. namest-ništva razglas določa volitve tako le: a) četrti razred bo volil 5. junija od 9. ure dopoludne do 2. ure popoludne, in 6. junija od 9. do 11. ure dopoludne; b) tretji razred 9. junija od 9. ure dopoiudne do 2. ure popoludne, iu 9. junija od 9. do 12. ure dopoludne; c) drugi razred 13. junija od 9. ure dopoludne do 1. ure popoludne, In d) prvi razred 15. junija od 9. ure
dopoludne do t. ure popoludne; e) volitve v vseh okrajih v okolici bodo 1*. junija, iu sicer v prvih petin okrajih od !>. ure dopoludne do 2. ure popoludne, v še.-tem, to je pr<>seškeui okraji pa bodo od 1. do G. ure popoludne; volil bode: :> prvi okr.ij v poslopji ljudske šole pri sv. .I.ikobu; b) drugi okraj v mestnej ubožnici v Kadinu; c) tretji okraj v občinskem poslopji ljudskega vrla v Kolonji; d) četrti okraj v Šolskem poslopji v Rojani; e) peli okraj v šolskem poslopji na OpČinah, in f; šesti okraj v šolskem poslopji n t Prošeku. Vsak mestni razred voli dvanajst in vsak okoliški okraj enega zastopnika. Naj se vsak volilec vdeieži volitve, da tako pokažemo, da smo zavedni državljani iu vredni ustavnih pravic. — Kakor slišimo, uže ste v mestu obe veliki stranki vse svoje kandidate določile. Ali je tako imenovana »pa-triotična« Slovane vzela v poitevf »Voderemo«! Ako ne, treba bo, da se o složnem postopanji dogovorimo. — V okolici menda dobro pojde, a kakor vselej, za kandi late gre hudo. Tisti proroki, ki so l ini zarad volitve na Opčinah dlake v jajci iskali, zdaj, ko Id trebalo delati, Čepe v polže-vej hiši, kakor navadno; polom pa tako radi delajo klepet in ropot.
Politično društvu »l!<l|no«t« je te dni, kakor lani mlnisterstu, poslalo državnemu zboru spoineninco in peticijo za uvedenje slovenskega. oziroma hrvatskega jezika v urade iu šob- povsod na Primorskem, kder žive Slovenci in Hrvatje; pri dež. sodnijali v Trstu, Gorici iu Rovinju naj se uved6 dvojne poroto, ene za Slovence, oziroma Hrvate, druge za Italijane; v Trstu naj se osnuje vsaj ena ljudska šola za Slovence; naj se v Gorici in Trstu napravijo gimnazijo s pararelnimi razredi za Slovence in Italijane, gimnazija v Pazinu pi naj se preuredi v čisto hrvatsko; tržaŠkej okolici naj se dovoli poseben Šolski svet; naj se boljše skrbi za kmetijski poduk v Istri in tržaškej okolici, naj vlada podpira ustanovo denarnih zavodov na Primorskem, naj vlada preskrbi kaj zarad druge železnice in naj ne odpravi proste luke tržaške, dokler ne bodo gotove vse potrebne naprave, ki imajo pospeševati trgovino tržaško. To peticijo je izročil g. Nabergoj predsednlštvu državnega zbora. Prav tako je poslala velika županija Dolina g. Nabergoju peticijo za uve-denjo slov. oziroma hrvatskega jezika v uradih in šolah in kakor se sliši, odposlalo so uže, ali te dni odpošlejo enake peticije tudi občine Sežana, Podgrad, Materija itd.
Tržadka razstav«. Zadnjič smo poročali o razstavi kmetijskih pridelkov in Živine. Obširna programa o tem, ki obsegata natančne določbe, dobivata se pri razstavnem odboru ter pri pododborih in kmetijskih družbah vseh dežel. Javno p i izrekamo svoju nevoljo, da odbor programov ni razglasil tudi v slovenskem jeziku. Gospodje z svojo enostranostjo sami sebi Uodujo. Ali bi se moral naš kmetovalec zarad razstave nemščine ali laščine učiti? — Zoper nevarnost požara so se storile razne naredbe; noč in dan stoji na razstavnih prostorih otdelek gasilcev s potrebnim orodjem, in nekoliko policijskih stražnikov; vhod je občinstvu zabranjen. Mi bi še to svetovali, naj se nastavi vrli poslopij več strelovodov. — Ker so velika poslopja uže postavljena, začeli so zdaj deliti še akvarij in razne paviljone. — Ako smemo verovati dunajskej »Deutscb. Ze|tg.»,
pride svitli cesar sam 1. avgusta kotvorjenju
razstave. — Gosposka zbornic i je v seji 23. t. m. dovolila 100.1* O gld. državnega posojila za razstavo. - Vodstvo južne železnice je dovolilo na prošnjo izvr.sevaiuega o I bora trž.i-lke razstave onim, ki jo bodo obiskovali, znižano voznino, in sic-r pri poštnih in meša-nih vlakih 33'///, do 21 milj daljave za vožnjo v Trst iu naz ij, in p i daljavi nad 3;;'/, milj oU%, pri daljavi m. j •_>;, m ;w/, milj se bo računih znižana voznina od 33'/, do 50% v primeri daljave. Listi s z džano voznino 381/,0/, za vožnio m dom so veljavni S dni, s 5'J9/, pa 14 dni. Tudi pri brzovhkili se zniža cena za ;J3'/,•/. od postaj iz severnih krajev Gradca in Kaniže. Tudi se uve lo za razstavo posebni vlaki po zelo znižanej ceni.
l*o|foxtl<»%iiiijr Kra»d. Poslanska zbornica je v seji |<j. ». In. v drugem In tretjem branji sprejela predlogo, po k iterej b do z istran pogozdovanja Krasa skleneuc pogodbo pristojbin proste.
ttlovrntičliin in tržnSka pošla.
Miha Pegarec iz Ricmanj je poslal s poštno nakaznico, glasečo v Ljubljano, KI. t. ui„ 44 gld. na tržaško borsno pošto: dvakrat so se dolični uradniki protivili vzeli slovensko nakaznico, tretjič je šel ua pošto pekovski delalec A. Padar ter ostro tirjal, da jo morajo vzeti, ker so dotični uradniki tudi se slovenskim denarjem plačani i u ima slovenski narod enake pravice ko drugI narodi; Iu res v tretjič je šlo. Slavni <•. k. poštni ured bi si moral oskrbeti tudi nakaznico in dopisnice se slovenskim tekstom, kajti slovenski jezik je v Trstu iu okolici deželni jezik.
Ilaztflaft trž. iiiagKtratn opomina vso posestnike hiš, in to tudi v Hocoli, v Vr-deli, v gornjej in spodnjej Ćarboli, v Kadinu in Skorklji, da morajo v smislu nove postave od febr. 1K82. natančno naznaniti najemščlno, katero od svojih hiš dobivajo.
Vojni parnih »(■iiirtfiinno« je v sredo popoludne iz Dalmacije pripeljal 4 ranjene in 49 bolniii vojakov, katere je sprejel zdravstveni oddelek veteranov in so bili potem prepeljani v vojaško bolnišnico.
Vollka Javna tombola je bila v Trstu zadnjo nedeljo v prid otroškej bolnišnici iti dekliškemu zavodu. To je bila v pravem pomenu besede občna zabava preprostemu ljudstvu. Napovedano je bilo, da se prične nb (i. uri zvečer v prostranem dvorišči velike vojaške kasarne, a uže ob 4'/, je vrelo ljudstvo od vseh strani skupaj tako, da je bilo proti 0. uri gotovo 2IJ.0U0 ljudi zbranih iu krasno jo bilo gledati z vzvišenega kraja pisano veselo množico. Ob 5'/, je začela muzika 4'i. pešpolka veselo svirati in potem se je začela igrati tombola. Dobitki so bili: 200 gld, za činkvino "iiiO gld. za prvo in 30O gld, za drugo tombolo. Ko je bila potegneua trinajsta številka, veselo je poskočil delalec Jožef Marušlč, reservnlk c. kr. vojno mornarice, oženjen in oče enemu otroku, ker sreča mu je bila mila, zadel ]e činkvino. Ljudstvo je zaploskalo I po kratkem pronehljaji so se pčele zopet številke uleči. Ko je bila vzdignena št. <50, nataknol jo jo mož, ki je imel ta posel, narobe, da jo kazala 99 i nastal je mej množico homeričen smeh. —
Kako star je slovenski živelj v Trstu?
Će tudi nam stari Plinlj jasno pripoveduje* da je bil naš Trst iz početka »karnsko selo«, vendar si naši nasprotniki vedno prizadevajo dokazati, da je »1' origine storlca di Trieste romana e del pari la sua lingua« (Cavalli, Storia di Trieste pag. 155). Hes je, da je bil cesar Avgust Trst kot rimsko kolonijo v ravnal, spoznavši njegovo trgovinsko važnost za notranje zemlje. S tem »vravnanjem« je Trst pač postal pravo rimsko mosto, ker so tudi prebivalci latinski govoriti začeli, ali izvor Trsta vendar nikoli ni bil rlmsk.
Ali pustimo oni stari izvor Trsta, ter poglejmo malo dalje v zgodovini. Tržaški povest-ničarji trde jednoglasno, da so bili Langobardi 1. 569 Trst popolnoma zrušili in da so prebivalci pobegnoli nekoliko v Benetke, nekoliko pa v druga istrska mesta (Cavalli o. c. pg. 50 do 52). Vendar zagotavljajo nas, da je bila ljubezen do starih ognjišč tolika v Tržačanili, da so se nemudoma po odhodu Langobardov vsi zopet povrnoli in svoje mesto z nova pozidali, čeprav ne več tako sijajno, kakor je bilo pred zrušenjem. Iz starih razvalin da se jo vzdig-nolo novo živenje in nova omika, dakako romanska.
Vse to so prazne sanjarije tržaških zgodo-vinopiscev. O popolnem zrušenju Trsta po Lango-
bardih prava zgodovina nič ne ve. Izvestno je, da je mesto premnogo trpelo ob času ljudskega preseljevanja, da je bilo zelo razpadlo iu da so je bili stanovalci morda popolnoma zapustili, ali o jedenkratuem zrnšenjl nam noben pisatelj n^ poroča. Da so je to dogodilo, gotovo ne bi se bili stanovnik! povrnoli in na istem mestu nobenega bivališča pozidali, nego drugdje na varnejšem kraji, kakor so to storili drugi v jednakih slučajih. Izvestno jo torej, da jo po dovršenem preseljevanji narodov ostalo male od starega rimskega Trsta, še manj pa od njegovih prebivalcev.
Tedaj pa so prišli Slovenci in zavzeli celo tržaško okolico ter jo napolnili z novimi na-seljeniki Prihoda Sloveneev proti koncu VI. stoletja tudi tržaški zgodovinarji ne morejo tajiti. Ali oni stvar tako zavijajo, da so Slovenci v tržaško okolico in Istro le ropat hodili ter so se potem zopet vračali v svojo domovino na Ko-roikol (Gli Slavi invasero la Carsia, saccheggia-rono e distrussero i villaggi o le castella deli' Istria montana, poi se ne tornarano alle loro di-more nella Carinzia. Questa o la prima volta, che comparvero nelle nostre terre senza pero fer-marvisi; come anehe di passaggio soltanto. alcuni anni dopo, litornarono con gli Unni-Avari loro padroni. Cavalli pg. 53j. Se Jo sto let pozneje, (nadaljnje Čuvali pg. 0 i), prikazalo seje zopet nekaj slovenskih rodovin po Krasu, Goriškom in Frljulskern, »in cerca pascoll per lo loro mandre, si spinsero inanzi a poco a poco, e
ealarono nelle valil rimasto deserte per le anteče touti incursloni. Iu questa maniera vi capita-rono parte degli Slavi, che popolano oggigiorno la Garala e le sominita della Venna/) sopra Trieste«.
Tedaj več od sto let )e ostal Kras in tržaška okolica brez ljudstva in Še le potem je padlo slovenskim pastirjem na um, da hi se lahko tudi ta zemljišča za pašo porabila! Kedo se ne smeje modrosti tržaških zgodoviuaijev? In Še potem da so se Slovenci po tržaškej okolici ti »parte« naselili iu da so drugi naseljenci še le v XV. stoletji zavzeli kraje, k ler so sedaj slovenske okoličanske vasi, n. pr. Kontovelj še le 1413 in drugodi celo Še le 1. I49J (Cavalli pg. 6'J). V Trst sam naravno da se ni up il noben Slovenec, da bi no oskrunil tega praitalijanskega mesta. Tega uienenja so tržaški zgodovinarji iz slovanožrtne Kandlerjeve šole.
Zgodovinske listino pa vse drugače pričajo. V listu »Archeografo Triestino« je začel priobče-vati Don Angelo Marsich »Hegistro deile perga-mene conservate nell' Archivlo del Reverondis-siiuo capitolo delli Cattedrale di Trieste« (počenši od novembra 1. 1877. naprej). V teii izpiskih iu zapisnikih tržaškega kapi tula se nahaja velik zgodovinski zaklad ne le za mesto Trst, nego sploh za vso tržaško ško/ijo. Iz njili so spoznava, ne Jo, kako so bila posestva po tržaškej okolici razdeljena, ne^'o tildi, kdo so bili gospodarji in kake narodnosti so Itili. Nadalje j izvedamo iz onih izpiskov imena in rojstno |
mesto takratnih tržaških prebivalcev. V srednjem veku namreč še niso bili priimki v navadi, ampak krstnim imenom so pristavljali rojstno mesto dotič lijakov.
Tako izvedamo, <la je Trst uže v srednjem veku, kakor še dandanes, dobival večino svojih naselulkov iz bližnje okolico in zlasti s Krasa. Ti imajo v Časi prav lepi slovenska imena, ki so se dandanes uže po izgubila. Ti naseljenci, niso bili le obrtniki ali ubogi tež tki, nego postali so pravi meičani in si kupili svoje hiše ter pridobili različna zemljišča, kakor je to v listinah točno zabilježeno.
V XIII. stoletju nahajamo sicer Še malo slovenskih imen mej tržaškimi meščani, ali pomisliti je, da so tu li listine iz XIII. stoletja mnogo redkejšo, nego iz »astoplvšega XIV. Vendar pa nahajamo tudi uže v XIII. stoletj1 te le slovenske meščane v Trstu: L. 1*224 prikazujeta se nam kot priči Dominik Sinec in Dominik Pentek pri Uirih pogodbah, s katerimi je kapitul svoja posestva v najem dajal. L. 1226 je v jednakem slučaji pričal Bonifacij iz Trebla. L. 1215 nahajamo v Trstu dve gospi posestnicl vrtov: Vondanco iu Imico. L. 1256 so pričali Dominik Perin, Juit Mulec in Čuka j (t, Zucchnl), da je kapitul izroči) nekaj zemljišč Plelku iz ščedne (de S-J vola), Ulriku iz Gostije, Dominiku Iialarju, Danjelu Skodbor in drugim. L. l'J00 pridu Martin Slovenec (SoJabus), da bodo kapi-t u Jo v kmet Černijurij (Cornegoryus) Slovenec varoval neko kapituiovo hišo pri Sv. Križi. —
Zdaj se prikaže na odru vsemu Trstu znuri mož, Ivi klobase po mestu prodaja, Č.-š, da je zadel tombolo, a ni manjkalo več, nego le — 10 številk. In nastalo je žvižganje in silno kro-hotanje, da se je daleč razlegalo. Ubogi kloba-sar, ne dosti, da so ga številke tako bridko goljufale, še zasmehovan je bili Po potegnenih 49 številkah je bila narejena prva tombola; sreča je z idola .'1. kompanijo 41. pešpolka nadvojvoda Albreclit; na oder je stopil v imenu tega polka otdelkni voditelj Stef.vi lladnvok iz Sigelvara, po vojaški pozdravil ter tablico komisiji podal mej tem, ko mu je lju Istvo burno ploskalo. Tri l/.klicanej Številki je bila zadeti druga tombola, dobila sta jo Uovdov kurjač Peter GavradiČ in trgovski pomočnik Ivan Zorzenon, ki imate dobitek mej sabo deliti. Pri tej igri sreča ni imela zavezanih oči, ker je poiskala tacih, ki so potrebni; naj dobitek veselo uživajo I Po končanej tomboli je zaigrala vojaška banda priljubljeno Ćibulkovo popotnico «Viva Trieste« i ljudstvo se je na vso kraje mirno razšlo. Pil jo prijeten, krasen dan, pa bil je tudi najlepši red.
V pomoč Iz ltu*IJ» iirojrnanlm Judom se je sestavil v Trstu velik odbor, kateri poživlja meščane, naj donašajo darove. Ker so begunci res v groznej bedi, zato je usmiljenje krščansko delo.
$llpend|Je za uanelnlkc, kakor vsako leto, razpisano so tudi letos. Nadcpoln' umetniki v pesništvu, glasbi in kipotvorstu, ki nemajo sredstev za daljno izobraževanje, naj vlože svoje prošnje pri deželnih vladah do 30. junija. V prošnjah je treba dokazati 1. izobraženost iu osobne prosilčeve razmere; 2. kako misli prosilec porabiti stipendijo za daljno izobraževanje; .1. prošnji ima prosilec priložiti tudi umetniška svoja dela za presojo.
Zoper požare« Minolo nedeljo se je v poslopji gasilne straže tukaj storil drug poskus z novo prirejeno tekočino, katera dela platno, sukno in drugo robo neizgorljivo. 111 poskus se je dobro izvršil. To tekočino je sestavil gosp. Polaschek, in ker jo bo prodajal po zolo nizkej ceni, utegne priti v občno rabo.
Ilrzoiiakl mej Dunajem, Tr-Moiii« lleaaelkaiaai in ltlinom začno
1. junija po novem vožnjom redu dosti hitreje voziti ter bodo imeli tri razrede in tudi spalnice. Odhajali bodo z Dunaja ob C, uri 45. min. zvečer iu dohajali v Trst ob 8. uri 10. min. zjutraj, v Benetke pa ob 1. url 80. min. popo-ludne; iz Benetk se bodo vračali oh 2. uri 18. min. popoludne, Iz Trsta ob 8. uri zvečer ter bodo dohajali na Dunaj ob 9, uri 40. min. zjutraj. Vožnja z Dunaja v Trst bo tedaj trajala le 18 ur in 25. min. in v Benetke 18 ur 53 min. iz Benetk na Dunaj pa 19 ur in 14 minut, in iz Trsta na Dunaj 13 ur 41) minut. — Kakor poroča «Slovenski Narod«, dovolilo je vodstvo južno železnice na prošnjo kranjske trgovinske in obrtnijske zbornice, ki jo jo napravilo na vlogo g. Fr. Hrena, da bo imel podnevni brzo vlak mej Ljubljano in Trstom od 1. junija t. 1. zopet vozove III. razreda in da se lio ustavljal tudi v Borovnici.
lio«podar.«ki **et v iMrl. Ministarstvo za poljedelstvo je poslalo istrskemu
deželnemu odboru postavni načrt, zastran ustanovitve gospodarskega sveta iu gospodarskih okrajnih dru'tev v Istri. Postavni načrt je posu, t po enakem zakonit, ki je bil la:;sko leto v tirolskem deželnem zboru sprejet in pride v letošnjem istr-kem deželnem zboru v obravnavo.
—	Cas je, da se za i-trškega kmet i kaj stori.
llladl aiadiojvoda ftleran, ki.služi pri mornarstvu v Pulji, bival je zadnje dni v Trstu, in sije pridobil, kder se jo koli prikazal, z svojo priljudnostjo občno sočutje.
| Harol Jiaukcr. glasoviti inženćr, ki je sodeloval pri načrt h za Suecev kanal, stavil grad Miramar, nabrežinski vodovod itd. umrl je minolega tedna na Dunaji.
Diilinvenvke »pmiinulie. č. g. Marko Valtt, vikar v Oseku, šel je v začasni pokoj, č. g. Ivan Kolavčič, župnik v Prvačini, pride za župnika v Solkan.
Uralek navod, kako razumno I/reja 11 *vlloprcJke izdal je Janez Bolle, vodja c. k. poskuŠevaliŠČa za svilarstvo In vinarstvo v Gorici. Nekoliko teh knjižic se razdeli mej učitelje.
Kranjska deželna deputacija je bila 22. t. m. pri cesarji. Cesar je zagotovil, da se osobno vdeleži svečanosti v spomin šeststo-letnega združenja kranjska dežele z habsburškimi deželami ter jo prepustil deputaciji, naj se glede dobe, kdaj se ima obhajati svečanost, dogovori z vlado. Cesar je tudi dovolil, da se v sp -iuin šeststoletuico sezida deželni muzej in imenuje Budolfinum.
MloveaiKki profesorji. Ker sovražniki našemu narodu vedno očitajo, da za srednje šole nema sposobnih učiteljev, dokazuje dunajski dopisnik v «SI. Nar.» z imeni, da živi 140 slovenskih profesorjev; samo da so ubogi sinovi Slfvenije po vsem cesarstvu razpršeni, ker je naučni minister dozdaj v našej domovini
—	Nemce nastavljal!
Anion Alojzi.) Wolf. knezoškof ljubljanski. \ «poaiiin Molelniee nJ('irov«kffa roJMva l**f» tako se imenuje knjiga, katero je spi-sal in založil g. Ivan Lavrenčič, ki v prav lepem jeziku in Živo riše živcu jo preblagoga vladike, velicega mecena slovenskega naroda, potem zgodovino Alojzije-viSča, našega slovarja in rajucega veledušno oporoko. To lepo delo prav gorko priporočamo vsem Slovencem toliko bolj, ker jo čisll dohodek namenjen za spomenik dr. Bleivveisa Trsteniškcga in za »Narodni dom.» Lično na-lisnena knjiga velja 45 lcr. in se dobiva pri g, založniku v ljubljanskem semenišči, pa tudi v tiskarnici Blaznikovih dedičev, kder jo bila natisnena.
Odlior za dr. llleUvehov ^po-
nieaalk pošlje po vseli slovenskih mestih pole, na katerih se bo lo podpisovali doneski ali je-denkrat za vselej, ali z vplačilom v obrokih do dveletne dobe.
Slovenska Malica bo imela 14. junija redni glavni zbor.
LJialalJaaifckl «Sokol», Ker se je g.
Fr. B avnikar staros tova nju odpovedal, izvoljen je bil na njegovo mesto g. dr. Ivan Tavčar; g. Ravnikarju so je v glavnem zboru izrekla zahvala za večletno Izvrstno starostovanje.
Imenoianje. Ciikniškim dekanom je imenovan čest. g, Janez Porenta, prvi stolni kaplan v Ljubljani.
% Ipat tka kan<>lij*ka podružnica
je 1». t. ni. v glavnem svojem zboru odločila za .Narodni dom« l'H> gl I. in za spomenik dr. Janeza Bleivveisa pl. Trsteniškega 25 gl I.
%'rhailMka clialiaica napravi na praz. nik sv. Trojice veliko narodno veselico v korist »Narodnemu domu«. Ta dan bo pri podružnici »sv. Trojice« nad Vrhniko velik cerkveni shod, žuto se tudi veselice gotovo vdeleži ogromno število ljudstva.
Ii%aj«rileinlca /agroli^kega drai-Mlta »Kolo« se bo o binkoštih tako svečano obhajala, da doslej v Zagrebu take svečanosti še ni bilo, Mesto Zagreb je dovolilo 500 gld. za troške; delajo se velikanske priprave, stavi se posebna dvorana, v katerej bo prostora za več tisoč ljudi, pevski oder, na katerem bo pelo 500 pevcev, dolg je 2"» metrov in širuk 7 metrov. Vsa brvatsko-slavonska in tudi mnogo slovenskih društev udeleži so te krasne svečanosti. — Tržaška narodna društva bosta zastopala pri tej slavnosti dva gospoda, ki odrineta jutri v Zagreb.
PrejUrnove petml so prišle v Pragi v češkem prevodu na svitlo. Preložil jih je Josip Penižek, ki se marljivo peča z slovenskim slovstvom, in prevod se jako hvali. Cena jim je 70 kr. in se dobivajo v knjigarni dr. Gregra in F. Datlia v Pragi.
IZ (laicaffa v Ameriki jo dobil »Slovenski Narod« v 6. dan t. m. na pošto dano in 23. t. m. v Ljubljano dospelo dopisnico s temi lo besedami: Tu bivajoči Slovenci kličemo svojemu zmagujočemu narodu najsrčneji »Živio« I Tako naprej I zbirajte in volite vedno može, kakor: Zarnik, Moše, Grasselli, Horak. Kušar, Hribar itd., da s tem potrdite in kažete nasprotnikom, da: hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane. Na zdravje! — Slovenci države Illinois.
llauka „Slavlja". Iz ravnokar nam priposlanega letnega poročila banke »Slavije« posnemamo te le štovilke:v letu 1881 znašali so skupni dohodki zavarovalnin in obresti 1,789.159 gld. 54 kr., skupni znesek škod pa 865,712 gld. 11 Kr. Rezervni fondi znašali so dne 31. decembra 1881 5,303,547 gld. 65 kr., efektivno premoženje bankino pa 4,912,082 gld. 22 kr.. torej za 478.705 gld, več, nego koncem leta 1880.
To premoženje bilo je vloženo tako-le: 2,351.023 gld. 18 kr. v vrednostnih papirjih, 276.374 » 12 » » posojilnicah, 1003.221 » 49 » u posojilih na zemljišča, 174.144 » U » » posojilih na vlastnepolice, 758,279 » 65 » »posojilih na osobni kredit uradnikom i penzi-jonistom.
3.300 » — » » posojilih na menjice, 5.20.518 » 07 » « vrednosti vlastnih hiš, ostalo pa je bilo v gotovini v blagajnicah. Terjati je imela banka pr' členih za neplačano zavarovalnino 322.637 gld. 02 kr., pri zastopnikih pa 305.381 gld. 99 kr., a kako je previdna gledč svojih terjatev, dokazuje to, da Imajo glavni in okrajni zastopniki pri njej deponiranih kavcij v gotovini 106.929 gld. 40 kr. Glavna blagajnica prejela je leta 1881
145.510 poštnih nakaznic za 1,398,549 kr. torj povprečno vsakdan 40O nakaznic. Ako omenimo konečno če, da jo banka v 12 letih svoje-.a obstanka plačili zi škode 0,326.305 gl. 77 kr., posneli smo v kratkem vso važnejše številke iz omenjenega letnega poročila in veseli nas, da moremo konstatirati od letu da leta veli in sijajnih napredek tega velicega slovanskega denarnega tavoda, ki naj bode slovenskemu oblin-ste u najtoplejše priporočen.
Tržaškim rodoljubom! .Edinost« si je zadnji čas pridobila v mestu toliko prijateljev, da se v trafikah vselej mnogo i/.tiskov proda. Rojaki! širite in piiporočajto naš list čedalje bolj. Vzlasti pa g.i tirjajte v vseh kava-nah in gosltlnicah, kder se shajate.
Popravek* V zadnjej številki v članku, • Egipt« na prvej strani v prvem predalu, deve. tej vrsti od spodaj naj se bere: to je bilo od 17. do 12. stoletja, ne pa od II. do 12. stoletja.
Poziv
slovenskim učiteljem in učiteljskim pripravnikom.
Ker se utegne v bodočih letih v učiteljišča slovenski učni jezik za večino predmetov uvesti, ker bode torej učiteljskim pripravnikom zlasti paziti na to, da se v slovenskem jeziku temeljito izobrazijo, in ker se vsled tega važnost materinščine tudi v ljudskej šoli poviša, zato je treba skrbeli, da bode učiteljskim pripravnikom in učiteljem mogoče, temeljito izobraziti in pripraviti se za praktično poučevanje v šoli. V to svrho bi pa potrebovali poleg druzih slovenskih knjig še «PrakliČne metodike* v slovenskem jeziku.
Tako knjigo, t. j. navod ia poučevanje v vseh predmetih ljudske lole sestaviti, odločil sem se jaz. Predno pa se za trdno težavnega dela lotim, zlasti pa, predno se odločim, knjigo v tisk dati, imeti moram uže naprej nekoliko zagotovila, da se speča uže začetkoma toliko iz-tiskov, da se velike izgube bati ne bo. Zato si dovoljujem vabiti najprvo naročnikov za to slovensko «Praktično metodikoki utegne obsegati kacih 150 stra'ii v osmerki in stati 80 kr. Oim več naročnikov se oglasi, tem večja bode knjiga.
Ker so gg. učitelji, nekateri duhovniki in učiteljski kandidatje radi segli po mojej lani izdanej knjigi »Prvi pouk«, nadejam se, da me bodo tu li pri tem podjetji podpirali.
Tiste gospode pa, ki so nameravali naročiti se na »Pedagogični letnik«, katerega bodemo radi prepičlega števila naročnikov opustili, dovolim si opozoriti na to novo knjigo.
V Krlhem 15. maja 1882.
Iv. Lapajne.
šolski ravnatelj.
Razne vesti.
Časnika »Balkan-Presse« smo dobili prvih Šest listov. Moto ima »der VVahrheit eine Gasse« ter pravi, da je to ves njegov program. Uredovan je dobro, zato ga priporočamo onim, ki znajo nemški; velja 10 gld. za vse leto, 5 gld. za polu leta.
Trojna svečanost. Busi bodo obhajali letos tisočletnico zidanja mesta Kijeva, tristoletnico pridobitve Sibirije in stoletnico osvojitve krimskega poluotoka.
Velik požar. 12. t. m. je v Berollnu pogorela higieniška razstava, katera se je imela dva dni pozneje o'preti. Skoda je neprecenljiva; ljudje so se oteli. Ta požar je popolnoma vpe-pelil tudi avstrijski oddelek.
V Lucerni v Švici se je 23. t. m. slovesno praznovalo otvorjenjo prodora. So. Gothard, kateri vežo s železnico Italijo, Švico in Nemčijo. Slavnosti se je udeleževalo sila odličnih gostov iz treh držav. Prvi vlak je potreboval skoz glavni prodor 19'/, minut. — Zgodovina tega prodora jo ta-le: Delalo ga je posebno društvo s podporo omenjenih držav, in začelo je delati leta 1871. Potrebovalo se je 227 milijonov frankov denarja (113'/, inilj. gold.). Delalcev je kopalo 234/, mej katerimi jih je 177 umrlo ali se pobilo, 632 bilo ranjenih. Dinamita se je porabilo I milijon kilogramov. — Vsa S. Gotnardova železnica ima 62 prodorov, 3i mostov, 10 viaduktov. Veliki prodor je 14.900 metrov dolg, razsvitljen z električno lučjo, in navadni vlak se bo skoz njega vozil 26 minut. Vsi prodori skupaj so 41.423 metrov dolgi. — To je gotovo velik msko podjetje, ki za vse čase ostane spomenik Človeltvu sedanjega veka, Iz Milana v Lucerno znaša zdaj vožnjina 26 frankov ali lir. Temu podjetju je dala Nemčija 30 milijonov frankov podpore, Švicarska 28, in Italija 55 milijonov; d' u«e troške so pokrile razne železnice in izdane delnice. Nemčija bo imela iz te^a podjetja največ dobička, a dala jo v primeri z Švico in Italijo beraško podporo. Tržaškej trgovini je ta prodor v občutljivo škodo.
Za juriste. Kmetovalec v L, je dal v najem svoja zemljišča s pogodbo, da bo davke sam plačeval. Lansko leto je pridelke na teh zemljiščih toča pobila. Kmetovalec je vsled tega prosil, naj se mu zemljiški davek odpiše in se mu je en del davka res odpisal iu povrnol ter jo ta davek za se obdržal. Zdaj se praSa: kdo ima pravico do povruenega davka, kmetovalec, ali najemnik?
L. 1273 prevzame od kapitula posestvo v vasi Bajer nek Lopec Slovenec. L. 1297 kupi Mirica, žena Ricegoja (Vrlzegoi), ki je bil nekdaj doma v Bazovici (Bisuiza), hišo v Riborgu, katera je mejila na posestvo Julta i: Zaloke. Priča sta liila mej drugimi tudi Bistro mož Svethin (Sle-teha) in Jult nekdaj iz Vrhovljan. — Tu imamo cele slovenske ro lovine, ki so brez dvojbe v Trstu stanovale in tam svoje hišo in vrte imele. To p ič niso bili pastirji, kakor misli Cavalli o vseh Slovencih tržaške okolice.
Veliko večjo število slovenskih naseljencev v Trstu pa nahajamo v drugej polovici XIV. stoletja. Tu nahajamo 1362—1364 Julta Papeža kot kanonika in potem kot školasta do I. 1368. Prav takrat je bil stolni kaplan Jurij, sin Per-mana i{ Tomaja. V letih 1363—1368 je živel v Trstu {• lomiciliato i:i Trieste«) Sebojna Mtrvec. Kot pričo nahajamo 1. 1303 FranČilka Hvala in kot kanonika Nikolaja Hvala 1361—1368. L. 1364—1365 je bil Tomaž Stojan celo vicedom v Trstu. L. 1365 so pričali v Trstu: Štefan iz Brilča, J ar ne j (Giarnei) iz Šk rbine in Matevž iz Dutovelj. V mestu so stanovali in imeli svoje hiše takrat: Matija iz Vipave, Jurko pokojnega Prosigoja, Cejno (Cevno) pokojnega Ivana Belca, tci je bil 1. 1309 kapitula zapustil; potem Jult Blagosič, Jult Bric, ter ffozman in kanci j an it Sežane. L. 1366 so bili »cittadini et abitauti in Trieste«; Jurij Sosil, VeČulat Kostelec, Jakob iz SČedne, Nikolaj i: Gabrovice in Angultin Kosec; dalje: Matevt Papež, Matevž iz Gabrovice, Martin iz Sežane in uže gori omenjeni Tomaž Stojan,
Istega leta so pričali: IJartvik iz TrebeČanot, Nedelo sin pokojnega Stoj a na in Štefan Sobec. Duhovnik in pozneje kanonik v Trstu je bil 1366—74 Don Martin iz Renl. L. 1367 nahajamo kot meščane in priče: Tomaž Preveč, Julijan Konjic, han Botec, in Nikolaj iz Brenke; 1. 1368 pa: Jult Sobec, Jar ne j Botec in gospod Vorico iz Podgradja. Takrat sta bila kanonika v Trstu: Julijan K on ječ (1376—81) in Jurij Nabijavec (1370—HI). L. 1370 se omenja v Trstu Nedelo sin Marina iz Sežane in Nedelica, vdova Jakoba iz Tržiča. L. 1371 beremo o Tomažu sinu pokojnega Prevca mlinarja, »civi et habltatori Tergesll«. L. 1372 so stanovali v Trstu: Rudolf Rebek, Dominik Preveč in Don Ferdinando Matera. L. 1373—1388 je bil hišni posestnik v Trstu gospod Oilolrik Prebila. L. 13/7 je pričal Nikola Barba iz Sežane, 1. 1378 pa Martin Papež. — L. 137.t—1389 je živela v Trstu gospa Margarita, vdova Martina Prosinca. L. 1381 sta pričala Pe-rula s Prošeka in Jakob Braj iz Gabrovice. L. 1386 se imenuje »gospod Odoricode Prosinez, cives Tergestinus«. 1379—1894 je bil i>gospod« Nikolaj Lisica »notar« v Trstu. — L. 1387 so pričali: Kancjan iz Sežane, Lenard iz Bazovice, Matevž iz Saleža, Ivan iz VolČjigrada, »domi-ciliati in Trieste«. — L. 1388 je »stanoval« v Trstu »der Christoforo Bratcho (Bratko) de Brato«. — Istega leta je bil dijakon v Trstu Peter sin Ivana iz Dornberga. L. 1389 je pričal Lenard iz Komna (Gomili). L. 1390 napravi v Trstu oporoko gospa Mihela, vdova Šorbana i/. Vipave ter zapušča volila tem le osobam: Ma-
daleni hčeri Lovrenca s Prošeka, Jurju iz Sama-torice, Leonu Mihelovemn Stojanu, Katarini ženi Simona iz PrebaČine in Petru Čeme (? Cergna). Pričo so bilo: Mihel iz Utovetj, Ivan iz Dornberga, Martin od Sv. Križa, Nikola iz Samoto-rice in Marin iz Trnovice. — L. 1390 je pričal Lenard Senica, 1. 1392 pa Marini iz Škrbine, Anton od Sv, Kancijana in Ivan Sobec. — L. 1392 se omenja Kriltof sin gospoda Ivana Mrevlje v/. Trsta. Istega leta je bila hišna posestnica v Trstu Nikolina, žena Andreja iz Senožeč. — L. 1394 je bila zemljiška posestnica gospa Perula (Piruzia), žena gosp. Donusdei de Agotanlihus. — L. 1398 je bil v Trstu hišni najemnik: Mihel iz Dutovelj, kanonik: Silvester Rusec in priča: ffocman iz Sežane. L. 1399 sta najeli hišo v Riborgu Jtupert iz Metlike in nje.ova žena Prgulja (Pergulla). Istega leta so stanovali v Trstu: Lenard iz Gabrtvice, Anton iz Brilče in Franc B anđela. Notar pa je bil Andrej sin pokojnega gospoda Martina Ravica.
Zdi se mi, da sem navel več nego zadosti prič za svojo trditev, da so Slovenci dali lepo število tržažkih meščanov. Ako pomislimo, da je imel Trst koncem XVI. stoletja le blizu 3000 duš, tedaj pač lahko sklenemo, daje vsaj tretjina teh prebivalcev bila slovenske krvi. Iu naravno, takrat je Trst umel, da mu brez občevanja slovenskimi deželami ni obstanka. Zato je stal i njimi v neprestanoj zvezi in rad sprejemal mej število svojih meščanov vsakega, ki je želel to število pomnožiti.	S. B.
Koliko raznih vrst rib živi v morji ?
Rimski natorognanee Plini) jih je jiozn.il !)'t vrst, Švedski natoroznanei Linne, ki je živel v IK. stoletji, '»7H, dandanes pa je znanih uže okoli lajHiU!
Oežnike so imel) uže starodavni narodi, na Kitajskem so bili od nekdaj sploh v rabi, v Evropi pa do srede osemnajste^ i stoletja popolnoma neznani. Bogat Anglež John Hanway, ki je prinesel dežnik s Kitajskega, razpel ga je leta 1740 prvi na londonskih ulicah, a ljudje so ga zasmehovali ter vanj lučali jajčne lupine, gnjila jabelka i druge take rečf, ali on se ni dal preplašiti. Ko so ljudje videli, da ima pod dežnikom suh klobuk in suho obleko, začeli so si dajati za drag denar piimerke tega dežnika. V letu 1750 so prišli dežniki v Pariz i druga velika mesta.
Hov OtOk. Mej Krpo in Hrpkom se je nov otok iz morja vzdignol.
Brzojavljanje na planem morji. Nek francoski inženir je sprožil misel zastran brznjav-ljanja z Lidijami na planem morji. V ta namen bi se lahko porabili podmorski kabli, na katere bi se pritrdili navpični kabli i navezali na Železne vrh morja plavajoče sode. Ti navpični kabli bi se napravili v' tacih daljavah mej sabo, da bi vsaka ladija vsak dan vsaj enega srečala, zaznamovali bi se z številkami, in po noči na kak način razsvetili sodi. Tako bi lahko vsaka ladija s planega morja brzojavila na suho zemljo i nasprotno; s tem bi se mnogo nesreč od-vrnolo. Tako n. pr. poroči ladija pri sodu št. 42, da je v nevarnosti, da vodo zajema itd. Drugej ladiji, ki je isti dan srečala sod 40 ali 41, naznani to glavna postaja, da pripluje prvej na pomoč. Nemogoče to ni, a težave i troškl bi veliki bili.
Največja oklopna ladija se je zadnjič spustila v morje na plembroškej ladjestavnici na Angleškem. Narejena je iz jekla iu meri po dolgosti 325, in po širokosti 03 čevljev. Nosila bo lahko 9150 ton in imela štiri po 42 ton teške topove.
Z balonom z Angleškega na Francosko je
prišel nedavno polkovnik Burnahy ter spustil se na zemljo blizu mesta Boulogne.
Bogataši v Ameriki. Najbogatejši ljudje so v Ameriki. M. V. H. Vanderbilt ima od 200 do 300 milijonov dolarjev (dolar ima 2 gld. 50 kr.) Gould, vlastnik brzojavnih kablov, 500 milijonov; Mackey, vlastnik rudnikov 250 milijonov; Crocker tudi 250 milijonov; M. D. O. Mills 100 milijonov; Fair 150 milijonov; Stauford 200 milijonov, i še mnogo drugih je, ki so silno bogati. Za take, ki imajo 5 do 10 milijonov, nobeden se več ne meni.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Postava od dne 20. marcija 1882.
veljavna za državno neposredno mesto Trst, o varstvu poljskega blaga.
(Dalje.)
§ II. Pobirkovati po vrtih, sadovnjakih ; vinogradih ali po njivah in travnikih je le s privolitvijo dotičnega gospodarja dopuščeno, po noči pa brez izjemka prepovedano.
II, O kaznih zastran poljskih pregreikot. § 13. Poljski pregreški se kaznujejo z globo od 1 do 40 gld. ali z zaporom od 6 ur do 8 dni.
Ta določba pa ima izjemko v teh le dveh §§ 13 in 14.
g 13. Prestopek v §§ 4—10 omenjenih ukazov In prepovedi, katerih namen je obvarovati poljsko blago poškodeb po živini, zapade globi praviloma po tej meri:
od govedi, konja, mezga, osla ali koze po 1 gld. — kr.
od prasca po 30 kr. od ovce po 20 kr. od purana, race, in gosi po 10 kr. od druge kuretine po 5 kr. Dvakrat toliko globe se ima odmeriti, ako se živina nalašč zastran paše žene na tuja tla, ali če se je pregrešek storil po noči.	|
Dvojna globa se tudi odloČi, kedar se je pregrešek storil na obdelanih njivah, vrtih, vinogradih, na mokrih ali vgreznih travnikih ali na takih zemljiščih, glede katerih ograje, pre-povedne table ali drugačna v tistem kraju navadna svarila kažejo, da so zaprta.
Prestopek v g 3 pod a In b zapade, če ga jo kedo storil s tem, da je brez pravice hodil ali ležal, globi 50 kr za vsacega Človeka; Če je pa brez pravice jezdil ali vozil, globi po goldinarji od jezdnega ali vprežuega živinčeta; v $ 3 pod f omenjena poškodba dreves na deblu, ali koristnega grmovja na steblih zapade globi dveh goldinarjev od vsacega drevesa ali grma; če je kdo smukal listje ali pa odlomil ali kako drugače poškodil veje, mladike, cvetje ali sadje, zapade globi jednega goldinarja za vsako drevo ali vsak grm; tako tudi globi jednega goldinarja za vsak podporni kol, ki ga je iz drl.
Pri razmerah vrednih posebnega ozira, sme ne vsaka globa zase tudi znižati, vendar nikoli ne pod polovico po tej postavi odmerjenega zneska.
Nikdar pa ne smejo vsi posamezni zneski globe presegati 2a isti pregrešek skupnega zneska 40 goldinarjev.
g 14. Ako prestopijo to postavo oltroci, posli ali pastirji, zapadejo globi do 10 gld. tudi roditelji ali postavni zastopniki otrok, ali dotični gospodarji, kedar se more pregrešek tudi tem osebam zaradi opuščene dolžne skrbi v krivico šteti, in to brez razločka, ali so hiti kaznovani ali ne tisti, ki so pregrešek storili.
Ne sme se pa odmeriti večja globa od tiste, ki jo v tej postavi določena za pregrešek sam.
Omenjene osebe so dolžne vrh tega od-Skodbo v zmislu S i:J15 obč. drž. zakonika povrnoti.
iJ 15. Kdor je poljskega pregreSka kriv, ima ne gledć na zasluženo kazen vselej storjeno Škodo povrnoti.
Pri poljski!) pregreških storjenih od več oseb skupaj j.1 za škodo vsaka odgovorna v zmislu i;k»2 obč. drž. zakonika. JU. O osebah, katerim je izročeno poljsko varstvo.
S 10. Za varstvo poljskega blaga so poklicani polj-ki čuvaji, občinske straže, gozdni Čuvaji, občinski cestarji, javne straže, in c. kr. žendarmarij i.
17. Poljski čuvaj je dolžan, kedar opravlja svojo službo,nositi službeno znamenje, iu ima pravico, v službi nositi kratko sabljo, katero pa sme rabiti le v sili pravične hrambe.
is. Kar se tiče uradne lastnosti zapriseženega čuvaja in posebno verjetnosti njegovega spričevanja in tudi njegove oblasti, prijemati in zasledovati take ljudi, katere zasači v pregrešku zoper varnost poljskega blaga, ali kateri so ta-cega pregreška očitno sumljivi, potem kar se tiče njegove pravice, odvzemati take stvari, ki prihajajo od kazni vrednega dejanja, ali s katerimi se je imelo to dejanje zvršiti, naposled, kar se tiče njegove dolžnosti; vse te stvari in tudi prijete ljudi izročevati pristojni oblastniji;
—	veljajo določila postave od 10. junija 1N~2 (drž. zak. št. H4).
19. Kedar je zemljišče poškodovala živina, ima poljski Čuvaj brez poškodovanca sam zaru-biti zanj toliko Živinčet, kolikor jih je dovolj, da se škoda povrne (£ 1321 obč. drž. zak.), če ni tega uže storil poškodovanec sam.
S, 20. Poljski čuvaji Imajo dolžnost, da vsak poljski pregrešek, katerega zapazijo, nemudoma naznanijo dotičnemu županu ali pa, kder ni župana, poglavarju okraja. Zupan ima pa nemudoma dati naznanje o pregreŠku svojemu predniku (poglavarju okraja ali magistratu).
S 21. Ob enem Imajo čuvaji po namenu g§ 5 in G postave 10. junija 1872 (derž. zak. št. K4} zaradi poljskega pregreška odvzete stvari in orodje, kakor tudi zarubljeno živino precej županu izročiti, župan izroči vse poglavarju okraja, ako je poslednji v tistem kraju.
(Konec prihodnjič.)
Promet v tržaških skladiščih meseca aprila.
Blaga je bilo v skladiščih 31. marcija 7.8.">1.311 kllogr,, uvozilo se ga je meseca aprila 2,','GG,077, skupaj 10.117,.'!8S kilogr.; izvozi lose ga je 2,359.926, tedaj ga je ostalo 30. aprila 7,757.462 kilogr. katero je bilo zavarovano za 4,209.000 gld.
Tržaška trgovina v letu 1881. Uvozilo iu izvozilo se je blaga v vrednosti 523.270.144 gld. proti 459,200.766 gld. v letu 1880. Uvozilo se ga je v vrednosti 283,131.203 gld. proti 240.999.621 v letu 1880, i zvozilo 240.138,941 proti 212.202.145 gld. Po suhem se ga je uvozilo lansko leto v vrednosti 125.957.474, in izvozilo 105.8M8.473; po inorji uvozilo 157.171.729 in izvozilo za 134.33n.408 gld.
—	Blaga se je v letu 1881. uvozilo 6.844,928 kvintalov, v letu 1880 pa 6.974813 kvintalov. Izvozilo se ga je v letu 1881: 3.102.213 in v letu 1880 : 2.910.198 kvintalov. — Po vrednosti so se vdeležile posamezne države tako le: pri uvožnji: Avstro-ogersko z 94.8S3.250 gld., Angleško z 26.698.87!>, Italija z 17.112.823, Švedsko in Norveško z 4.510,855, Nemčija z 3.841,846, Grško z 3.228.891, Belgija z 8U0.087, severna Amerika z 712.559, Dansko z 710.269, Rusija z 426.919, Turčija z 337.379 gld. itd.
Južna železnica je imela v letu 1881 v av-atrljsko-ogerskih deželah 20.727.932 ghl. dohodkov, in če se vštejejo oni na Italijanskem, 32 555,886 gld. Po odbitih vseh troških je ostalo 2.023.811 gld. prebitka.
Lesovine so je iz Avstrije minolega leta v Egipt izvozilo 5,813.950 komadov, mej temi 2,304.989 iz Trsta.
Izvožnja z Češkega v severno Ameriko. V
prvih treh mesecih letošnjega leta so je izvozilo z Češkega v zjedinjene severne amerikanske države blaga vvrelnosti 513.575 dolarjev, proti 303.964 v enakej dobi lanskega leta, in sicer blaga iz stekla za 371.073 dolarjev, suknenega in volnenega blaga za 33.143 dolarjev, gumbov za 28.!)99 dolarjev, porcelana za 17.831 dolarjev itd. Vsa izvožnja iz Avstro-ogrske je znašala 2,139.006 dolarjev, proti 1,521733 dolarjev v istej dobi lanskega leta.
Poštne nakaznice v Turčijo in Egipt. Od
I. maja počenši c. k. poštni uradi prejemajo poštne nakaznice do 200 gld. za Carigrad, Solun, Smirno, Berut in Aleksandrijo.
Letina kaže do zdaj sploh dobro. Ozimina se skoraj povsod lepo iu krepko razvija, rž je po nekaterih krajih po slani trpela, vendar Jo pričakovati dobre srednje žetve. Ječmen je suša nudo pritisnola, sadju pa je slana zelo škodovala. V Dalmaciji iu Istri je burja oliki in trti veliko škodovala.
Pšenice se je v letu 1881 naželo po vsej zemlji okoli 722 milijonov hektolitrov. Peti del te ogromne množine so pridelale severno-ame-rikanske zjedinjone države, namreč 145 milijonov hektolitrov, Ruska 116.
Ocetali jeslh je obče znano domače zdravilo, in rabi se posebno pri glavoboli iu v inedlevici. Dobro je, Če se onemoglo telo večkrat tudi na hrbtiiču z octom pomoči, to ga krepi in oživlja. Octova voda pa je tudi izvrsten pomoček, da se odpravijo iz ust in nosa vsi gnjijoči organizmi; v to svrlio se rabi 2—3 krat na dan. Francoski zdravniki poročajo nadalje, da je zmes iz l litra ječmenovo juhe, 100 gramov navadnega octa lil 120 gramov medu (strdi) najboljše zdravilo zoper lega v (tifus). Bolnik naj si v začetku po 2 krat na dan grlo in usta dobro izpere, potem nuj uoblco v zinesi namoči in tekočine, kolikor moč, v nos potegne. S tem ravnanjem se legar odpravi, ali vsaj njega moč iu nevarnost odstrani. (?)
Umivanje kavinih zrn- Naše gospodinje si niti ue domišljajo, koliko nesnage je na kavinih zrnih, ki so bila, prednosmo jih dobili v Evropo, v umazanih rokah Indijanov. ali zamurcev. Kava je dosti okusnejša in močnejša, ako so zrna poprej dobro sčistijo in enkrat ali dvakrat v tnlačtiej (pa ne v vročej) vodi umijejo, ter potem na snažnem prtu ali papirju posušč. Pri tem rav-
nanju se tudi opazi, če je bila kava barvana, ker vodi postane zelena, liarva je zdravju Škodljiva. Pa naj se vselej le toliko kave umije, kolikor se jo namerjava žgati, sicer bi utegnola plesneti.
Cesnik ali češenj (allium sativum) nema sicer prijetnega duha, pa je obče znano zdravilo. Rabi se t. zoper /liste (črve); skuha se ga namreč v mleku, in to se:!—'i dni pijenatešče, otrok polu kupice, odrasli človek polno kupico. 2. Zoper kužne bolezni; ako se v nevarnosti Človek z njim maže, ali ga vsaj seboj nosi. 3. Zoper bolest želodca pri onih, ki slabo prebavljajo. V la namen se dober kos kruha z surovim maslom namaže, in nanj se potrosi drobno narezanega Česna; vsako jutro so tega sne skoz U—4 tedne, in ž'dodec je popravljen. 4. Zoper sobo- in uhobol. V bolni votli zob se ga vtakne košček, in bolečina preneha. V bolno uho pa se porine samo česnjeva kožica, in uho so s koš-čičeiu volne zapaži. Uspeh je izvrsten.
Po »G. P.
Izvrstna hrana perjadi (perutnini) so črvi, katerih si vsaka gospodinja lahko obilno priredi. Naj si izkoplje na suhem senčnatem mestu jamo, in na dno položi vrsto slame. Ni njo naj ulije Živinske krvi. Potem na vrh to položi drugo, tretjo vrsto slame, in vsako naj s krvjo polije. Kader je jama polna, pokrije se z deskami, da vanjo voda ne leće. Će z nekoliko dni se pokrivalo vzdigne, in v jami se nahaja polno belili Črvov, katere perjad hlastno je! Mesto slame sme se rabiti tudi presni konjski gnoj in zemlja.	«0. P«*
Nepremočljivo usnje. Izvrsten pomoček, da se usnje za Čevlje nepremočljivo mehko iu trpežno napravi, je ricinovo olje, Pri novih čevljih naj se podplati vselej večkrat s kuhanim lanenim, oglavki pa z ricinovim toplim oljem po-ribajo. Taki podplati za polovico dalj trpe. Uboje olje se v vsakej drogeriji prav dober kup dobiva.
Listnica uredniitva G. F. Kr. Tomnije: VaAega poziva nc priobčimo, ker nc bi imel nobenega uspeha. Le mej saboj in po okolici pridno nabirajte, pa po. časi uže popravite cerkev sv, Vrbami, vinskega patrona. Resnicoljub: K malu v podlistku.
Dražil«.
v Tinjanu zemljišča Antona Bursich, cenjena 1495 gol d. 1.1. juniju in iJ. julija. — V Trstu posestvo Janeza Ilovar v Kolonji, cenjeno 4421 gold. ri. junija in 7. julija. — V Sežani posestvo Josipa Ukmar 111 Katarine Senabor v Avberju cenjeno -ts.j.l gold. i6. . mala, junija in a6 julija. — v Gorici nmljiJia in hiša Mateja Cubej, Marije Hvalig in Frančiška Strukl v Kronbergu, cenjeno iS83 gold. 19, maja, ty junija in jo. julija. — V Pazinu posestvo Jurija Vre-tenor v Lindaru, ccnjeno 741 gold. 1. junija, 1. julija in 7. avgusta. — V Tržiču 1 hiii in zemljišče Janeza in Marije Dusatti, ccnjeno - fi goid. n. maja, jj. junija in u julija. — V Sežani posestvo Janeza Gcc-a v Avberju, cenjene 5oo gold. maja,
juniju in j,1), julija. — V Trstu posestvo Ane Stoka v Konlovelju cenjeno 994 gold. 10. maja, 20. junija in jo. julija. — V Trstu tretji del posestva št. 3i. v Carboli, cenjen 471 gold. 26. maja in Jo.
O "a. — V Sežani zemljišče Katarine Erjatovec v
;i, ccnjeno .jlij eold. .)o. maja, do. junija, in 3i. julija. V Pazinu zemljišča Antona Jacacich-Medig v Pii^nu, cenjena 240 gold 3i. maja, 3o. junija in 3. avgusta. — V Ftuzetu hi4a in posestvo Janeza in Antonije Flego Deottin pri sv. Ivanu, cenjeno 16o5 gold. 10 junija. — V Pazinu posestvo Marka Steffa-nuiti v Zminju, cenjeno ujo gold, 3o. maja, 3o, junija in 4. avgusta. — V I rstu posestvo Antona Soviča na Opčinah, cenjeno 871 gold. j. junija, d. ju- I lija in 3. avgusta. - V Trstu posestvo Marije Fran-kovich, pri Mariji Majd. spodnjej, cenjeno j.|6J gold. 20. junija, 20. julija in 21. avgusta. — V Huzctu hiša in zemljišča Petra Grozich v Dragučah, cenjena 256u gold. 19. junija in 20. julija, — V Pažinu l'iUa, poslopja in zemljišča Evgenija Uiscontini, Janeza Rez in bratov Petra in Antona Gerbaz v Pičnu cenjen i 18 493 gold. i3. juni. u. julija in 14 avgusta
—	V Piranu vinograd Antona Dcfise pri Isoli, cenjen, 637 gold. 26. maja, 28. junija in 2fc), julija. — V Tolminu hiša in zemljišča Jos. Idoren iz Magost, 1. junija, 4. julija, 8, avgusta. — V Pazinu 2 hiši in zemljišče Antona Uunjalt v Boljunu, cenjene 1116 gold. 2. junija, 3. julija, 1 avgusta. — V Gorici posestvo Franca Genuizzi, ccnjeno 9300 goid. 3o. maja, 28. junija, 27. julija. — V Tolminu posestvo Ivana Kovač iz Idrije Uaca, cenjeno -]!>o gold. I, junija, 2. julija, 3. avgusta — V Labinu posestvo Jakovinc Kokot iz Gene, cenjeno 427 gold. a3. junija, 21. julija. - V Pazinu posestvo Jos. Monos iz Lindara, cenjeno 28'^ gld. jo. junija, jo. julija. — V Pazinu posestvo Simona Hachiac iz Pična, cenjeno ioo3 gld. 14. junija, ti. julija, 14. avgusta.
Tržno poročilo.
Kava — Rio v boljšem obrajtu, druge haie brez spremembe. — Hio velj 1 gl. 42 do gl. 05—, Java gl. 72 do gl. SO—, Portoricco gl, «2 do gl. 94—, Cev Ion plant. gl. «2 do gl. 135. — Sladkor po nižih cenah.
Olje — jedilno dalmatinsko Se vedno po trdnih cenah, namizno brez spremembe. .Jedilno gl. .'19 do gl. 54.—, lino namizno gl. 52 do gl. 02—, bombažno gl, 32 do gl. 35.
Sadje — brez kupčije, cene so le nominelne, ko bi bilo kupca, bi lastniki popustiii na cenah.
—	Ito/.ine Sultan gl. 30 do gl. 43, — cvebe gl. 20 do gl. 30—, opafia gl. 21—, rožiči gl. 7—, fige gl. IG do gl. 10'/,, tnandlji gl. 82 do gl. 88—, pomeranče in litnoui gl. 4 do gl. 71/,.
Rtž — kupčija neznatna, cene mlahove. Italijanski gl. 10 do gl. 21'/,, Hangoon gl. 12 do gl. 121/,.
Petrolje — ceno šibke pri pičli kupčiji. — Gena petrolja je denes gl. !V/,.
Domači pridelki. — Fižol se prodaja po boljših cenah. — Denes velja koks gl. 13y„ bo-hinec gl. 13—, rudefil gl. 12'/., zeleni gl. 12, beli gl. 10'/,, mešani gl. 9'/, do gl. 10. — Maslo gl. 90 Uo gb 103, — Čespe gl, 15 do gl. 40.
Žito. — Pšenica nekoliko draža gl. 13 do gl. 13'/,, koruza pa je zarad vpeljanja carine si. junijem močno poskočila, denes velja gl. 9 do
gl. 9.15. — Tej ceni pa nij verjeti, v kratkem vttlgne sopet pasti.
Seno gl. 120 do gl. 1.50. — Les — Deske Štajerske in kranjske gl. 0"» do gl. 00.—, ftkurete zti|ei ke gl. iU do gl. 12. — Kupčija mlaliova.
IHinnj*kn liorsn
dne 35', maja.
Enotni drž. dolg v bankovcih 70	gld.	30 kr.
Enotni drž. dolg v srebru . . 77	„	05 »
Zlata renta................,	10 .
t*60 državni zajem.....j;jo	,	ho ■
Delnice narodne banke . . . kj.">	■	_ »
Kreditne delnice......, „
London 10 lir sterltu	. 111»	»	«5 ■
Napoleon...........»	50'/»
C. kr. cekini.......5	»	05
100 državnih mark.....58	»	00 »
Srečknnje 1. Junija:
PROMESSE LETA 1864
glavni dobitek It. tO« OOO, rele li. I SO, polovica ti. I 15, s vštet, i in kolekom, Sreokanje 15. Junija :
Loterija na blago iz srebra in zlata.
UMI krasnih dobitkov, vsuka srečki 30 noldov;prt ALESSANDliO LEVI, Via 8. Splridione N I, Trst.
Oznanilo.
Usojam si p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da sem svojo
odvetniško pisarno
danes odprl.
V Postojini, dne SO. moja tHH2.
Dr. Ivan Pitamic,
odvetnik.
V	najem se otda
IiImh z 4 sobami, kuhinja, klel, hlev, dvoriSče z vodo i vrtom vred. V tej hi£i je uže mnogo let bila gostilna, ki stoji na najprimernejšem prostoru v Dutovljah pri cesti tržaški i komeiiski in tukaj je c. kr. žendarmerijska postaja i c. k. pošta. Kedor toraj želi to hišo v najem vzeti, naj se oglasi pismeno ali pa ustmeno za natančne pogojo pri
Valentinu Taučarju
3—3	v Dutovjah pri Sežani na Krasu.
93-98)	I M|8"JP
po asUuaa AOi||0|«po fiz uz pioijs ifo.vs a on^oanri 0>(USA O1UUZA0JJ '8 'N fUpillopiipj UJA A l||JS.ud Dl' CJS X0iiuM|tiii|
ijnssvi /img/79
V	zalogi J. Giontini,
ltujiffotržou v LJubljani
so izšle in se dobivajo le le knjige:
A-I3-C v podobah.......- gld. 15 kr.
Cesar Maks in Meksika.....—	u	20	«
Cas jc zlato, povest za mladost . .	—	«	36	»
Črni bratje, povest.......—	«	20	«
l)csct krajcerjcv, povest.....—	«	12	«
Dve igri ia sl»v. glcdiACc ....	—	«	20	«
Ovc iuidupokiKpravljici.....«	«	20	«
Eno leto med Idijanci, povest . .	—	«	20	«
Erazem predjamslu, povest . . .	—	«	10	«
Gcnovefa sveta, povest.....—	«	1(1	«
Gizelda, povest ........	—	«	10	«
Grof Radccki.........—	«	10	«
Mitri računar.........—	*	40	■
Jenko Simon, pesmi......—	«	<50	«
« « « vezane ... 1	«	50	«
Juri sveti ..........—	«	10	«
KerAki raki, za kratek čas ....—	«	H	«
Kliukcc lajSnjivk........—	«	14	«
Kustoca in Vis . .......—	«	20	«
Kračman i Valjavec, pesmi . . .	—	«	«
Najdenček, povest . ......—	«	30	«
Nazorni nauk za slov. mladokt . . 3	«	M	«
Osrcčcni kristjani lJapeiu Piju IX. .	—	«	M	«
Pavliha...........—	«	14	«
Pod tunSkim jarmom, povest ...	—	*	20	«
Poduk, kako se dela žganje ... I	« —	«
Postojnska jatna .......—	"	40	«
Pripovedek, sto malih za mladost .	—	«	40	«
RcpoStev, pravljica.......—	«	20	«
Razmere med staro in novo mero in
vago...........—	« 10	«
Sanjske bukve s podobami . . .	—	«	15	« Torbica jugoslovanske mladosti v 7
zvezkih..........—	u 50	«
Vcnček za vezilna darila ....	—	«	18	«
Vjetnik na galeji, podućna povest .	—	«	10	«
Vojska na TurSkem......—	«	50	«
Vrtomira perstan, ljudska povest ,	—	« 20	« Zbirka ljubinskih in ženitovanjskih
pisem ...........—	b 30	«
Za votlino (porto) pod_ odprtim	zavitkom se mora po naroČilu še pridjati 5—10 kr. 8—3
Bolezen v grlu, kaiefj, hripacost, z guba glasu, nahod, angino, gripo. itd. ozdravljajo naglo in popolnoma
premiruni
hlepčki Prendini
pripravljeni iz kasije in galuna]
?5C> lotim raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsacega druzega zdravila te vrste.
Varovati se je treba ponarejenih. Ozirati se jc vedno na napis
l*u*lJttl« l*r«»iMlliit
i paziti da vsak hleptek nosi ime iznajdatelja PRENDINI.
Prodajajo sc v Trstu v lekarnici PRENDINI in vseli drugih lekarnicahpo ilO kr. Skatljica, zunaj čolne poteze po	kr. in sc tudi do-
bivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glav_ nih lekarnicah.	(JO—13)
Dobro znane
ROČNE MLATILNICE
in druge stroje z,i poljedelstvo iirm pripravljene na prodaj
SoHivitz & Comp.
Via della Zonta S, Trst. (2-1)
FILIALE IN TRIESTE
deli* I. r. prlv.
Stabilimento Austriaco di credito
pcr Commercio ed Industria
VEHSAMKN 11 IN CON l A N i l Banconote: 3 /, annuo interesse veno preavviso di h giornl
3'/«u/o » »	- . ■ 8 «
3'/au/0 . » . n	. I]0 »
Napoleoni: 2'//V, annuo Interesse verso preavviso di 30 giorni
2747q ...	.	.. 3 mesi
3'/» » M	I)	a » 6 »
Banco Giro: Banconote 27i% »opra <pialumpie sumina Napoleoni senzu interes«!
Assegni
sopru Vienna, Praga, Pest, Bruna, Tmppavia, Loo-poli, Lubiuna, Ilermuiiiistudt, limsbruck, Uruz, Sallsburgo, Klagenturt, Fiuine A^rum, franeo spese.
Acquisti e Vendite di Vulori, div'so e incaaso coupons '/»"/o prov-vigione. Antecipazioni sopra ¥farrants in contautl ."»/0 Ititeresse annuo frutico dl provigiono. Med lan to apertura <li credito a Londru 7a"/o provvigiono p«r mesl. » Effelti G°/0 intoresso annuo slnol' impurtodlSOOO
pur importi superiorl rasso da conveiiirsi. Trieste, 17 Maggio 1882.	(13)
Pozlatarska dela
in popravo so sprejemajo v Corsiti Stadion Nf. 10 in via Chloza Nr, iM pri
P*e-fci?vi Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjala na okrnili in ogledala po cenah proti vsukej konkurenci. (-W—J2G)
C. Jasclii
na cetti v Istro (pri sv. Jakobu), Trst. C. k. /.iiIokii Mnioilik.ii. Prodaja en gro« A ilutii.il. Sinodik za lov za miiio, v.\ možnarje. Lastnik dovoljenega skladišča z i «liiitntill. Na ročila so Izvršujejo natančno v kater ) b uli deželo. V mostu jili sprejema <■• Miin#.iii A C. prodajalec cvot:c na Velikom trgu Palazzo Modello.
('.'G-»".)
Občne znana zaloga čsvljarskaga blaga in usnja
EUUAHD-A REKZEL
via S. Antonlo nuovo lik. gosp Marini & C."
olistoječu žu nad UO lot naznanja si. občinstvu, da ima vedno, veliko število izdelkov vsake vrsto za gospodo iu gospe. Dobroto in i/vrstno Idago ea-runtirajo neštuviltil kupci, ktoro si j« pridobil zadnja leta Naročila na mero, iu tudi popravo so izvršujejo v kratkem času. (IHj-24)
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Vla S Sebastiano N. 4, I. nadstrop
zraven Štacuno z munuiiiklurim blugoin Fratelli Tavolatto,	(-JO-24)
prevzame vsako delo V zlatu, srebrn iu juvelah, Kakor tudi popravo take robo po nisoki ceni. Naročila so oskrbo tudi v druge krajo natančno.
ARTUR FAZZIM,
TrM. IMn^za ( uterinu \. I.
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zaloga razne vrste lalc-a, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirka,
mineralnih vod itd.
Pri vsem najniže ccnel	(20—22)
Riccardo Dinelli
vili ( nnalr X.
Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov izmramorja in alabastra. Tovarna kleja iz mavca za prilepljenje, prod.na tia drobno in veliko.	(IkJ—
Ilolt'Zlll pr&* želodca, sapnika, početo jedko, plačno in mehur jezo prehlajcnje, naduho, kaielj nervozni in pasji i Id. ozdravljajo
hlepeti
iz smole
katero napravlja
P. PRENDINI lekarniSar v Trstu.
Velika dcnašnja raba izdelkov i/ smole me je nagnola, da sem napravil pravi izlecek i/, norveške smole, ki je boljši od onega, ki dohaja i/, tujih dežel. Ti hlepčki imajo enako moc glede votle 111 smole, jemljo se dosti lažje, lažje se prebavljajo in so dosti ceneje od onih.
7.a obrambo ponarejanja je na vsakem hlepčku viisneno na enej strani ime narejalca PRENDINI i na drugej strani beseda Catrame.
Prodajajo se v TRSTU vlckarnici PRENDINI v škailjicah po -SO kr. in se dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsacega kraja. 20-13
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Akn se plati vsak teden saino
eden cjoldinar-
dobi so
Originalni
Singor-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cenc Porušilo se dni«' iu pel l«»l. poduk nn domu brezplačno.
G. NEIDLINGER,
genoralni n^ont
V Trstu, Corso, plača Modello
Siranke :a Sintjerjevc Šivalne stroje komad 3 kr. in tuca t M hr. (13__i)
Velutina po bismulu
najboljši prah, obrazu iu rokam dati poprejšno nežnost lu melikoto. Velika elezantinu škatlja 11. 2. — Vrečica soldov 40.
Trojen i/lccck kolonjske vode
napravljen no najnovejših iznajdbah izdelovalcev na Laškem, Franuoskem, Nemškem in Angleškem.
Velika steklenica soklov 00.
Tinktura „Nlerville"
Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkani vrnotl lepo svetlo črnost. • Steklenica v elegantnem zavitku gl 1.50
Prodajalcem se ponuja velik dobiček.
Zalopa v Trstu pri: Artur Migliorinl, dIŠavar In le-kamićar, via Majollca N. II, 1. nadstr. DriiRi produ tel, lekarne: 0. Zauetti, G. B. Poraboschi, l'. Rocca A. Suttlna, 1'. Slocovich, G. H. Itovis. V (lonci: G. B. Pontoni, Črlstofolottl. I' Zadru: Uraz-zunovich.	(30-17)
ROČNI MLINI
slis alnice za grozdje
in za konscfvo iz sadja. Sesnlke in cevi iz železa,
IMinovi motori
OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema.
Deset ii|ili se rabi v TBSTU.
Železne cevi.
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna,
Stavbeni stroji.
SCHNAĐL A C.
v Trslu via Carintia 17. '^3—0 gpSMZSHSMZSZ SMEnOSZSZSZHKSZSMMaS^
Dr, Katsch-ova
zdravilna kava.
Po receptu
Or. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu
edino pristno popravljena po llonrlk rrniiokMivlli slnovlli
v Ludwigsburg
Popolno nadomestilo
za kavo v zrnih!
So priporoča, pomešano z mlekom za okusen, krepiven
ljudski živež;
kava, katera ne vzdraži čutnic, pa je zelo zdrava, hranilna in lehko prebavljiva; najbolje se priporočaosobam, katere imajo slab želodec, tudi zarad linega kavinega duha in zelo nizke cene, ter, ker je uze brez dodatka kavinih zrn pripravna za kuhanje.
Se dobiva v vseh špecerijskih prodajalnicah v mestih in na kmetih, in tudi v mnogih lekarnah,	(1U-2)
šBsasasMEEaszsasHSBasasasasasasasasMJ
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto iu naravno zdravilo le prava dobro-dejna pomoč In ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč Čo se lo rabijo nekoliko dni, olajšajo iu preženejo prav kmalu naj trdo vrat nišo želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper heino-rojde, proti boleznim na jetrih iu na vranici, proti rrevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽnostili, zoper boli tok, božjast, zoper srcopok ter čistijo pokvarjeno kri. Ono no preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajojo so v vseli glavnih lekarnicah na svetu; za uaročbb in pošiljatve pa edino v lekarnii i Crittnjo/etti r (lonci, r Trstu v lekarni C. Zanetit i G. H. Rovis. Ena stuklenlca stane 30 novcev, (10-7)
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdutelj in odgovorni urednik: JOSUJ iMILANKJ,
«» v u ixin«i«ll»n!
Nij več okrpanih čevljev!
Patentirano r rseh držarah' C. k. edin. privilegiran universalnl
klej za usnje,
od'
Max. Muhr-a, Bruck na štajerskem,
Izvrstno sredstvo, da so usnje t usnjem In z drugo robo popolnoma nepremočno mehko trpežno zvežo; u. ur: raztrgan čevelj se popravi neznatno in lepo, celo nepr emočno lu trdno, ako so s tem klojom na poškodovan; dol prilepi kos prirojenega usnja. Po dosedanjem zelo jioinanjkljivem načinu popravljeni čevlji dado prodreti vsako mokroto, ktora zakrivi po razlilajonju nog toliko bolem: torej svetujem p. u. občinstvu, nuj od čevljarjev skrbno popravo s klejoni za usnje zahteva — Cena eno Btoklouice je gld. 1,2j kr. proti pošiljatvi svoto po literi budi [lOŠti. '
lavna salona t pri Ma\. .^■nli■* v Itruck na Muri.
V Trstu prodaja A ikIitiim j^Iiiioi*-rlelitoi*, čevljarska zaloga, Corso. (2U-18
Staerk & G.
Zaloga obleke za gospode ,,A.lla Citt^ di Roma"
Skladišče angleške in francoske robe, Trst, tia al Teatro it. 4. (2G-20)
U.l.nnvljrnn 1767.	^
iert^Samassaf
c. Ur. dvorni zvonar
\ fabri anl strojev in gasilnega orodja ?
i	v Ljubljani.	|.
I Ubrani zvonovi z upravo. t
i Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za	j
občine, za gasilna društva v mestih in na
^ kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne	^
i škropilnice kakor drugo orodje in pri-	1
pomočki zoper požare.	1
I* Crkveni svečniki in druge priprave z brona.	\
s Scsallic in orodje za vodovode. f
? Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne t sode in kadij, za drozganje, za gnojnico, § • za podzemeljske namene, za ročna in 0 strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. —
po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	(ID—p) |
»I »vnOnj._
( r ^ k\
Ozdrav^j ai\j e
bolezni Žclodca in nižjega trebuha, kolike, krčov gastrične mrzlice, 111 Izhajajoče od slabega zraka, hemeroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo Fi*an-cuvc OHt^nct*. priredjene po <J. l*iecoll, lekarju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu,
Gosp C». lMecolI, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete j.j steklenic Vase izvrstne Franenv« «n<mico. Slednjo po-šiljatev sem n/c mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. — V Fianoni Istra 11. nvg, 1881. S spoštovanjem Anton Vlailč, /upnik — kanonik.	20—14
Tu je na mestu: «Cast zaslugam!« Večkrat sem rabil Vašo odlično l<Va i»«m»vo onciico, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal — V Kersanu, Istra. 27. jun. 1HS1, S spoštovanjem: Anton Lupetina. župnik — dekan
Prosim, blagovolite mi zopet u steklenic Frnil-covp i'Mt'niM' poslati. Mislim, da je lo edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zbolUanic. — Kamnje pošta Černica, j. dec. 1881. Josip Sovdat, župnik.
Dunaj!	DunnJ!
Velika dunajska razstavna dvorana.
Dunaj Franz Josefs Quni 27. HO* Le dokler je kaj zaloge, ^pg
a kose ženskih srajc, okrašene z najiinejim vezenjem in sipkami......gld. 2 25
« linili nočnih korset za gospe . « 2'25 8 « kostlmnih halinj okrašene z vol-
natim delom in obrobkom . . « 2,25 3 « hlač, najfineje vezenje okrašene
fantasijo.........« 2 25
13 « batistnih žepnih rut, barvane,
obrobljene •,,,.,.. « —'75
0	parov dokolenskih nogovic, lepo bar-
vane ali šamoje ......»	1'50
3 kosi predpasnikov za gospe z linim
vezenjem.........«	1'50
3 « rijuh, velike Šivane in obrobljene	«	3 —
12 kosov prtov, lielo obrobljeni in barvani	«	2 20
1	kos kavni prt za gospe, najlineji barvan
z resami..........« 1'50
12 kosov prtičev za gospe fina garnitura « 150 tli kosov, to je popolna oprava le . . gld. 20 9 > >/j oprava 10 gld. 50 kr., — l/t oprava 5 gld. 25 kr.
Srajc zu moško okoli 85Ci» kosov iz najfinejega franc. kretona, angl. Sirtinga ali Oksfort od 5o kr. do 1 gld, 80 kr. v vsakaterej velikosti. Velikansko lepa ripsgarnitura okoli 3300 parov, obstoječa i/. 1 posteljnih odej, l finega miznega prta poprej 35 gld. zdaj l«» »Id. a. v.
Gonilnike franko in brez plačila. Naročila proti naprejnom pošiljanji zneska, pa tudi po povzetji.	(3—2)
Prem I m no: na ra^lntah
v Gradcu 1880. V Lincu 1881. 1'ri sv Vidu 1881
Tinte ino njih preparati 1
Za uradnije, pisalnice, šole in za dom, namreč: Tinta za kanceljje In arhiv, teče u/c i/ peresa popolnoma črna, in ne pokvari peres iz jekla
Gallus, Alicerln in Anthracen- tinta, vijolična tinta /a kopiranje lo pisavo. Dvojna koplr-tinta, tinta za solo, tinte razne barve. Prah za naredbo £rne in vijolične tinte za kopiranje in pisavo.
Barve za pečatnike; razne anllin-barve za bar-varje in tiskarje, itd.
Universalna nepremočna mazila za usnje;
najboljši pripravek za ohranjenje izdelkov iz usnja, posebno za šolnje in čevlje. V elegantnih škatljah iz pleha, kilo Jj kr. '/, kilo 6ol<r., maleškat-Ijice po gramov 10 kr. V lesenih Skatljah po ijo gramov i.j Ur, 85 gramov io kr. v sodih po 5o, ioo do 3oo kitov za usnjarnice računi m vedno najnižjo dnevno ceno.
Pravo koroško mastno svetlo voščilo
najboljše, trpežne in plesnenja preste sorte v okroglih in, podolpastih lesenih škatljah, ter v ličnih posodah iz pleha.
Universalni loščivni in čistilni prah
v malih paketih, kakor na vago po kilo,
(Jniversalno črnilo za usnje,
za počrnenje telečjih, ovčjih in kozjih kož, itd., kakor tudi mnoge druge kemične izdelke priporoča v vclikej in malej meri, s poroštvom, da so najboljše vrste,
lovnrnn komičnih produktov Celestina Wenger, Oberverllach, na Koroškem.
■■ Ceniki in roba na razgled se po zahtevan ju pošiljajo brž in franko.	02—13
Nagla in gotova pomoS za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja
jo odvisna zpoll od ohranitve in pospeševanja dobrega prebavljanja, kor tu je glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene I nezdrave krvne dele, to jo užo več tet sploh znani in priljubljeni
dr. Rosa življenski balzam.
Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrepkejših zdravllsklh zelišč, potrjen jo posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno jtri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in ielodou, želodčnem krču, prenabasanju žalodoa z Jedml, zasllienju, krvnem navalu, hemeroidah. ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, delu zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč iu idravje, Vsled to Izvrstne moči je postal gotovo lu potrjeno ljudsko domače zdravilo ter so sploh razžiril.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I g/d
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregledu. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Gospod B. Fragner v Pragi!
Hvnlolnostl navitim sp onam m svojn uaJ»v»tcJllo dollnost. Vam naznaniti, da sc j« dr. U ua-uv zdravilni bakmi, katerega nt« mi piulali pri mnjej Bcdmu latnuj liuilej boluzni na Cutnlcah iti falični prebavanji prav pnitutino d dim obnemel, tak i da num lile pn|N)inointt zdrav. — Ule celo leto iiIhciii liingol opravil svo-je^'a puklica opravljati, n ineseoov bil hoiii v dnnajnkej bolnii-niiiii — pa Vrt.1 ni li i A pomanaln, - «amo to vnu dobro zdravili um jn rodilo mojega Uudona in neUrpljlvdga trponja. Zatoni sprojmitu mojo naj(forkBjo zalivalo in pr uim tui Be U ale-kionlci dr. Hnaa-ovega zdravilnega balzama podati.
St. lig i d am Neutuald (v niž6 Avstr.)
Čalotan liti,ulimnyoi> 1. r.
Prespoštovani Gospod!
S hvnlelniin priznavanjem Vam naznanjam, damljoViiS dr. Roki llvljeneki balzam v mojej H inoii'oev trajajo9cJ bolezni, to ju klanja v lovih prsih, ki ju bilo zdrutmju u hudim uape-ujuujoiu in iidoJCnim krtom, po|iolnoma pomagal.
Od thtti'Ka Basa, kar rabim to zdravilo, popolnoma sem zdrav in »u dolin Sutini, kar pri vn<j z-dravniSk^j pomofii ninem mogol doselil. Sprejmite tudaj, blagorodni Gonpud, mojo >rfno zalivalo, lu priporoCam to zdravilo v sloni onim, ki imajo enake bolezni.
Trneii^ Oujezd.
•Tofltlp Tyrl, sodar. H Svarjenjel n
l>a so izogne iietjnbim najukain, zato prosim vsep.n. gg. nnruSniko, naj povdidi izrecno dr. Umov Uvljtmkl biihan iz lukaruc H. Frugner-ja v 1'ragi zahtevajo, kajti upazil sem, da ho naročniki tia vefi krajih dobili neuspolno z.inoa, nko so zahtevali saiiiii tivljunaki balzam, iu no izrofiuo dr. Kotuttga llv-Ijondkoga balzama.
Pravi dr, Rozov življenski balzam
dnbi so šaran v glavnoj zalogi izdelovalca II. Fragner-ja, lekarna •k Crnitiiu orlu« v Pragi, Koko dor Hpornorgauo tir. 'JUD—3.
V	'l'rđlii: 1'. Prrndini, (I. h'urabu§chi, Jjk. Serruvallo in £d. von I.tiltnhiirg, lokiirnlčarji.
V	tiolrri: O. Cnito/oUtti, lokarniSar; 0. It. Panloni, le-karnifcir; V Ogoljl: Dumaio d'Elia.
V	Zagrebu: Si/m. Millbach, lekarniBar.
1'« Ifiiirnr ■'» vitje Irgoline z materijalnim lilugom v Av-ilro-Ogtrtktj imajo zalogo tiga lit't jtniktg« bal toma.
Tam se tudi debi:
Pražko domaće mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako ao Jonam prsa vnamejo, ali »trdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, giminih tokih, pri črvu v prstu iu pri uolilanji, pri zlozuh, oteklinah, pri izmnJfonji, pri morski (mrtvi) kosti zoper rerinatline otekline in patiko, zoiior kronifino voetjo v kiilenih, rokah, v ledji Če si kdo n go apabne, znpor kurja očesa iu potno noge, pri razkopanih rokah, zopor liSajo, z>per oto-kllno jk> piku mrčosov, zo|>.ir tekočo rano, odprto noge, zuper raka iu vneto kot i ni boljšega zdravila, ko Ui mazilo.
Zaprte bule in otekline ao hitro ozdravijo*, kor pa ven te?e, polegli' uiuiHo v kratium vio gnojieo ua-so, in rano ozdravi.— Tu mazilu jo zato laku dobro, kur h i t r > pumaga iu ker ue ]io lijeiu runu p tj nr zaceli dokler ni via bolna gnojita len poti-ijnrna. Todi zabrani ra< divjega mesa in obvaruje pred anetom črnim prlta.loin); i uli bolečine to hladilno mazilo ]>ospe8i. — Odprto in tekočo ran« »o morajo z mlačno v. do umiti Jiotein te lo ue minilo nanjo prilepi.
Škatljice se (lobode po 25 in 35 kr.
IKiil/nm %u is It o*
SkuSouo iu po iiiiioz h poskusih kot nujzanesljUvjHe i>r. d-I stvj znan >, odstrani nagluhost iu po lijem so dobi tudi populuo I ule zgubljeni sluh. 1 sklouica I gld. a. v.	(Ju— .r<)
Tisk. 11UALA v Trstu.