PoStnlna plačana v gotovlni Izhaja Tgak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'5O Din, 2a inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666.t* r^'r Cena 1.50 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 5t. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Stev. 30. Celje, petek 24. julija 1936. Leto XVIII. Spproeilo predsednika Narodne odbrane Vsem oblastnim in krajevnim od- borom, omladinskim starešiiistvom, poverjeništvom, celo'kupnemu član- stvu in vsem prijateljem Narodne Odbrane! Letošnji kongres Narodne Odbrane, ki se je vršil 28. in 29. junija v pre- stolnici naše slavnc Šumadije — Kragujevcu, mi je po vsestranski oceni mojega dela in dela mojih so- delavcev v pretekli triJetni dobi za- povedal, da ostanem tudi nadaljo na c'elu organizacije. To zapoved, s katero me je žc dru- gič odlikoval naš najvišji forum, sem mogel sprejeti tern lažje, ker sem že od rane mladosti vajen slušati v službi naroda in države celo zapo- vedi, ki mi niso po volji. Kljub temu bi bil z ozirom na svoje skromne spo- sobnosti prepričal kongres o potre- bi, da to visoko cast podeli močnej- šemu od meiie, če ne bi bil prepri- čan, da j-o celokupno članstvo naŠe velike organizacije odločeno pod- preti me do skrajnosti pri težkem in odgovornosti polnem narodno- obrambnem delu. Prepričan sem, da bom krepko podprt od vseh članov organizacije, zlasti od svojih najbližjih sodelavcev v Središnjem odboru in plcnumu, zato Fcm sprejel odločitev kongresa. \ Ko obveščam o tern vse odbore, Clane in prijatelje Narodne Odbra- ne airom naše zemlje, jih pozivam na najenergičnejše sodelovanje z opozorilom, da so danes bolj kot kdaj dolžiii vzbuditi vse uspavane vesti in razgibati vse žive sile v na- ši domovini. Casi so težki in motni. Naši nepri- jatelji se pripravljajo in oborožuje- jo, domači defetisti pa spodkopavajo državno avtoriteto. Vsak trenut-ek se pričakuje nesreča, ki more najresne- je ogroziti to, kar so us tv aril a naj- boljša pokolenja našega naroda, To nesrečo more preprečiti le mo&an vi- har zdravega nacionalizma, ker je saino ta sposoben razbiti Urne obla- ke, ki so se tekom let zbrali nad na- šo državo. Habsburška pošast se ho- če povampiriti. Člani Narodne Od- brane morajo biti pripravljeni, da jo pričakajo in pošljejo na ponovni po- čit-ek, še predno se pomeša z onimi, ki jo že ves čas željno pričakujejo. Zato vsi na delo, za sijaj Krone našega Kralja, za slavo naše domo- vine in za popolno zmago ideologije Narodne Odbrane! Vsako oklevanje in kolebanje član- stva Narodne Odbrane v ten težkih dneh bi izzvalo upravičeno obsodbo javnosti in dvom v našo moč. Da se to ne bo zgodilo, bom izkoristil proti vsakomur, ki bo pokazal le najmanj- §e znak'6 slabosti, do skrajnosti širo- ka pooblastila, ki mi jih je dal kon- gres. To naj si dobro zapomnijo vsi čla- ni NO! Ilija Ž. Trifunovič, predsednik Narodne Odbrane. Odkritje spomenika kraiju Aleksandru v Gornjem gradu V nedeljo 19. t. m. so v Gornjem gradu slovesno odkrili spomenik Vi- teškemu kraiju Aleksandru I. Zedi- nitelju. Vse mesto je bilo okrašeno s trobojnicami in popoldne so se zbi- rale velike množice gornjesavinjskc- ga prebvalstva, da počaste spomin ljubljenega kralja ter pozdravijo za- stopnika Nj. Vel. kralja Petra II. Slavnosti so se korporativno ud'ele- Žila vsa sokolska društva in gasilske čete iz sreza, dalje skavti in planin- ke iz Osijeka ter zastopniki vseh kul- turnili in gospodarskih organizacij gornjegrajskega sreza. Po sprejemu v spodnjem trgu je sprevod z gornje- grajsko gasilstfo godbo in 11 prapori na čelu prispel ob pol 15. na'slav- nostni prostor. Slavnost so se ude- ležile tudi steviln'O deputacije iz Ljubljane, Celja in Konjic. Mod ude- leženci sta bila narodni poslanec g. Ivan Prekoršek iz Celja in bivši na- rodni poslanec g. Rasto Pusto«lem- šek. Iniciativo za postavitev spomenika je dal krajevni odbor Narodne od- brane -v Gornjem gradu, ki je Castno izvršil organizacijsko delo ter s so- delovanjem vseh kulturnih organiza- cij iz gornjegrajsk'ega sreza zbral prispevke. Stroški spomenika znaäa- jo okoli 10.000 Din. Spomenik je ¦umetniško deilo akademskega ki- pai'ja prof. Ivana Sajevica iz Ljub- ljane in je postavljen v mestnem parku. Točno ob pol 15. se je pripeljal za- .stopnik Nj. Vel. kralja g. podpolkov- nik Martinovic. Spremljal ga je Clan slavnostnega odbora g. inž. Wenko. Godba je zaigrala in množica je na- vclušeno pozdravljala vladarjevega zastopnika. Ko so kraljev zastopnik in predstavniki oblasti in organiza- cij zasedli svoja mesta na častni tri- buni, je stopil na govorniški oder Predsednik akcijskega odbora odvet- nik g. dr. Ervin Mejak t;er z lepimi besedami orisal zgodovino borbe za ustvaritev Jugoslavije in neprecen- ljive zasluge pokojnega kralja Ale- ksandra kot njenega pi*vega borca in modrega krmarja. Prosil je kralje- vega zastopnika, naj izvrši odkritje spomenika, ki ga je v dokaz breif;- mejne hvaležnosti in v večen spomin postavil gornjegrajski srez. Godba je zaigrala državno himno in med pobožno tišino, ko so se sklo- nili prapjori v pozdrav, je kmljev zastopnik odgrnil zaveso. Spomenik je obkolila sokolska deca ter ga ob- Siula s cvetjem. Prizör je bil lep in ginljiv. G. pödpolkovnik Martinovic je frestital akcijskemu odboru in pre- bivalstvu sreza, predsednik akcijske- ga odbora pa ga je prosil, naj bi bil na najvišjem mestu tolmao globoko vdanosti in zvestobe prebivalstva. Kot zastopnik ban a je izrekel čestit- ke sreski načelnik g. dr. Mlinar, po- tem pa so govorili zastopnik oblast- nega odboi'a Narodne odbrane v Ljubljani g. Zdravko Deleja, v ime- nu sokolske župe Celje g. dr. Janko Rak, ki je poklonil venec cvetja s solčavskih gora, in g. Branko Zem- ljič za podružnico SPD v Celju. Br- zojavne pozdrave sta poslala povelj- nik dravske divizije g. divizijski ge- neral Nedeljkovič in predsednik osrcdnjega odbora Narodne odbrane g. Trifunovic — vojvoda Birčanin. Ko so položili venec pred kraljev spomenik še gasilci, skavti, sokol- ska mladina in drugi, so sokolske, gasilske in skavtske Cete defilirale pred kraljevim zastopnikom in pred- stavniki oblasti in organizacij. S tern mimohodom je bila zaključena lepa in pomembna svečanost, ki bo osta- la vsem udeležencem v globokem spominu. Dnnajska vremenska uapoved za soboto 25. julija: Pretežno jasno, po- rast temperature. Nace Založnik — 60-letnik MARIBOR, 23. julija. Danes je poteklo 00 let, kar so ro- jenice v preprosti kmetski hiSi v Breznu pri Vitanju položile v zibelko (lanašnjega obrtno-zadružnega nad- zornika g. Ignacija Založnika. Po maturi na celjski gimnaziji 1. 1897. s-e je posvetil pravnemu študiju, pa je kmalu vstopil v službo v odvet- niSko pisarno v Slovenski Bistrici, kjer je v narodnih bojih takratne dobc igral kot agilen ml ad javni de- lavec takoj važno vlogo. Plodovito polje njegovega dela je bilo v tarn- kajšnji Citalnici, ki je bila takrat zavetišče in ognjišče slovenjebistriš- kih Slovencev. V tcj sredini je pre- pričani, navdu&eni in bojeviti nacio- nalist Nace pripravil tla za prvi od- ločni in uspegni nastop Slovencev pri obcinskih volitvah v tern takrat zagrizeno rcnegatskeni kraju. Že pred vojno se je Založnik pre- selil v Celje, kjer je vstopil v pisar- no g. dr. Vekoslava Kukovca in ostal pri njem — z izjemo vojiwga Casa, ko je bil kot rezervni častnik ves 'tks na fronti — do 1. 1920., ko je bil ime- novan za obrtno-zadružnega nadzor- nika in za vodjo ekspoziture Urada za pospeševanje obrti v Celju. Ogromno je bilo in je Se danes nje- govo organizatorno delo na tern pod- ročju. To vedo najbolje obrtniki iz vse bivše slovenske Štajerske, ki spoštujejo in čislajo v g. Založniku enega najboljših in najodločnejših zagovornikov in zaščitnikov svojih teženj in interesov. L. 1925. je bil v lastnosti obrtno-zadi-užnega nadzor- nika za območje vse takratne mari- borske oblasti premeščen v Maribor. na sedež; velike županije, kjer je ostal v isti funkciji tudi po ukinitvi bivše oblasti in kjer še daneš vodi posle ne samo kot nadzornik obrtnih zadrug, ampak tudi v Uradu za po- speševanje obrti, ki ga je 1. 1933. ustanovila TOIZ in v katerem oprav- Ija ves čas tajniške posle. Ogromno je njegovo delo v svojstvu predsed- nika komisije za mojstrsk© izpite. Ne samo, da prisostvuje vsem zelo v^tevilnim mojstrskim izpitom,' am- pak prireja letno tudi 14 do 20 stro- kovnih tečajev za mojstre in pomoC- nike, ki trajajo po 8 do 10 dni in na katerih ima stalno, dan za dnem štrokovna predavanja. Število teh predavanj in pa predavanj na obč- nih zbo'rih obrtnih zadrug gre vsako leto v stotino. Neutrudljiv je tudi na delu za ustanovitev prepotrebnega Vajenskega doma v Mariboru. V ko- likor se je ideja že približala rcali- začiji, ye po velikem delu njegova zasluga, kakor je svojčas tudi v Ce- lju na njegovo pobudo takratni mi- nister g. dr. Kukovec omogočil usta- novitev celjskega Obrtnega doma. Pri svojem obsežnem in neumor- nem delu za napredek slovenske obrti pa najde naš Nace še vedho čaša ih' kaže stalno zänimanje tudi za druge pojave našega nacionalne- ga, političnega, kulturn-ega in gospo- darskega življenja. Tudi lahko z za- doščehjem gleda na svoje otroke, ki jih je s svojo soprogo gospo Vero, s katero stopa že v 30. leto zakona, vz- gojil v vs'eskozi nacionalnem duhu. Dobroduišeh, nesebičen in skromen, kakor je, vemo, da odklanja kakrš- nekoli slavosp'eve. Ne bo nam pa za- meril, če smo ob lepem življenjskem jubileju kratko zabeležili njegovo delo in ße' rriü v imenu številnih zhancev in prijateljev kličemio: Še ha miioga, mnoga leta, k no'vim uspe- hom, knovim jubilejem! Politični pregled p Revolucija v Španiji. Huda na- sprotstva med španskimi levičarji, ki ima jo zdaj vlädo v rokah, in des- ničarji so dovedla do tega,"da je zad- nje dni vsa španija v plamenih držav- ljanske vojne. Vodja desničarske za- rote je Gil Robles, ki pa j-e odpoto- val v tujino. Upor je nastal najprej med španskimi četami v Maroku in na Kanarskih in Balearskih otokih, kjer je pod vodstvom generala Fran- ca uspel. Uporniške čete generala Franca so se začele nato izkrcavati na Španski obali in zasedle velik del južn<3 španije. Nastali so krvavi boji, o kat-erih prihajajo iz Španije zelo nasprotujoče si vesti. Begunci iz Španije pravijo, da sta krvoločni obe stranki. Hudi boji so bili tudi v glav- nem mestu Madridu, kjer je bil po uradni ves,ti upor kmaki zadušen. Sevillska radijska postaja je objavi- la upornikom ultimat, v katerem jih vlada poziva, naj se do določenega časa vdajo, sicer bodo brez milosti postreljeni. Uporniška poročila go- vore o zmagovitem napredovanju. Po vesteli angleških listov je bilo v ne- deljo, ponedeljek in torek v krvavih borbah 25.000 do 30.000 mrtvih žrtev. V Francijo je v teh dneh pribežalo 40.000 beguncev. Uporniški general Franco je dal povsod, kamor je pro- drl, poloviti in postreliti komunistič- ne in socialistične voditelje, občin- ske svetnike in uradnike. Nasprotno pa vojaštvo, ki se spet vrača v vlad- ni tabor, strelja višje oficirje. Kakor pišejo listi, bivši španski kralj sim- patizira z uporniki, n-e računa pa na obnovo monarhije. p Turške čete so zasedle Dardane- le. V ponedeljek se je v Montreuxu zaključila konferenca, ki je razprav- ljala o vprasanju Dardanel. Turčija je spet dobila polno pravico na svo- jem ozemlju in so turške čete z.ased- le Dardanele. Konferenca je ves čas potekala tako, da se turškim zahte- vam niso stavile večje ovire. Naklo- njenost Turčiji je pokazal tudi jugo- slovenski zastopnik dr. Subotič. Gle- tle na to je dal turški zunanji mini- ster Ruždi Aras za jugoslovenski tisk izjavo, v kateri se prisrčno za- hvaljuje za podporo Balkanski zvezi in posebej Jugoslaviji, ki spada y Balkansko zvezo. Ruždi Aras nagla- šuje v izjavi, da je bilo stališče Ju- goslavij-e v Montreuxu takšno, kakrš- no je Turčija po pravici pričakovala od zavezniške države, s katero jo ve- žejo ncločljivi stiki. p Amnestija v iVvs^iji- V četrtek je bii v Avstriji objavljen ukaz o politični amnestiji, ki jo je izdala vlada v smislu dunajskega sporaz- uma med Nemčijo in Avstrijo. Am- nestija se nanaša na vse narodne socialiste, ki so bili obsojeni zaradi političnih deliktov po umoru dr. Dollfussa, obs-ega pa tudi večino po- litičnih kaznjencev iz marksistiCne- ga tabora. Skupno je bilo pomiloš- čenih nad 10.0001 ljudi, kar kaže, s kako sirogostjo je p-ostopal avstrij- ski klerikalni režim proti svojim po- litičnim nasprotnikom. Samo na Du- naju so v četrtek izpustili iz zapo- rov in jetnišnic 1.487 političnih ob- sojencev. Med amnestiranimi sta tu- di bivši dunajski župan dr. Seitz. in bivši dunajski policijski svetnik Steinhäusl. Izvzeti pa so od amnesti- je državni uradniki, ki so bili ob- sojeni zaradi politiCnib zločinov, med njimi tudi bivši minister in po- slanik v Rimu dr. Rintelen, ki se sedaj zdravi v nekem dunajskem za- poru. Ne izključujejo pa, da bodo tu- di ti kasneje pomiloščeni. Vsega je ostalo zaprtih sedaj š>e 224 politiCnih obsojencev. Stran ?.. »Nova Doba« 24. VII. 1930. štev 30. Domače vesti d Banovinsko hmeljsko komlsijo je imenoval te clui ban dravske ba- novine. Sestavljena je iz 1G članov takole: Iz vrst strokovnjakov je ime- novan Janko Dolinar, banovinski hmeljski nadzornik v Celju. Iz vrst hmeljskih trgovcev so imenovani Jo- sip Vook iz Žalca, Maks Cukala iz Št. Jurija ob Taboru, Josip Tiršek s Polzele, Josip Aubreht iz Žalca, Stanko Oset iz St. Petra v Savinjski dolini in Anton Ulaga iz Gelja. Iz vrst hmeljarjev so imenovani Ludvik -Kuder iz Griž, Jeronim Marine iz Braslovč, Stanko Jelovšek iz Petrovč, ¦ inž. I. Jeschounig ix Arje vasi, Mar- tin Steblovnik z Rečice, Blaž Kralj iz Št. Ilja pri Velenju, Josip Langer- šek iz Marenberga, Fric Schober z Mute in Franc Goršek iz Petrovč. d Cestna dela v celjskem srezu. Iz banovinskega fonda za javna dela je dolofren večji znesek za ureditev ba- novinske ceste Sr. Jurij — Sv. Jakob in za valjanje banovinske ceste Ce- tye — Grobelno, iz bednostnega fon- da pa so dolo&eni večji zneski za na- daljevanje gradnje občinske ceste Vojnik — Šmartno, za cesto Franko- Ioto — Cešnjice in za občinsko cesto Sv. Peter v Savinjski dolini — Pod- log rn Gotovlje. K«lkor torej izgleda, vSe bodo *rsa ta prepotrebna ja^ia de- la k»nčno vendanle začela odnosno nadaljoval*. d Poslanec d*. lh*>š Stajič, ki je bil eden izmed ustanovit/eljev srbsko zemljoradniške stranke in tudi mno- go let urednik njenega glavnega gla- sila »Selo«, je umrl v sredo v Beo- gradu. d Sto vrst štajerskih vin na Mari- borskem tednu. Naši vinogradniki so sami dovolj jasno pokazali, kolike važnosti je za nje prirejanje vinskih razstav na Mariborskem tednu, saj Je doslej prijavljenih že preko 40 od- ličnih vinogradnikov, ki upraviCeno pričakujejo velikih koristi od vinskc razstave s pokušnjo. Vinska razsta- va na letoänjem »V. Mariborskem tednu« bo prav gotovo največja pri- reditev te vrste v zadnjih letih, saj bo na raz.stavi nič manj kot 100 vrst odličnih štajerskih vin. Čim bolj se bližamo otvoritvi jubilejnega »V. Mariborskega tedna«, tern večje je zanimanje za posamezne razstave, med njimi zlasiti za "vinsko razstavo, združeno s pokušnjo. Je pa to tudi razumljivo, saj živi od vinograd- ništva pretežni del našega severne- ga življa. Zato bo ta razstava ne- d vom no izredno uspešna propagan- da z2a štajerska vina, kar jc tudi glavni smoter vinske razstave. Ka- kor si no že uvodoma omenili, bo le- tošnja prireditev presegala ysc do- sedanje tako po številu razstavljal- cev in količini vinskih vrst. Na vin- ski razstavi »V. Mariborskega ted- na« bo zastopanih 100 različnih vrst vin iz vseh vinorodnih kraj-ev naše lepe Štajerske. Vsa ta vina bo raz- ptavljalo preko 40 vinogradnikov. Da pa bo vinska razstava res nadvse uspela, 11am je jamstvo tudi odlično strokovno vodstvo v osebi g. prof. Frana Vojska, prfcnanega strokov- njaka na banovinski vinarski in sad- jarski šoli v Mariboru. Vinska raz- stava s tradicionalno pokušnjo bo odprta ves čas Mariborskega tedna, t. j. od 1. do 9. avgusta, v času, ko je dovoljen obiskovalcem Mariborskega tedna 50% popust na naših železni- cah. d Jesenski velesejem v Ljubljani bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. od 1. do 13. septem- bra. Poleg industrijske in obrtne razstave bo v okviru tega velesejma prirejena vsedržavna lesna razstava, v propagandne svrhe za večjo upora- bo našega lesa in njegovih produk- tov. Ta velika razstava bo razdelje- na v sledeče oddelk-e: Splošno. Pro- dukcija. Uporaba drv in lesa. RazliC- ni industrijski in obrtni izdelki. Po- hižtvo. Domača hiŠna obrt in indu- strija. Destilacija lesa, kemija. Trgo- vina. V z-vezi s to razstavo bo urejen tudi živalski vrt divjadi naših goz- dov. Obsežne pripravo se vrše tudi za veliko cvetlično in zelenjadno raz- stavo, ki bo zavzemala ogromen raz- stavni paviljon in obširne prostore pred njim. Obenem bosta tarn boga- to zastopani tudi vrtna arhitektura in skulptura. Velesejem bo obsegal še razstavo malih živali, razstavo male obrti in živilsko razstavo. d Froslava zaščitnika avtomobili- stov sv. Krištofa v Logarski dolini. Ljubljanska sekcija Avtokluba pri- redi v nedeljo 2G. t. m. izlet v Logar- sko dolino. Ob tej priliki bodo pro- slavili avtomobilisti in motociklisti svojega patrona sv. Krištofa. Šesto leto je, odkar s-e zbirajo avtomobilisti in motociklisti, člani Avtokluba, da počaste svojega patrona. Po Vršiču, Jezerskem vrhu, Novem mestu, Las- kern in lansko leto Bohinju so si iz- brali letos našo ožjo domovino, pre- lepo Logarsko dolino. Proslavljanje sv. Krištofa, združeno z izletom, ni J samo intimna! svečanost avtomobi- listov in motociklistov, temveč je obenem manifestacija za naš avto- mobiiizem, rayno tako pa tudi izraz strcmljenja za poTfcdigo domač-ega avtoniobilskega turizma. Clanom ljubljanske sekcije bo še posebno pri- jetno, da bodo mogli pozdraviti Cim širš« vrste avtomobilistov iz Celja, iz Savinjske in Šaleške doline. Kakor rod no ob takih prilikah, odpade tudi tokrat vsaka prisiljenost. Slavnost bo ob 11. y Logarski dolini pri Aleksan- drovem domu. Tarn bo tudi kosilo. Vabljeni so vsi avtomobiliuti in mo- tociklisti, ne glede na to, ali so člani Avtokluba ali n-e. «I Rnjiga Vodnikove družbe nagra- j»na v Berlinu. Ugledna berlinska filmska družba »Tob is« je razpisa- la v aprilu natečaj za najboljši film- ski l'okopis iz sodobnega novinarske- ga življenja, po katerem bo v krat- kem izdelala zvoöni film. Z ozirom na tempo modernega časnikarstva je bil rok za vložiev rokopisov dolo&en na p'iclih 30 dni. Na posebno pobudo in po strokovnih smernicah g. dr. Marjana Försterja iz Ljubljana je pi- satelij prof. dr. Pavel Brežnik za film predölal svoj roman »Temna zvezda«, ki je lani izšel v Vodnikovi družbi, in ga predložil ocenjevalni komisiji družbe »Tobis« v Berlinu. Kakor po- ročajo te dni berlinski strokovni li- sti, je kot edini inozemski konku- rent g. dr. Brežnik za svojo »Temno zvezdo med 2512 avtorji prejel še- sto nag r ado. Čestitamo! Ogromno znižanje cen let- nemu blagu.- V mnogih slučajih _ ceneJG kot pri raz- prodajah. - • K nakupu si usoja vabiti manufakturna in modna trgovina FRANC D0B0VIČNIK. CELJE d Putnikovi avtobnsni izletil Fut- nik v Celju bo priredil z novim udobnim 32-sedežnim odprtim avto- busom mestne občine celjske razne izlete i. s.: Od 1. do 2. avgusta: Ce- 1 je — Kranj — Rateče drž. meja — Fužine (Belopeška jezera pod Man- gartom) in nazaj. Odhod iz Celja 1. avg. ob 14. izpred kolodvora. Cena vožnje tja in nazaj 100 Din za osebo inkl. pi'istojbin-e za prekoračenje me- je. Prijave do 28. t. m. opoldne. Od 14. do Ki. avgusta: Celje — Podko- ren — Beljak — Spittal — Iselberg Heiligenblut — Fran% Josefshöhe — (Veliki Kiek — Grossglockner) in nazaj. Odhod iz Celja 14. avg. ob 14. izpred kolodvora. Cena vožnje tja in nazaj 230 Din za osebo (inkl. takso za prekoračenje meje). Razen te cone plača vsak potnik še 8 šilingov kot takso v Avstriji za visoko-alpinsko cesto. Prijave čimprej! Od 6. do 8. septembra: Celje — Kranj — Trbiž — Tolmezzo — Dolomiti — (Cortina j d' Ampezzo — Misurina (Toblach — ! Lienz — Celovec — Celje. Odhod iz Celja C5. sept, ob 0. zjutraj. Cena vož- nje tja in nazaj 240 Din za osebo inkl. pristojbine za prekoračenje me- 1 je Prijave čimprej! Priporočamo ce- ! njenemu občinstvu, da se za gornje izlete Cimprej prijavi, predvsem ker bo z novim mestnim avtobusom vož- | nja zelo udobna ter so vse tri ture j zelo zanimive in vlada že sedaj pre- cejšnjo zanimanje. Nadaljnji program izletov bo sledeč: sredi meseca sep- 1 tembra izlet na Doberdob in za časa velesejma v Gradec. Vse zadevne in- formacije in prijave pri Putniku, Ce- lie. Aleksandrov tre: 2, tel. 119. Celje in okolica c Predsednik vlade dr. Milan Sto- jadinovič in minister za gozdove in rudnike dr. Djura Jankovič sta pri- spela v sredo dopoldne s spremstvom z avtomobilom z Bleda v Celje. Po južini na vrtu hotela »Evrope« so gost- je nadaljevali vožnjo v Slatino Ra- dence, kjer se nahajata mati in se~ stra predsednika vlade. Zvečer so se gostje vrnili na Bled. c 80-letnica zgledne narodne žene. V nedeljo 2(>. t. m. bo praznovala ga. Ana Perčeva, vdova po tajniku biv- še celjske okoliške občine g. Percu in mati bančnega uradnika g. Stan- ka Perca v Celju, 80-letnico svojega rojstva in obenem tudi svoj god. Ju- bilantka biva v Celju že od 1. 1889. in je ena izmed redkih starih Ce- Ijank, ki so preživele velik del na- cionalnih borb v Celju pred vojno. Ga. Perčeva izhaja iz ugledne, v nekdanjih borbenih časih znane na- rodne rodbine Kandričeve v Ormo- žu, ki je bila takrat središče ormoš- kega narodnega žMjenja. Jubilant- ko dičijo odločna narodna xavest, kremenit znac'aj in zlato site. Pred vojno je bila skrbna gospodinja in dobrotnica mhogim slovenskim dija- kom, ki se je iz one dobe se vsi hva- ležno spominjajo. SpoStovani gospe iskreno čestitamo k Iopemu jubileju in ji želimo, da bi ji usoda nakloni- la srečo in zadovoljstvo tja do skraj- nih mej človeškega zwljenja! c 30-letnico mature na slorenskem učiteljišou v Kopru so praznovali v torek in sredo v Celju abituricnti iz lota 1906. Na učiteljišču v Kopru je leta 1906. maturiralo 28 Slovencev in 3 Hrvati. Proslave v Celju so se ude- ležili gg. Anton Baša iz Celja, SreC- ko Borštnik iz Novega mesta, Albert Ivančič iz Makol, France Ločniškar iz Mavčič, Anton Lomšek z Ježice, Matej Mikuž iz Dolnje Lendave, Ka- ix>l Mravljak iz ZreC, Filip Podgor- nik iz Limbuša, Josip Rustja iz Ar- tič, Edvard Sosič iz Puconcev, Ru- dolf Žnidarčič iz Crnuč pri Ljublja- ni in Edo Dukič iz Zagreba. Izostali so gg. 'Vnton Fagaiveli iz Maribora, Alojz Lavrenčič iz Ljubljane, Peter Nemec iz ŠCavnice, Josip Pahor iz Ljubljane in Ciril Vrtovec iz Loke pi'i Zidanem mostu tor v pokoju v Italiji živeči Adalbert Štubelj, Josip Močnik in Ludvik Žerjav, umiii pa so (po večini v svetovni vojni) Josip Cok, Blaž Črne, Vladimir Koršič, Rudolf Reja, Josip Mezgec, Alojz Šu- bic, Janez Šonc, Pavel Toroš, Josip Vrba, Mih. Vrčon in Friderik Vurner. Od bivših profesorjev se živijo gg. Ivan Koštial v Novem mestu, Adolf Schaup v Mariboru in Franc Maše- ra v Ljubljani. Ravnatelj učiteljišča je bil takrat g. Viktor Bežek. Na sc- s-'tanku je g. ŽnidarCič na splošno željo povedal, kako je dal ob prevra- tu z nekaterimi drugimi narodnja- ki kot poročnik razobesiti na seda- njem Celjskem domu in na magi- stratu slovenske zastave, kar je po- vzroCilo odstop takratnega zadnjega nemškega obCinskcga sveta v Celju. c Krajevna skupina švabsko-nem- ške prosvetne zveze v Celju razpušče- na. Banska uprava je te dni razpu- stila ki-ajevno skupino Švabsko- nemške prosvetne zveze v Celju. 20°|o c e n e j e prodaja od 15. t. m. do 15. VIII. manufakturna in modna trgovina Nliloš Pšeničnik^ Celje v«c poletno blago za damske in moske obleke c Člani zagrebške opere in baleta so priredili na svoji turneji po naših krajih drr© 17. t. m. v mali dvorani Celjskega doma koncertni in baletni večer, ki je bil precej dobro obiskan. Clan zagrebške opere bas prof on do g. Nikola Bogdan je dovršeno zapel vrsto opernih arij, pesmi in sloven- skih skladb, šest članic zagrebškega opernega baleta pa je precizno in skladno izvajalo učinkovite baletne točke. Na sporedu je bila tudi lepa bal-etna solistična točka. Gostje so bili deležni burnega aplavza. c Zdravnik žrtev svojega poklica. Letos v februarju je bil na lastno prošnjo premeščen iz bolnice v Brežicah v celjsko javno bolnico sekundarij g. dr. Simon Zaletel. V marcu se je pri operaciji ranil na prstu, a poškodbi ni posvečal pozor- nosti. Kmalu se je pojavilo zastrup- Ijenje krvi, pozneje pa se je še pri- družil sen. Dr. Zaletel je ležal v celj- ski bolnici od 24. marca. V pone- deljek zvečer so ga peljali iz Celja v Leonišče v Ljubljano, a je že med prevozom izdihnil. Položili so ga na mrtvaški oder v Leonišču, odkoder je bil v sredo popoldn-e pogreb na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnik se j-e rodil 22. oktobra 1904 -v Retnjah pri Sv. Križu blizu Tržiča. V Grad- cu je bil promoviran za doktorja vse- ga zdravilstva, potem pa je službo- val do letos v bolnici v Brežicah. Simpatičnemu mlademu zdravniku bodi ohranjen lep spomin! c Nenadna smrt profesorja iz Ča- kovca. V Celju se je mudil od 14. t. m. kot letoviščar 48-letni, v Novem gradu v primoi-ski banovini rojeni in na učiteljišču v Čakovcu nam-eš- čeni profesor g. Ante Anzulovič. Ko se je kopal 17. t. m. okrog 11. dopol- dne v Savin ji pri moškem kopal išču, mu je postalo v vodi n-enadno slabo in se je začel potapljati. Kopal ni moj- S:ter Maks Ratios, kleparski pomoč- n1k Josip Kralj in dijak rvan Jelen so mu naglo priskočili na pomoč in ga potegniTi iz vode. Pričeli so takoj x umetnim dihanjem. Prof. Anzulo- vič je prišel kmalu k zavest'i. Ker ga slabost ni hotela miniti, sogaprepe- Ijali z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer je okrog 13. podl-egel srčni kapi. Prof. Anzulovica so polo- žili v nedeljo ob 17. na m-estnem po- kopališču k zadnjemu počitku. Po- greba se je udeležilo mnogo Celja- nov, predvsem profesorji in učitelji ter častniki, depufacija prof-esorske- ga zbora učiteljišča v Čakovcu z di- rektorjem na. C-elu in častna Ceta vo- jakov. Ob odprtem grobu se je poslo- •vil od pokojnika direktor čakovske- ga učiteljišča, ki jo slavil pokojnika kot vzornega pedagoga in idealnega moža, nato pa je častna četa oddala častno salvo v slovo pokojnemu re- zervnemu oficirju prof. Anzulovicu. c V hotelu se je ustrelil. V torek ob 18. jo vratar hotela »Evrope« v Celju telefonično obvestil policijsko stražnico, da je v zaklenjeni hotel ski sobi št. 20 izvršil samomor 2(i-letni trgovski potnik Jakob Kropej iz Pi- vole pri Hočah, ki je stanoval od 15. t. m. v hotelu »E-vropi«. Kropeja so videli zadnjikrat v ponedeljek dopol- dive. V hotel so se v torek zveč-er ta- koj podali mestni zdravstveni refe- rent g. dr. Podpečan, nadzornik po- licijskih agentov g. Zavec in policij- ski agent g. Rupreht. Kropej je ležal v sobi za vrati na divanu. V desnici je držal samokres. Zdravnik dr. Pod- pecan je ugotovil, da je Kropej iz.vr- šil samomor že v ponedeljek zvečer. Pognal si je s samokresom kalibra 6.35 kroglo naravnost v clesno sence. Samomor je izvršil najbrž iz obupa, ker je bil popolnoma brez sredstev. V svojo beležnico je napisal, da ga je uničil alkohol, ki ga j-e prodajal za svojo tvrdko. Kropeja so pokopali v sredo na bolniškem pokopališču. c V Ipavčevi ulici ga je zadela kan. V torek zjutraj so našli v travi pred hišo odvetnika g. dr. G-vidona Serne- ca v Ipavcevi ulici mrtyega 39-1 etne- ga, pri g. dr. Sernecu uslužbenega hlapca Franca Peska. Kmalu je pri- spela uradna komisija, ki je ugoto- vila, da je postalo hlapcu ponoči v sobi slabo, zaradi Cesar je stopil na prosto, da bi si opomogel. Zunaj ga je pa zadela kap. Na sebi je imel obleko, peri la pa ne, ker se je le /a silo oblekel, ko je stopil ven na zrak. Pokopali so ga na okoliškem poko- pali šCu. c Dve težki motociklistični nesreči. Ko je vozil avtoizvošCek Franc Jagor iz Žalca v nedeljo okrog 9. dopoldne nekega potnika iz Celja proti Rim- skini toplicam, je našel na cesti pri Šmarjeti med Laškim in Rimskimi toplicami nezavestn-ega motociklista, poleg njega pa razbito motorno kolo. Pri neznancu je stal posestnikov sin Andre j Blatnik iz Šmarjete. Kakor so iz dokumentov dognali, je moto- ciklist 20-letni Avguštin Cenek iz Stev. 30. »Nova Doba« 24. VII. 1936. Stran 3. Prage. Cenek in Blatnik sta bila tr- čila z vozilom drug v drugega, pri čemer je Čen-eku počila lobanja, do- bil pa je tudi težak pretres možga- iiov. Blatnik pa je ostal nepoškodo- van. AvtoizVoSček Ja-ger je naložil težko poškodovanega Ceneka na svoj avtomobil in ga pr-epeljal v celjsko bolnišnico. Druga prometna nesreča se j-e zgodila v nedeljo okrog 12.45 na cesti v Zavodni pri Celju. V ome- njenem času se je peljal 40-letni li- varski delavec Viktor Vovk s Po- brežja pri Mariboru z motornim ko- lesom iz Laškega proti Teharju. Za- daj je sedel tkalec Avgust Žohar iz Maribora, v prikolici pa Žoharjeva žena Elza. Vsi trije so hotel i obiskati Žoharjeve starše v Št. Janžu pri Što- rah. Na cesti v Zavodni je izgubil Vovk nenadno oblast nad vozilom in je zavozil z vso silo v betonski ste- ber pri Detičkovi vili. Pri karambo- lu si je Vovk zlomil desno roko in desno nogo, poškodoval se je po obra- zu, poleg tega pa mu je tudi odtr- galo desni kazalec. Žohar je zletel na cesto, a je ostal k sreči nepoško- dovan. Tudi njegovi ženi se ni nič fgodilo. Motorno kolo se je zelo po- SkodoTalo. Vovka so prepeljali v bol- nico. c Za po toči oškodovane občine t celjskein srczu je nakazala banska uprava 110 metrskih stotov semen- ake ajde in sicer za občino Škrfjo vas 60, za občino Vojnik-okolico 4§ in za obCino Teharj-e 10 stotov. Rev- nejši posestniki bodo ttobili ajdo brezplačno, premožnejši pa za polo- vično ceno in jo bodo plačali po žetvi. c Telefonski promet je bil uveden te dni med Štorami pri Celju in Gradcem. Pristojbina za triminutni razgovor znaša 2.70 zlatih frankov. c Iz sodniške službe. Gosp. Jakob Miličič, sodniški pripravnik v Colju, j-e premeščen v Ljubljano, g. Branko Potočnik pa je imenovan za sodniš- kega pripravnika na okrožnem so- dišču -v Celju. c Pregled motornih vozil. Drugi polletni preglod vseh motornih vozil, ki služijo za obrtno prevažanje oseb (avtotaksijev in avtobusov), bo v to- rek 28. t. m. od 8. do 11. dopoldne pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. K pregledu se pozivajo vsi lastniki v poštev prihajajočih vozil in tudi lastniki vseh ostal ill motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana. c Krojaški krojni tečaj v Celju. Manborska poslovalnica zjbornične- ga obrtnopospeševalnega zavoda je pripravljena prirediti v Celju krojni tečaj z "uporabo ravnila »Reform«, ako se za tečaj prijavi dovolj inte- resentov. Tečaj bi trajal okrog 20 ur in je za odjemalce ravnila brezpla- Cen. Poučeval bo izumitelj ravnila g. Friderik Schauer iz, Kočevja. Intc- resenti za teCaj se naj prijavijo pri Združenju krojačev in krojačič v Ce- lju ali pa pri poslovalnici obrtno- pospešcvalnega zavoda ZTOI v Ma- riboru najkasneje do 28. t. m. Kdor se pravočasno prijavi, bo o početku tečaja prejel pismeno obvestilo. V tečaj se sprcjmejo krojači in kroja- čice ter njihovi pomočniki in pomoč- nice. c Stari letniki knjig Vodnikove družbe od leta 1930. dalje so dobijo za poloviCno ceno 10 Din v celjskem poverjeništvu pri upravi »Nove Do- be«. Tudi vezane knjige se dobijo za polovično ceno. To znižanje pa velja siamo pri nakupu kompletnih letni- kov. c Nenadna smrt v rudniku. V po- nedeljek zjutraj okrog 6. je šel 28- letni rudar Anton BuCej kakor po- navadi na delo v premogovnik v Li- bojali. V globočini kakih 100 metrov so popravljali v rovu dvigalo. Bučej, ki je stal v bližini, se je naenkrat prijel z rokama za prsi in se mrtev zgrudil. Ni še znano, ali j-e Bučeja zadela kap ali pa je prišel v dotiko z elektriCnim tokom, ki ga je usmr- til. Truplo so prepeljali ba jo je tedaj ubrati boclisi na Ponikvo, bodisi v Št. Jurij. Svoj živ dan še niso baje tako tekli, kakor to pot, tako da so prišli na vlak iz Dramclj v dobri uri, pri tem so se pa &e včasih usta- vili, da so vmes prav zbrano zapeli kako okroglo. Ko pa je privozil vlak na postajo, je en del družbe menil, da so na Ponikvi, drugi del pa je tr- dil, da so v St Juriju; na kateri strani je bila večina, se ni dalo ugo- toviti, prav pa je im-el oni del, ki je trdil, da so v St. Juriju. Slična usoda je zadela tudi neko Stran 4. »Nova Doha« 24. VII. 1936. Štev. 30. drugo izletniško družbo, da je komaj ujela vlak, vra&ajoča se od hriba Sv. Uržule v Dramljah, kjer je pač poleg krasnega razgleda in divne poti tudi še pri vsaki hiši gostoljuben gospo- dar, ki ti ne pusti iti mimo svoje hi- še ali hrama, ne da bi ti ponudil kapljico rujnega vinca. In sta storila dva člana družbe neprevidnost, da sta se toCila öd'druzbö in s© napo- tile na svojo roko na postajo Poni- kvo, da ne bi zamudila vlaka. Ko sta že dolgo hodila in še vedno ni bilo videti železnice, sta vprašala nekega moža za pravo pot. To, jima je povedal, da gresta proti Spital i- Cu, in je bil tako prijazen, da jima je pokazal in ju spremil do prave smeri, po köteri sta res srečno pri- ^pela »e pravočasno na vlak, na ka- terega je že čakala na postaji družba, ki sta jo bila zapustila. Izlet v Dramlje, zlasti na hrib Sv. Uršule, je torej poln zanimivosti, ! radosti in vzhičenja. Iz teh vrstic pa sledi nauk: Ne loči se od svoje druž- be, pojdi z njo čez drn in strn, po- tem se ti ni bati, da ne bi prišel srečno domov, čil in zdrav. Da te p"a tudi prihodnjega dne n© bo bolela glava, za to ti jamči dobra dramelj- ska kapljica. Sokolstvo x Razpis plavalnih tekem Sokol- skega društva v Celju, ki bödo v ne- deljo 9. avgusta ob 8. zjutraj v Rim- skih toplicah. Tekmovanje obs-ega sledeče discipline: Clani: 100 m pro- sto, 200 m prsno, 6G.GG m hrbtno. Clanice: 66.6G m prosto, 66.66 m prs- no, 33.33 m hrbtno. Moški naraščaj: 66.66 m prosto, 100 m prsno, 33.33 m hrbtno. Ženski naraščaj: 33.33 m pro- sto, 66.66 m prsno, 33.33 m hrbtno. Stafete: Clani: 33.33 x 66.66 x 100 x 33.33 m prosto. Clanice: 33.33 x 33.33 x 33.33 m mešano. Moški naraačaj: 33.33 x 66.66 x 66.66 x 33.33 m prosto. Zenski naraščaji 33.33 x 33.33 x 33.33 metrov Vnešano. Skoki: Tekmuje se v enem obveznem in dveh poljubnih skokih: Člani: Obvezen skok s pri- gfbom naprej na glävo z zaletom, des- ka 3 m. Clanice: Obvezen skok na- prej na glavo z mesta, deska 3 m. Moški nara&čaj: Obvezen skok na- prej ria gläVö z zaletom, deska 3 m. Žehski naraSčaj: Obvezen skok na- prej na glavo z zaletom, deska 3 ali 1 m. Gornje discipline so sestavlje- ne na podlagi ra&pisa za medžupne plavalne tekme, ki bodö 15. in 16. ävgusta v Rogaški Slatini. Ker bo iideležba Sokolskega društva na medžupnih tekmah odvisna od do* seženih rezültatov na društvenih tekmah, opozarjamo vse brate in se- stre, fla »e äobvo'pripravijo, tako da bodo uspehi zadovoljivi in udeležba čim večja! Kdor želi tekmovati; naj se prijavi svojemu vaditelju oziro- rna vaditeljici! — Načelništvo. Sport t Večerne medklubske plavalne tekme SK Trbovlje : SK Celje v so- boto 1. avgusta v Trbovljah. Na po- vabilo SK Trbovelj pošlje SK Celje v-soboto 1. avgusta no, pi aval ni dvo- match v Trbovlje svojo najmočnej- šo garnituro. Da se Celjani ne mo- remo nadejati usp-ehov proti Trbo- veljčanom, ni Cud no, saj imajo oni na razpolago lep bazen, ki ga je že \ pred leti zgradila uvidevna trbovelj- j ska občina, kjer lahko plavači tre- j nirajo. Naši plavači pa se lahko sa- i mo tolažijo z obljubami o bodočem velikem, modernem in krasnem ko- I pališču, ki ga bo baje zgradila celj- ska občina. Kdaj bomo imeli priliko gledati plavalne tekm«e v Celju? Vse, ki se interesirajo za tekme in ki jim je dana možnost, vabimo, da se v vzpodbudo celjskim plavaCem ude- ležijo tekme! Odhod iz Celja z vla- koni 1. avgusta ob 15.51, voznina po- lovična. t ÖSK : Olimp 5 : 4 (3 : 3). V nede- ljo popoldne je gostoval v Celju Ca- koveöki SK in igual na Olimpovem igrišču prijateljsko tekmo s SK Olimpom. Rezultwt odgovarja poteku igre. Obe moštvi sta igrali preoej le- žerno, gostje pa so bili boljši v teh- niki in startu. V prvem polčasu je bila igra izenačena, po othnoru pa so imeli gostje nekoliko več od igre. Goli za CSK so padli v 10., 29. in 42. minuti prvega ter v 11. in 23. minu- ti drugega polčasa, goli za Olimp pa v 21., 26. in 37. minuti prvega ter v 37. minuti drugega polčasa. Koti 8 : 4 za CSK. T-ekmo je sodil gosp. i Reinprecht objektivno, prezrl pa je j več očitnih napak. P. ST.: Medvedovo selo (Dalje) XIV. Župnijska kronika, ki pa sega samo do konca 19. stoletja, ima še veß zanimivih omemb, ki bi jih bilo škoda ne omenjati. Naj slede torej razdelj'ene v tri skupine in razvršče- ne po letih. Kronika torej poroča: a) O cerkvenih zadevah: 1808 je bila napravljena nova priž- nica. 1815 so bile nabavljene orgle. 1824-28 je bil pozidan stolp pri cer- kvi. 1831 je bilo blagoslovljeno novo po- kopališče dne 29. junija. Do ta- krat je bilo župno pokopališče okoli cerkve, kjer so ob cerkvi bili pokopani Uidi duhovniki. j Nagrobni kamen prvega župni- j ka Praxmaierja se je uporabil pri zidanju novega župnišča, tako da je še sedaj čitati del njegovega napisa v krušni peči v ž-upnišču. 1834 je bilo postavljeno gospodarsko poslopje. 1837 je prišla v stolp c-erkvena ura. 1845 je bilo župnišče popolnoma re- novirano; stroške bi bil moral plačati kot patron nadžupnik i od Sv. Križa Gašpar Šorš. 1850 je bil postavljen v cerkvi kri- žev pot, ki so ga napravili v Gradcu. 1882 novi glavni oltar je napravil Anton Pavlič iz Buč, kakor je 1894 postavil kapelico v vasi, da bi imele župne procesije kak cilj, ker nima fara nobene podruž- nice, in je 1895-96 preslikal tudi vso cerkev. b) O letini: 1797 je bilo zelo dobro vino. 1811 je bilo zelo dobro vino, ki ga še sedaj (1. 1876.) hvalijo. 1812 je bilo zelo mnogo, a slabega vina, ki pa je bilo zelo poceni, a je dobilo pozneje radi slabih l'ötin visoko ceno in je marsi- koga obogatilo. 1814 se začnejo za žito in vino slabe letine, ki so trajale več let, in je mnogo ljudi umiio od gladu. 1830 je bila ostra zima in je zapadel sneg 3 öevlje visoko. 1833-34 je bila zima zelo topla brez snega in dežja, da se je mogla živina pasti. Topli zimi je sle- dila silna vročina in suSa, da je primanjkovalo vode zlasti v hribovitih krajih. Travne ko- renine so zgorele in tako je pri- Obiščite od I. do 9. avgusta 1936 5. JUBILEJNS MARIBORSKI TEDEIi POD POKROV1TELJSTVOM NJ. KR.VIS. KRALJEViCA ANDREJA (50°/0 popusta na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Knietijska razstava - Pokušnja vin - Velika gasilska razstava in gasilski kongres - Jadralno in motorno letalstvo - Protiplinska obramba - Fila- telistična razstava in borza znamk - Zgodovina - Umetnost - Socijalno skrbstvo - Tujski promet - Žena v obrti - Modna revija - Akvaristična - Kuncerejska - Golobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Sport - Veselični park na razstavišču Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji . . . Zelcno, romantično Pohorje . . . Gostoljubni, lepi Maribor ... Vasvabijo! manjkovalo krmc za živino, da so stale krave 5 gl. in govedina 4 kr. Navzlic silni vročini in sugi pa je bilo lepo žito in moč- no ter izborno vino, ki je spra- vilo marsikaterega pijanca na pokopališče. 1835 je uničila toča vinske nasade, pač pa je bilo v okolici mnogo vina, da je bilo zelo poceni. 1840 je bila 24. junija in 9. julija huda toča. 1847 je v fail kakor tudi drugod sil- no gnil krompir. 1850 23.januarja zjutraj je kazal to- plomer 28fl mraza, Cesar nc pomnijo liajstarejši ljudje. 1853 uniči v juniju ponovna toča vse žito in vinske nasade popolno- ma. 1857 18. maja je padala skoraj celo uro suha toCa, ki je uniCila vse pridelke na polju in v vinogra- du. 1858 pa je bila prav dobra letina za žito in vino, da je primanjko- valo vinske posode in so vino vlivali kar v vedrice. c) O političnih zadevah: 1805 je morala tudi farna cerkev prispevati za oskrbo francoskih vojakov. 1809 se govori, da so se prikazali v okolici Francozi. — M«d ljud- stvom ie živi spomin, da so bili Francozi dobri jahači, tako da niso iskali mostov, niarveC so kar skakali preko vod. 1810 je morala župnija odkupiti cer- kveno monštranco, ki bi bila sicer od države zaplenjcna; monštranco je dal pozlatiti prvi župnik Praxmaier, na kar spominja še vrezano njegovo ime. 1848 26. aprila popoldne je bila voli- tev deputirancev za Frankfurt na podč-etrteškem pašniku pod vodstvom okr. komisarja Jožefa H-erzoga. Znatna množica ljud- stva se je zbrala in slišalo se je le: Vse dajatve razven davkov so prenehale. (Konec prih.) Oddam v najem takoj ali pozneje celo ridVo präzno vilo z vsem komfortom in vrtom, ozir. dve stano- stanovanji le boljšim strankatn. Naslov v upravi lista. M e y e r j e v najnovejSi veliki I e h s i k o n se poceni proda. Naslov v upravi lista. Lepo iisto. sfanowanje 2 sobi in kuhinja se odda stalni strankt (dvema osebama), Celje, Mariborska ll.levo. Papirnate servijete toaletni papir, papirnate krožnike kakor'tu'dii vse druge vrste papirja in pisarniške potreb- ščine kupite poceni pri tvrdki Franc Leskovšek knjlgarna In trgovina a paplriem Celje, Olavnl Irg 16 Lep poslovni lokal v novi zgradbi sredi mesta, blizu kolodvora, zelo pripraven za pisarno, agenturo in po- dobno, se odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista. Dve krasni parcel! četrt ure od mesta s ? ugodno p r o d a t a. Naslov v upravi lista. Stain avanje lepo trisobno v I. nadstr., parketirano, plint elektrika, voda in velike pritikline se odda s 15. okt. boJjši stranki. Naslov v upr. lista. Kmetska posojilnica v Cetju proda pod ugodnimi pogoji : Gasilski dom na Ljubečni ki je zelo prikladen za gostilno, prodajalno, ali kako drugo obrt; Novozgrajeno stanovanjsko hišo (vilo) v Čretu, na prostoru bivše »Pyrote« -r Dne vodni žagi v Penku pri Šoštanju V plačilo sprejme deloma tudi svoje ali drugc hranilne knjižice. Knilgarna In papirnlca „Domovina" Celle Vam preskrbi knjige v vseh jezikih, vseli strok, znanstvene in poljudne, strokovne revije, časopise, muzikalije in sole za vse instrumetne. Najnovejši modm žurnah v veliki izbin vedno v zalogi. Ako želite katerokoli knjigo, obrnite se na naslov knilgarna „Domovina", Celle Franio Dolžan - Celje ?;.v,v."M kleoarstvo, vodovodne instalacije ftrelOVOdnC naOraVfi Previema w « zgoral navedeae stroke spadalota dela In )U ciuvuuiic iiqhi awe mmilt _ Cene zmerne - Pojtrežba točna In solldna CeSjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNl HIŠI NARODNI DOM >' 'I. .'.'i::'\ Giavnica in rezerve nad Din 16,5oO'QOO#-~ Rupuje In pro- dlajo devizeln '• ¦ ft! vaJtute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoci račun ter nudi za nje popolno var- cost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nov© Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. — Oba v Celju.