449ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
ZAPISI
P e t e r  [ v a r a l
Sodelovanje slova{kih in slovenskih {tudentov
v organizaciji Pax Romana
Naloga ‘eli osvetliti slova{ko-slovenske kulturne odnose, ki jih je vzpodbudilo delo-
vanje mednarodne {tudentske organizacije Pax Romana, katere ~lanici sta bili tudi Zveza
slova{kih katoli{kih {tudentov in Slovenska dija{ka zveza. Na osnovi arhivskega gradiva
smo posku{ali sestaviti mozaik vzajemnih odnosov in predstaviti ~lanke pomembnej{ih
slova{kih in slovenskih katoli{kih aktivistov.
Po prvi svetovni vojni se je izrazito spremenila podoba sveta. Sesula se je stara
geopoliti~na ureditev, nekatere velesile so izgubile svoj polo‘aj (npr. Nem~ija), nekatere so
celo propadle (npr. Avstro-Ogrska). S tem se za~enja proces emancipacije narodov, ki so prej
‘iveli v ve~nacionalnih kolosih, kakr{en je bil tudi habsbur{ka monarhija. Omenjeni narodi
so za~eli oblikovati lastno dr‘avnost, kot na primer Poljska, ali pa so se odlo~ili za skupne
dr‘ave (^e{koslova{ka, Jugoslavija). Politi~ne spremembe v Evropi {e posebej prizadevajo
slovanske narode. Namen razprave ni predstavljanje posameznih narodnih usod, ampak bi
rad posvetil pozornost sodelovanju Slovencev in Slovakov v organizaciji katoli{kih {tu-
dentov Pax Romana.
Ideologije, ki so se razvile iz politi~nih gibanj v 19. stoletju, so povzro~ile politi~na
vrenja v prvih dvajsetih letih 20. stoletja. Posledice teh vrenj so bile vojne (1. in 2. balkan-
ska vojna, 1. svetovna vojna) ter narodnodemokratske in socialisti~ne revolucije. Vsi ti
dogodki so imeli vpliv na formiranje in strukturo mednarodnih odnosov in na nastajanje
raznih mednarodnih ter narodnih organizacij. V politi~na gibanja po 1. svetovni vojni so se
dejavno vklju~evali tudi {tudenti.
Ena izmed {tudentskih mednarodnih organizacij, ki so nastale na ideolo{ki osnovi,
je bila organizacija katoli{kih {tudentov Pax Romana. Organizacija je bila ustanovljena
19. – 21. julija 1921 v {vicarskem Friburgu kot mednarodna zveza katoli{kih univerz. Pax
Romana so ustanovili delegati 23 evropskih dr‘av, ki jih je mo~no zaznamovala kon~ana
vojna, reminiscence in sovra{tvo.
Cilj {tudentske organizacije Pax Romana je bil {irjenje katoli{kega nauka med {tudenti,
re{evanje nakopi~enih dru‘benih problemov v duhu katoli{ke morale in razvoj mednarod-
nega {tudentskega sodelovanja na osnovi katoli{kega pacifizma.
Konference Pax Romana so omogo~ale posameznim narodnim organizacijam prostor za
razvoj vzajemnega sodelovanja, ki je pri slovanskih narodih celo presegel okvir mednarod-
ne krovne organizacije.1
1 Zbigniew M. Klepacki: Slovník medzinárodných organizácií. Pravda, Bratislava, 1979, 510.
450 P. [VARAL: SODELOVANJE SLOVA[KIH IN SLOVENSKIH [TUDENTOV V ORGANIZACIJI PAX ROMANA
Poudariti je treba, so se razvijali stiki med slova{kim in slovenskim katoli{kimi {tudenti
{e pred ustanovitvijo Slovenske dija{ke zveze in Zveze slova{kih katoli{kih {tudentov. @e
leta 1923 je v glasilu ZSK[ (Zveza slova{kih katoli{kih {tudentov) Rozvoj objavil G. Gaj-
do{ ~lanek o poteku kongresa slovenskih katoli{kih {tudentov v Ljubljani. Na kongresu so
potekale razprave o izbiri med narodno ali zvezno organizacijo. Govorili so tudi o avtono-
miji jugoslovanskih narodov. V sklepih so poudarili, “da se Slovencem ni treba bati kulturne
sinteze treh jugoslovanskih narodov.”2  Izpostavili so tudi, “da se lahko Slovenci za svoj
narodni in duhovni razvoj zahvalijo katolicizmu. Slovenci so poklicani za to, da posre-
dujejo svoje pozitivne katoli{ke izku{nje nekatoli{kim Jugoslovanom (pri tem so bili mi{ljeni
predvsem pravoslavni Srbi – opomba pisca), in tako pomagajo ustvariti temelje za mogo~no
zdru`itev jugoslovanskih narodov.”3  Naslednje vpra{anje je bilo, ali naj slovenske {tudent-
ske organizacije izstopijo iz jugoslovanske katoli{ke [tudentske lige ali naj ostanejo v njej.
Odlo~ili so se, da bodo skupaj s hrva{kimi {tudenti ustanovili skupno {tudentsko orga-
nizacijo.4
Iz ~lanka lahko razberemo, da so bili na kongresu prisotni pape{ki nuncij Msgr. Pelegret-
ti, nad{kof Anton Jegli~, vodja Slovenske ljudske stranke dr. Anton Koro{ec, predsednik
Orlov dr. Basaj, ~e{ke katoli{ke {tudente je zastopal dr. Zamykal in slova{ke G. Gajdo{.5
Pisec ~lanka je v pere~ih vpra{anjih, ki jih je odprl kongres, na{el paralelo z nekaterimi
~e{koslova{kimi problemi. “Burna debata se je razvnela pri narodnostnem referatu, ker je
referent predlagal ostro separatisti~no resolucijo. Pri tem referatu je bila jasno vidna podob-
nost na{ih razmer s slovenskimi. Tudi tu se je vrtela debata okoli vpra{anja, ali smo sploh
narod ali nismo…”6
Kongres je bil najverjetneje prvi stik med katoli{kima organizacijama slova{kih in slo-
venskih {tudentov, ker je G. Gajdo{ v ~lanku zapisal: “Slova{ka beseda je bila tam nekaj
novega. Nih~e ni ra~unal na samostojen nastop Slovakov, niti dr. Zamykal, ki je pozdravil
kongres v imenu ~e{kih katoli{kih {tudentov.”7  Verjetno je tudi, da je bila udele‘ba G.
Gajdo{a na tem kongresu ena izmed prvih aktivnosti ZSK[ v tujini. Poro~ilo o poteku
kongresa ZSK[ leta 1922 navaja, da sta se ustanovnega kongresa slova{ke katoli{ke {tudent-
ske organizacije med drugimi udele‘ili tudi poljska in slovenska {tudentska organizacija.
Zanimiva je tudi vest v glasilu Rozvoj: “ZSK[ je kot samostojna krovna organizacija
slova{kih katoli{kih {tudentov ustanovila tega leta odbor za stike s tujino, katerega namen
je navezovanje tesnej{ih stikov s katoli{kimi {tudenti bratskih slovanskih narodov. Prva
aktivnost odbora je bila pro{nja za sprejetje v Pax Romana, v organizacijo evropskih
katoli{kih {tudentov, ker nas v tem zdru`enju zastopa popolnoma neupravi~eno Zveza
~e{koslova{kih katoli{kih {tudentov, ki jo ima Pax Romana za edinega predstavnika
katoli{kih {tudentov v republiki.”8
Za~etna faza mednarodnega delovanja slova{kih katoli{kih {tudentov, ki jo je iniciirala
ZSK[, se je kon~ala na mednarodnem kongresu organizacije Pax Romana v Budimpe{ti
(1924), kjer so sprejeli za svojega ~lana tudi slova{ko {tudentsko organizacijo.9
2 Rozvoj, I, 1923, {tev. 3, 14.
3 Ibidem.
4 Ibidem.
5 Rozvoj, I, 1923, {tev. 4, 5.
6 Ibidem.
7 Ibidem.
8 Ibidem.
9 Rozvoj, II, 1924, {tev. 1, 2, 30.
451ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Razen diskusij o {irjenju mednarodnega sodelovanja med posameznimi {tudentskimi
organizacijami in o pogledih katolicizma na narodnostna vpra{anja, so se morali delegati
slovanskih organizacij postaviti proti mad‘arski politi~ni propagandi. Pozitiven rezultat
tega kongresa je bil, da je ZSK[ poglobila sodelovanje, ki se je tedaj tikalo “predvsem
bratov Jugoslovanov in Poljakov”10 , tudi z drugimi {tudentskimi organizacijami.
Na naslednjem kongresu, ki je potekal 5. – 12. 9. 1925 v Bologni, so slovanski delegati
izpostavili zahtevo za primerno zastopstvo slovanskih ~lanov v stalnem odboru organiza-
cije Pax Romana, kar se jim je tudi posre~ilo z izvolitvijo poljskega delegata za drugega
podpredsednika.11  Bolognskega kongresa se je udele‘ila mo~na slova{ka delegacija. V njej
so bili med drugim Martin Sokol, Julo Stano, Jozef Zvr{kovec, Kon{tantin ^ársky idr. “Jugo-
slovane” oz. “Jugoslovence” sta zastopala samo dva delegata.12
Mo~ne delegacije so slovanske organizacije poslale na var{avski kongres Pax Romana
(10. – 20. 8. 1927). Na kongresu se je potrdilo dobro sodelovanje med slovanskimi predsta-
vniki, ko so izvolili v Comité directoire Poljaka Orlikovskega in Slovaka dr. Jána Pokorne-
ga, ki je pozdravil kongres v imenu treh narodov: Slovakov, ^ehov in Hrvatov.13  Pri tem se
ne moremo izogniti dejstvu, da v uredni{tvu glasila Rozvoj niso prav dobro razlikovali
jugoslovanskih narodov, ~eprav so posve~ali velike napore razlikovanju ^ehov in Slo-
vakov. Na primer v isti {tevilki glasila (samo dve strani naprej) ne omenjajo ve~ Hrvatov,
ampak samo Jugoslovane, v imenu katerih je delegate kongresa pozdravil Pokorný.14
Slovensko-slova{ki odnosi in te‘nja za poglabljanje slovanske vzajemnosti se niso
razvijali samo na kongresih Pax Romana, temve~ tudi v obliki {tudijskih potovanj med
po~itnicami. Omenimo potovanje Dru{tva slova{kih katoli{kih akademikov “Moyses” po
Jugoslaviji. V ~lanku K bratom v Jugoslavijo, ki ga je G. Fagula objavil v glasilu Rozvoj,
lahko preberemo: “Ljubljana spada med tista mesta, o katerih ~lovek sli{i kaj malo. Le‘i na
vzno‘ju Alp, je slovanska, ‘ivi izolirano, samotarsko, vendar ima vse pogoje za zdrav razvoj.
Ljubljana je slovensko glavno mesto. Ni velika, lahko jo primerjamo s Ko{icami. Vse nas je
za~udilo, da smo lahko na vsakem koraku ob~udovali razgibano narodno ‘ivljenje.”15  Pisec
omenja, da so pri sre~anjih padale tudi velike besede. Prof. Jarc je slova{kim izletnikom
rekel: “Vi ste prvi prestopili koridor, ki nas lo~uje od konca 1. svetovne vojne. Bodite z
nami, enako kot bomo tudi mi z vami.”16
Pomemben dose‘ek slovanskih narodov na kongresih Pax Romana je bil sporazum o
organizaciji “Slavjanskih” katoli{kih akademskih sre~anj – kongresov, o katerem so se
dogovorili na kongresu Pax Romana leta 1928 v Londonu. Prvo delovno sre~anje je bil
kongres v Krakovu, ki so se ga udele‘ili 2 – 4 delegati iz slovanskih narodov.
Popolnoma druga~no vsebino in razse‘nost je imel “Drugi slavjanski katoli{ki aka-
demski kongres”, ki je potekal od 23. 7. do 27. 7. 1930 v Ljubljani. Kongresa se je udele‘ilo
veliko Poljakov, Ukrajincev, Hrvatov, Slovakov, ^ehov, Rusov in gostiteljev Slovencev. Na
otvoritvi kongresa so prisostvoval ugledni ljudje iz cerkvenega ‘ivljenja, nad{kof Anton
Jegli~, {kof Gregorij Ro‘man in dr. Premu{a, namestnik zagreb{kega nad{kofa dr. Bauerja in
iz javnega ‘ivljenja kraljev odposlanec general Popovi}, rektor ljubljanske univerze prof.
10 Rozvoj, III, 1925, {tev. 5-6, 93.
11 Rozvoj, III, 1925, {tev. 1-2, 30.
12 Dve {tevilki glasila Rozvoj istega letnika, {tevilki 1 in 9 navajata razli~na poimenovanja narodov.
13 Rozvoj, V, 1927, {tev. 1, 15.
14 Ibidem, 17. Dja~ka akademska liga je pisno zaprosila ZSK[, da jih zastopa na kongresu.
15 Rozvoj, VI, 1928, {tev. 10, 260.
16 Ibidem, 261.
452 P. [VARAL: SODELOVANJE SLOVA[KIH IN SLOVENSKIH [TUDENTOV V ORGANIZACIJI PAX ROMANA
dr. Rado Ku{ej in pod‘upan dr. Jarc. Za predsednika kongresa je bil izvoljen dr. Fran Stele, za
podpredsednika pa Karol Klinovský. Na kongresu so bili predstavljeni referati o stanju in
perspektivah ideje slovanske vzajemnosti (Franc Terseglav). Fran Stele je govoril o eti~nih
in kulturnih vrednotah slovanstva. Fran Grivec o cirilometodejski ideji in katoli{ki akciji in
Julo Stano o perspektivah slovanskega katolicizma v prihodnosti.
Na kongresu so aktivno sodelovali {e: Slovenca Lovro Su{nik in Niko Kuret ter Slovaki
K. Klimovský, J. Stano, A. Va{ek in Ferdinand Dur~anský. Zelo zanimiv predlog za slovan-
sko vzajemnost je predstavil Julo Stano, ki je predlagal, da bi se iz vsake narodne organiza-
cije eden ali dva ~lana posvetila {tudiju vsaj enega slovanskega jezika in da bi nadzor nad
to dejavnostjo prevzel sekretariat. Za Slova{ko je bila pomembna zadnja seja, na kateri so
razen izrazov simpatij do “slavjanstva” in protestov proti bolj{evi{ki tiraniji izbrali Brati-
slavo za organizacijo prihodnjega kongresa.17
Tretji kongres slovanskih katoli{kih akademikov je bil od 4. – 11. 7. 1931 v Bratislavi.
Kongresa so se udele‘ili tudi seniorji, v Bratislavo pa niso pri{li Ukrajinci. Na kongresu so
sprejeli predlog, da bi svojim “~lanom priporo~ali {tudij slovanskih jezikov, ker bodo le
tako lahko bolje razumeli in {e z ve~jo vnemo {irili slovansko kulturo.”18  Konkreten in za
slovansko medsebojno sodelovanje najpomembnej{i je bil sklep o ustanovitvi stalne komi-
sije za izmenjavo slovanskih katoli{kih {tudentov med slovanskimi univerzi s sede‘em v
Bratislavi.19
No osnovi priporo~il sta se dogovorili Zveza slova{kih katoli{kih {tudentov in Sloven-
ska dija{ka zveza o izmenjavi {tudentov. V prvi generaciji je od{el v Ljubljano Jozef [tolc,
iz Slovenije pa je od{el v Bratislavo na Pravno fakulteto UK Fran Satler20 , ki je pisal o SDZ
tudi v glasilu Rozvoj21 .
Prispevek o dru{tvenem ‘ivljenju slovenskih katoli{kih {tudentov je napisal za glasilo
Rozvoj Jozef Kosorin po vrnitvi s {tudijskega potovanja.22
Pomemben mejnik za razvoj vzajemnega sodelovanja slovanskih katoli{kih {tudentov
je bil V. kongres slovanskih katoli{kih {tudentov in akademskih seniorjev julija 1933 v
Poznanju na Poljskem. Na kongresu so ustanovili krovno organizacijo slovanskih katoli{kih
{tudentov SLAVIA CATHOLICA. Unijo je predstavljal skupen sekretariat. ^lani Unije pa so
bile narodne organizacije katoli{kih {tudentov iz ~lanic Pax Romana23 .
Vzporedno je potekalo sodelovanje na podro~ju izmenjav {tudentov. V {tudijskem letu
1933/ 34 je v Ljubljani {tudiral {tudent filozofije Ján Irmler, v Bratislavo pa je pri{el absol-
vent slavistike Viktor Smolej. Izredno skrbno so za vsakega {tudenta pripravili program za
{tudij in program za prosti ~as.24  Gostujo~im {tudentom so omogo~ili tudi objavljanje v
{tudentskem tisku. V ~lankih, ki so jih pisali gostujo~i {tudenti, so bralce seznanjali s svoji-
mi de‘elami, vtisi iz gostiteljske de‘ele, s dru{tveno dejavnostjo in tudi z doma~o kulturo.25
Zanimiv je ponatis ~lanka Viktorja Smoleja “Slovenski akademik o nas”, ki ga je v prevodu
objavilo glasilo Rozvoj. Pisec je v ~lanku primerjal podobnosti in razlike med Slovenci in
Slovaki. “Tak{nega idealizma, kot ga lahko najdete pri mladih Slovencih, ne boste na{li pri
17 Rozvoj, VII, 1930, {tev. 1, 22 - 23.
18 Rozvoj, IX, 1931, {tev. 3, 67.
19 Ibidem.
20 Rozvoj, IX, 1931, {tev. 2, 47.
21 Rozvoj, IX, 1932, {tev. 8, 190.
22 Rozvoj, X, 1932, {tev. 9, 216 in Rozvoj, X, 1932, {tev. 10, 252.
23 Kultúra, V, 1932, 275.
24 Rozvoj, XII, 1934, {tev. 9, 24.
25 Rozvoj, XII, 1934, {tev. 4, 93.
453ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
mladih Slovakih. Mi imamo mo~no razvito narodno zavest, tesno smo povezani s svojim
narodom. Slovaki nimajo tako trdne narodne zavesti, take odgovornosti do svojega naroda.
Pri mladih Slovakih je preve~ povr{nosti in komodnosti, hitro jih oslepijo sladke besede in
lepa zunanjost. Slovaki imajo radi velika dejanja, ki so pogosto prav sme{na. Slovenci se za
razliko od Slovakov zagrizemo v malenkosti in iz njih ustvarimo velika dela, ~eprav se tudi
mi mnogim zdimo sme{ni. Na Slova{kem raste nova, realnej{a in treznej{a generacija, ki
ho~e velike besede zamenjati z dejanji. Vsakemu slova{kemu akademiku ̀ elim, da bi pre`ivel
vsaj eno leto med Slovenci. Tu bi se nau~il razmi{ljati in delati. Za vedno bi se otresel
plehkosti v mislih in pri delu.”26
Druga~e so vsebinsko naravnani ~lanki Jozefa Kosorina Slovenska Aleksandrova uni-
verza27  in Polo‘aj Slovencev v Jugoslaviji.28
Za {tudijsko leto 1934 – 35, ki je sledilo poletnemu XIV. kongresu Pax Romana v Pragi
in Bratislavi, je komisija za mednarodno sodelovanje pri ZSK[ ponovno razpisala v dnev-
nem tisku razpis za {tudijska mesta v Ljubljani, Zagrebu in Var{avi. Na razpis se je prijavilo
sedem kandidatov. Katere kandidate so izbrali na osnovi javnega razpisa, nisem na{el v
slova{kem {tudentskem tisku. Iz Slovenije sta pri{la v Bratislavo v tem {tudijskem letu “od
septembra do Bo`i~a absolvent filozofije Jo`ef Zemljak in od Bo`i~a naprej pravnik Zdenko
Lah.”29  Zdenko Lah je dal za glasilo Rozvoj zanimiv intervju Slovenski akademik o nas, v
katerem je spregovoril o {tudentskem dru{tvenem delu, {tudiju in reviji Mentor. Zanimiv je
njegov odgovor na zadnje vpra{anje: “Ali va{e {tudente zanimajo Slovaki? Te`ko je o tem
govoriti, ker vas izredno slabo poznajo. Prepri~an sem, da bosta sodelovanje med ZSK[ in
SDZ ter izmenjava {tudentov pripomogla k bolj{emu spoznavanju in ve~jemu zanimanju.”30
Pri tem se mi je utrnila misel, da so {e vedno aktualne misli Zdenka Laha, ki jih je izrekel
pred ve~ kot {estdesetimi leti.
Zanimanje za Slovenijo je na Slova{kem nara{~alo. V isti {tevilki glasila Rozvoj je
~lanek, v katerem so objavljene mo‘nosti za turisti~na potovanja v Slovenijo. Pisec sporo~a,
da “je komisija za mednarodno sodelovanje izposlovala pri SDZ poceni nastanitev v Lju-
bljani v mesecu juliju. Bivanje v Ljubljani (nastanitev in hrana) zna{a za en mesec 240 – 280
K~, na ‘eleznicah je popust 50%, organizirani bodo izleti na Bled in Triglav, v muzeje je
prost vstop. Enomese~no bivanje v Ljubljani zna{a samo 600 – 650 K~. Izlet bomo organi-
zirali, ~e se bo prijavilo vsaj10 deklet in 10 fantov… Izlet bo vodil ~lan ZSK[.”31
Na XIV. kongresu Pax Romana poleti leta 1935, ki je bil v Pragi in Bratislavi, je pri
svojem vrednotenju tega kongresa generalni sekretar J. Gremaud poudaril, da je gibanje
usmerjeno v izmenjavo {tudentov med posameznimi ~lanicami in obenem visoko ocenil
sodelovanje katoli{kih {tudentov iz slovanskih de‘el pri {irjenju katolicizma.32
S stali{~a vse bolj{ega sodelovanja med slovenskimi in slova{kimi {tudenti je zanimiva
dvojna {tevilka revije Mentor, v kateri je Zdenko Lah objavil proslova{ki ~lanek. Mentor je
objavil tudi poziv, naj si slovenski {tudentje dopisujejo s slova{kimi {tudenti in poziv za
po~itni{ke izmenjave od Helene Pavli~kove. V isti {tevilki Mentorja je bila objavljena tudi
pesem Elene Riasnicke v slova{~ini. Uredni{tvo Mentorja je tudi razpravljalo o uvedbi
26 Rozvoj, XIII, 1934, {tev. 3, 55 - 56.
27 Nástup, V, {tev. 11, 117 – 118.
28 Nástup, V, {tev. 3, 140 – 141.
29 Rozvoj, XII, 1934, {tev. 4, 93.
30 Rozvoj, XIII, 1935, {tev. 9 - 10, 220.
31 Ibidem, 230.
32 Rozvoj, XIII, 1935, {tev. 1, 3 - 4.
454 P. [VARAL: SODELOVANJE SLOVA[KIH IN SLOVENSKIH [TUDENTOV V ORGANIZACIJI PAX ROMANA
slova{ke rubrike, v kateri bi objavljali slova{ke prispevke v izvirniku in prevodu, kar je
sprejelo uredni{tvo glasila Rozvoj z velikim odobravanjem in predlagalo, da tudi Slovaki
sledijo slovenskemu vzoru.33
V reviji Kultúra je Jozef Kosorin leta 1935 ovrednotil dosedanjo delovanje Slavie Ca-
tholicae, ker razen organiziranja kongresov navaja tudi uspehe izmenjave {tudentov: ”ZSK[
je realizirala izmenjave: s Poljaki sedemkrat, s Slovenci petkrat (Ljubljana) … Slovenci,
DZS je realiziral izmenjave: s Slovaki petkrat (Bratislava), s Poljaki enkrat … skupaj se je
izmenjalo s Hrvati 26 akademikov s povpre~nim {tudijskim bivanjem 9 mesecev v Ljubljani
in 7 mesecev v Bratislavi.”34
V poro~ilih s kongresov Pax Romana pisci poudarjajo razvijajo~i se duh slovanske in
slova{ko-slovenske vzajemnosti, ki ga vzpodbuja prav {tudentska organizacija Pax Romana. V
tej smeri je prispevek o poteku XV. kongresa Pax Romana, ki je potekal od 28.7–5.8.1936 v
Salzburgu, Celovcu in na Dunaju. V njem je pisec strnil najprej duh slovanstva: “@e be`ni
opazovalec takoj opazi, da se Slovani takoj najdejo in se po~asi izolirajo od drugih narodov
ter se za~nejo re{evati svoje specifi~ne probleme. Opazna je privla~nost med Slovaki in
Slovenci, med Slovaki, Hrvati in Ukrajinci.”35 V Celovcu, starem slovenskem kulturnem
sredi{~u, je bila opazna ve~ja aktivnost Slovencev, ki jo je opazil tudi pisec omenjenega
~lanka: “Koro{ki Slovenci so v svojem nekdanjem kulturnem domu priredili sprejem za
Slovence iz Jugoslavije in Slovake. Na sre~anju so nam pokazali slike Koro{ke in spregovo-
rili o njeni preteklosti in sedanjosti. Sre~anje je bilo tako skromno in plaho, da smo hoteli
naslednji dan protestirati na kongresu zaradi slabega polo`aja koro{kih Slovencev.”36
V drugi polovici tridesetih let 20. stoletja so zanesljivi viri o slova{ko-slovenskem aka-
demskem sodelovanju objavljeni ~lanki o poteku XVI. kongresa Pax Romana od 24.7.–2.8.1937
v Parizu in Bouffemontu in o poteku VII. kongresa Slaviae Catholicae, ki je bil od 19.– 22.7.1937
v Ljubljani in na Bledu. Ljubljanski kongres je bil predpriprava za kongres v Franciji.
Slova{ka delegacija v sestavi Jozef Kirschbaum, Juraj Rajec, Silvo Miku{, A. Králová, Ján
Irmler, Jozef Ambru{, T. Kadlic, J. Lu‘ný in Karol Klinovský. Podrobno poro~ilo o ljubljan-
skem kongresu je v glasilu Svorad objavil Jozef Ambru{ v ~lanku Pohlad na {tudentské
hnutie v Slovinsku.37  V Parizu je bil izvoljen za podpredsednika organizacije Pax Romana
Jozef Kirschbaum, kar lahko {tejemo za velik uspeh slovanskega gibanja v tej organizaciji.38
Ljubljanski kongres Slaviae Catholicae se je posvetil dvema glavnima temama: pregle-
du medsebojnih odnosov v preteklosti med slovanskimi narodi, pretresli so mo‘nosti za
raz{iritev sodelovanja in govorili o morebitnih ovirah, ki bi lahko onemogo~ale hitrej{i
razvoj sodelovanja. Druga tema je bila posve~ena problemom mlade slovanske generacije v
odnosu do komunizma in izseljeni{tva.
Slovensko stran so na kongresu zastopali Viktor Koro{ec, Fran Stele, predsednik kongre-
sa, ljubljanski {kof Gregorij Ro‘man in podban Majcen.
Z referati so nastopili Fran Grivec: Slovanska ideja pri knezu Koclju in {kofu Slom{ku,
Fran Stele, ki je v svojem referatu analiziral podobo dosedanjih politi~nih in drugih odno-
sov med Slovani. Omenim naj {e referat Draga Ober‘ana iz Maribora, ki je predstavil proble-
matiko slovanske katoli{ke emigracije. Ober‘anov referat je s koreferatom dopolnil Karol
33 Rozvoj, XIII, 1935, {tev. 1, 22.
34 Kultúra, X, 1935, 276.
35 Nástup, IV, 1936, {tev. 15 – 16, 159.
36 Ibidem, 160
37 Svoradov, VII, 1937, 28.
38 Nástup, V, 1937, {tev. 3, 188.
455ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Klinovský o problemih slova{ke emigracije. Jozef Ambru{ se je v svojem referatu dotaknil
problemom razra{~ajo~ega se komunizma.39  Na kongresu so sprejeli sklep, da bo naslednji
kongres na Ukrajini ali na Slova{kem.
Vneti zagovornik tesnej{ega sodelovanja med slovanskimi narodi Karol Klinovský se je
v ~lankih, ki jih je pisal za slova{ka katoli{ka {tudentska glasila, zavzemal {e za ve~je
sodelovanje in enotnej{e nastope pri temeljnih problemih {tudentskega katoli{kega gi-
banja. “Mi Slovaki smo nekak{no sredi{~e vseh slovanskih narodov, zato ni ~udno, da smo
tudi po jezikovni strani tolma~i in posredniki ter vezni ~len med drugimi slovanskimi naro-
di.”40
Za zaklju~ek naj navedem oris vrednotenja ‘e omenjenih {tudentskih izmenjav in akti-
vnosti, ki ga predstavil Jozef Kosorin v dnevnem tisku in na radiu. “V letih 1931 – 1937 je
v Bratislavi {tudiralo 8 Slovencev, 5 Poljakov in 1 Hrvat; v Pragi 2 Slovenca in 1 Poljak, v
Ljubljani 8 Slovakov, 2 ^eha, in 2 Poljaka, v Krakovu in Var{avi skupno 7 Slovakov, 3
Slovenci, 2 ^eha in 1 Hrvat. Skupaj se je akademske izmenjave udele‘ilo 49 visoko{olcev,
prete‘no {tudentov prava in filozofije.”41
Pomen organizacije Pax Romana je v tem, da je oblikovala temelje za ve~jo izmenjavo
slova{kih in slovenskih katoli{kih {tudentov v 20. in 30. letih prej{njega stoletja. Sodelo-
vanje je prekinila druga svetovna vojna in obdobje po njej. Nova politi~na sistema v povoj-
ni Jugoslaviji in ^SR nista bila naklonjena tovrstnemu sodelovanju.
S u m m a r y
Pax Romana, an international Catholic student organization, had members from 23 European coun-
tries. Based on the current needs some of its members created another organization within the original one,
naming it Slavia Catholicae. This organization, whose seat was in Bratislava,  organized exchanges of
students from different Slavic nations. Its yearly congresses dealt with current affairs, reacted against the
subordinated situation of Slovenes and Slovaks within their respective multi-national countries, protested
against the tyrrany of Bolshevism, stimulated the study of Slavic languages, translation of literature, etc.
Slavia Catholicae had its own bulletins which published articles on the Pax Romana activities, student
exchanges, views on other Slavic nations, etc. At the beginning of WWII the movement died out, and due
to the Marxist-Leninistic orientation of these countries it was not possible to restore it. Many active
members of the Pax Romana movement had been exiled or put to jail, which interrupted cultural contacts
between Slovenes and Slovaks for a considerable period of time.
39 Svoradov, VII, 1937, {tev. 3, 27.
40 Svoradov, VII, {tev. 3, 27.
41 Kororin, Jozef: Slovanský aktivizmus mladých. V: Pero, VI, 1938, {tev. 7 – 8, 14.