OV ENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. 1 ec 1 gld. ffi Naročnino in oznanila (inserate)'vsprejema upravništvo in ekspediclja v ,,Katol. Tiskarni", Todulkove ulice St. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 11S. V Ljubljani, v soboto 26. maja 1894. Letnilt XXII. Pred sto leti! Sto let! Kako dolga doba v življenju človeštva! In vendar: Kako malo se tudi v sto letih izuči to ukaželjno in napredno človeštvo I Evo vam dokaza: Pred sto leti se je v francoski revoluciji pokazal ideal pravega, golega člo-večanstva, za kakeršno eo ljudstvo pripravljali brezbožni enciklopedisti. Tedaj vrgli so razsvetljenci od sebe vse vezi, hoteč se radovati neomejene in toliko zaželene svobode. Kajpada so se tudi otresli jarma zakonov božjib. Meseca novembra leta 1792 o d -s t r a n i 1 i s o v P a r i z u uradno vsa verstva, odstavili Boga ter slovesno razglasili ateizem kot svojo »vero pameti". Toda ta i d e a 1 človeštva, ki se je telesil na podlagi teh načel v vrstah Francozov, napolnil je s strahom in studom tudi najljutejše krvo-ločnike in najhujše bogataje. Celo brezsrčni Robes-pierre se je zgrozil pred inkarnacijo brezbožnega ideala, ki so je kazala v krvi in brezmejni podlosti, in uprav pred sto leti meseca maja 1794 vstal je Robespierre v narodnem konventu in vskliknil: „Ko bi tudi res Boga ne bilo, morali bi izumiti Boga!" Z odločno besedo obsojal je državnike, ki hote ateizem napraviti kot neko vrsto vere. „Ali bo človeka misel," nadaljeval je, „da on ui nič, navdajala s plemenitejšimi in blažjimi čutili, nego vera v ne-umrljivost? Ali ga bo taka misel napolnjevala z večjim spoštovanjem do bližnjega in samega sebe, z večjo požrtovalnostjo za domovino, z večjim zaničevanjem smrti in nižjih strastij? — Misel na Boga in na neumrljivost duše je vir pravičnosti; ta misel je torej socijalna in republikanska." — Tako Robespierre! In francoski narodni konvent je pomenljivega dne 7. maja 1794 soglasno sklenil nastopni odlok: 1. Francosko ljudstvo priznava, da živi najvišje bitje in da je duša človekova neumrljiva. 2. Ono priznava, da se to najvišje bitje najdo-stojuejše časti, ako ljudje točno spolnjujejo svoje dolžnosti. Sila je revolucijonarnim državnikom narekovala ta dekret. Spoznali so, da družba človeška nima v sebi pogojev obstanka, ako se ji spodkoplje temelj, namreč vera v Boga in v nesmrtnost duše. Trezno misleč človek bi sodil, da zgodovini človeški tega nauka ne bo treba ponavljati. Toda o tem bi se varal. Dokaz temu je naša sedanja doba, katere javno življenje se razvija neodvisno od Boga ter grozi kakor pred sto leti vsled svoje nenarav-nosti in nenravnosti človeštvo kot žrtvo svojega bogatajstva vtopiti v lakoti in v krvi! — Raz stolice vseučilišč, katere je večinoma ustanovila katoliška cerkev, oznanjuje in dokazuje se znanstveni ateizem, po srednješolskih knjigah poučujejo se posamezne stroke tako, da se morajo nehote vzbujati v srcih dijakov verski dvomi, in kakšna je ljudska šola, to spričuje proslavljanje 25!etnice sedanjih šolskih zakonov. — Tako se mladina pripravlja za javno življenje. Vendar je po našem mnenju pri vsem tem najnevarnejše to, da vplivni velmožje nočejo priznati dejaujskih sedanjih razmer, marveč menijo, da sedanji zakoni zadostujejo tudi v verskem oziru. Pozabili so namreč, da vera ni mrtva stvar, marveč da je živa in da daje zdravo in krepko življenje, kjer se prosto razvija v svojem delovanju. Želeti bi pač bilo, naj bi stoletni spomin na francosko revolucijo odprl mogotcem sedanjih dnij oči ter jih spomnil besedij Robespierrevih, da brez Boga in brez vere v Boga človeška družba nima trajnega in srečnega obstanka. Čuvaj v Vatikanu Leon XIII. porablja vsako priliko, da svetu kliče v spomin to resnico. Dal Bog, da bi glas njegov ne bil glas vpijočega v puščavi. Državni zbor. Dunaj, 25. maja. Dr. Laginja je v pričetku današnje seje stavil nujni predlog, naj se nakloni državna podpora po toči poškodovanim v Istri. Nujnost predloga se vsprejme ter se izroči budgetnemu odseku v poročilo. Tiskovni zakon. Poslanec Tuček z drugovi stavil je nujen predlog, naj državni zbor naroči pozvedovati immu-nitetnemu odseku, je li odlok pravosodnega ministra z dne 6. febr. 1894, s katerim se opozarjajo državna nadpravdnižtva, da naj pri ponatisu govorov državnozborskih, ki pa niso v zapisniku zabilježeni, postopajo glede teh govorov jedino v smislu tiskovnega zakona, Jzakonit? Vtemeljujoč svoj predlog povdarja predlagatelj, da krije ta ministrov odlok v .sebi nevarnost za svobodo tiska, za imunitetno pravo in za narodno jednakopravnost. Poslanec Morre očita Mladočehom, da s takimi narodnimi praskami v državnem zboru odvračajo zbornico od resnega gospodarskega dela, čemur je seveda dr. Brzorad oporekal. Poslanec S p i n č i č je povdarjal, da je stvar nujna, ker se tu s tem odločuje pravica in prostost večine avstrijskih prebivalcev. Obširno govoril je za predlog poslanec L u e g e r povdarjajoč, naj se tudi Slovanom da, kar Nemci imajo in opominjajoč levico, naj imunitetni zakon, katerega je skovala liberalna vlada, sedanji levičarski poslanci tudi branijo. Nujnost predloga se odkloni s 157 proti 62 glasovom. LISTEK Pismo iz AMere. 20. velikega travna 1894. Nekateri pravijo, da se hodim v A.bdero ženit. Preganjati se ž njimi nečem, ker bi jih prepričal težko, tolažim se pa, da bodo svoje govorjenje skoraj zasukali drugače. 66 vinarjev me je veljal vožnji listek, pa sem se ustavil za Abdero. Veste, da nu ! Tukaj bi se mi bila skoraj godila slaba. Lpgijoni kočevskih romarjev so se vračali od Nove Štifte. In ko se je vlak ustavil, planili so v vozove. Bil sem vže na stopnjicah, pa so me začeli pehati nazaj. V nemško Kočevje pa nisem hotel; uprl sem se navalu ter zakričal: „Krote, jaz grem ven !" Toda me niso slišali na svoja kočevska ušesa. Naposled sera se izročil valovom ter kar tako planil med množico. Nekaj časa sem se pehal sem in tja, dokler se mi ni posrečilo izmotati se iz gnječe. Ogledal sem se in otipal in ko nisem našel nič hudega, oddahnil sem se, češ: „Da sem le še celi" Pred kolodvorom je stalo nekaj postopačev — ali kako bi jim deial — ki čakajo vsakega vlaka. Sprejel me ni nihče, zato sem kresal v vas — v mesto ne smem reči, da bi me župan ne tožil. Mladi kostanji ob novi cesti vže zelene in novi „hotel" bode kmalu do vrha. Gredoč sem se spominjal slavljenja abderskega poslanca, ki je bil prišel pred tremi tedni obiskat svoje verne ovčice. Pred dušo se mi je razvil še enkrat ves pisani sprevod. Bosopeti otroci, purgarji s pipami, „škrijci" s „šubtar"-kubami, gospe glasno kramljajoče in gospodične preširno se smejoče so vodile svojega dolgo-petega poslanca, ki je peljal pod pazuho neko gospo ter se oziral ponosno in zavestno, češ : „Mi smo mi! — Kje enak se nam dobi?" — V Abderi je vodovod vže izgotovljen, voda curlja na vseh konceh in krajih, ker so jo napeljali na vse strani, gostilničarji celo v kleti —" praktiki! — da bodo ložje izmivali sode, ako jim kedo verjame. Ker sem pijanec, Bog mi odpusti, pogledal sem v to in ono gostilno, kjer sem videl in slišal marsikaj. V shajališče preoblastne vaške inteligencije se nisem upal, da ni me kak adjunkt, ali kar si bodi enacega, še pahnil skozi vrata, kakor se je zgodilo nekemu mojemu znancu tam v L., ki so ga bili taki gospodje potočili po stopnjicah. Ne zamerim jim, mislim si pa: „Vsak po svoje !" ter se jih ogibljem, zakaj .osel gre samo enkrat na led." Vaški možje (izvoljenci) v Abderi se sedaj le kregajo, kedaj bi začeli vodovod in vaščanje, kaj bi takrat jeli in pili in kje bi napravili kosilo. Domača stranka poštenjakov se poteza za prostor na trgu pod „starodavno" lipo, inteligencija se poteza za „hotel\ Vidite, ti imajo svoj vzrok. Pripoveduje se namreč: Ko je bil zadnjič „ veliki" poslanec v Ribnici, zapustil je svojim preposlužnim ovčicam krasen spomenik. Učenci so ga prosili, naj jih s čim potolaži, ker ga ne bodo videli toliko časa. In on se jih je usmilil! Vzel je baje v spretno desnico kos oglja in jim je narisal na steno klubove sobane sliko: Na ministerskein fotelju sedi oseba, — v katerej poznajo baje nekateri gotovega ministra —, katera moli daleč proč svoje noge, pred njo se zvija trakanasta oseba in poljubuje čevlje in hudobni jeziki trdijo, da so spoznali verni učenci v osebi svojega učenika. Zlobna roka je zapisala k ministru : „Razun mene ni Boga!" in k osebi v prahu ležeči: „Pri petah se začne!" kar so pa vže z beležem zamazali. Učenci hočejo pohvale mojstrove. Oj, kako bi se mojster smijal, ki bi videl vso čredo v jednem hlevu ! Toda čujte ! Doslej je pnkala v vasi le jedna oblastna piščal in vsa vas je plesala tako, naj si je bil škrijc ali kmet, trgovec ali rokodelec, sloveno-ali germanophil. Toda oglašajo se vže nove piščali, slabotno še, toda vendar dovolj močno, da se sliši dovolj grozna disharmonija in skoraj ne bode nihče več plesal, nastal bode pravcati „divji lov. Mnogo gnjilobe, nesnage, smetij itd. je v Abderi in Bistrica, C v,. YVi r Podpore za promet. Poslanec Biankini toži, kako je Dalmacija zapuščena glede železnične prometne zveze. V tem gospodarskem vprašanju so vsi Dalmatinci brez razločka narodnosti ene misli, da mora vlada v tem oziru kaj storiti, ter Dalmacijo zvezati bolj tesno po železnicah z državo. Poslanec Kyrle izraža svojo zadovoljuost nad poročilom, da donavska parobrodna družba tako dobro napreduje, tudi je pričakovati, da se bode pri zaslužku ozirala na podunavske prebivalce ter da se bode vožnja po Donavi primerneje uredila za popotnike. Parobrodna družba pač lahho napreduje, ker je dobila od države tako izredno podporo. Da ta ni bila tako potrebna, to najbolje kaže že sedaj izkazan velik dobiček. Državni dolg. Poslanec Schlesinger omenja pri tej točki, da pri nas v Avstriji pride na vsacega podloznika 6'/» gld. letnih obrestij, katere je plačevati za državni dolg. V svojem govoru posezal je nazaj v razpravo o valuti ter povdarjal, da se s konvertovanjem naše denarne razmere ne bodo nič zboljšale, marveč da treba razumno pričeti s plačevanjem državnega dolga. Zato naj bi se osnoval posebni zavod, ki bi bil ločen od finančnega ministerstva in podrejen jedino le državnemu zboru. Odgovarjal mu je poslanec Neuwirth, ki pa je rekel, da neče posezati v valutno razpravo, ker se je glede tega že izrekla državna zbornica, s tem, da je sprejela valutne predloge. S tem je bil rešen proračun finančnega ministerstva, ki kaže troškov 620,834.011 gld., dohod-dov pa 623,157.030 gld. Pristojbinske polajšave za hranilnice in posojilnice. Poslanec Schorn poročal je v imenu pristoj-binskega odseka o vladni predlogi, da naj se v nekaterih točkah spremeni zakon od 1. junija 1889 glede polajšav pri pristojbini za društva, ki dajejo kredit in predujeme. Poslanec Kaiser je zahvalil vlado, da je ta predlog izročila državnemu zboru še v tem zasedanju, ker te polajšave bodo posebno dobro došle revnejšemu ljudstvu. Potem obširneje govori o Raiff-eisenovih blagajnicah, ki omogočujejo tudi kmetovalcem ceneji kredit. O tem bomo še obširnejše v listu spregovorili, ko ta sklep dobi cesarjevo potr-jenje ter stopi v veljavo kot zakon. „Fora i s'ciavi!" Iz Trsta 24- maja: »Fora i s'ciavi!" ali po naše: »Ven s sužnji!" Ta vsklik se je slišal v torek zvečer — kakor poroča pol urad ni „11 Mattino" — z galerije mestnega sveta tržaškega iu sicer je bil naperjen proti dr. Sancinu, ki je zagovarjal pravično stvar ter dokazoval, da kakor ima 800.000 avstrijskih Italijanov zahtevati italijansko vseučilišče v Trstu, tako tudi pristaja pravo 15.000 tržaškim mestnim Slovencem prositi za jedno navadno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom. ki teče skozi vas vže od stvarjenja, ni mogla osnažiti vsega, upajmo, da bode bolje funkcijoniral vodovod. Kajpada bi bilo treba poleg tega še velike metle, o katerej pa pravijo, da jo vže nasajajo. Pisati imam še mnogo, toda se mi ne ljubi, poročam pa izvestno o slavnosti, vsaj kako bodemo jedli in pili. Povabljen sem vže. Dotlej pa zdravi! Vaš Jurče Žapužki. „Matica Slovenska". (Tajnikovo poročilo o društvenem in odborovem delovanji v XXJX. društveni dobi (1. VI. 1893—30. IV. 1894) na občnem zboru dne 17. majnika 1894. I.) (Konec.) Račune imajo čestiti zborniki tiskane v rokah in so jih imeli prej pisane v društveni pisarni na ogled. Gospodje presojevalci so jih dn£ 4. aprila natanko pregledali, primerjali s knjigami in prilogami ter našli vse v popolnem redu. Bodi jim zato še iz zbora dostojna zahvala. Računski sklep kaže navidezni primanjkljaj 190 gld., iu sicer zategadelj, ker se je, kar je znamenje umnega gospodarstva, tekom leta za okroglih 1500 gld. denarja več vložilo kakor potegnilo, zato da vloge sproti nosijo obresti. — Odbor Vam ne podaje letos proračuna za 1. 1895, ker ne bi imel niti približno istinite Ropot, katerega je galerija delala o priliki te seje, je dal priložnost tudi nemškemu poluradnemu listu „Triester Zeitung", da je na dostojen način obsodil pristransko postopanje in simpatizovanje župana z občinstvom na galeriji. Ta list zahteva namreč od župana, naj varuje svobodo govora vseh poslancev brez razločka strank, kajti če on (župan) zahteva od nekaterih poslancev (namreč zahteval je od slovenskih), da naj v svojih govorih ne izzivajo občinstva na galeriji — tedaj s tem omejuje svobodo poslancev, katerim pristoji pravica v okvirju predmeta govoriti po svojem najboljšem prepričanju. Tehtni razlogi so primorali nemški tržaški list, v tem tonu pisati naravnost proti županu, kar je znamenje, da je njegovo vedenje v seji od torka bilo čez vse neumestno. S tem pritrjuje ta list, da so se ua galeriji »delle solenne occasioni" (slovesnih priložnostij" v resnici godile neslišane reči, ki so segale čez vse meje dostojnosti. Veseli nas, da to vse potrjujeta oba poluradna lista, ki Slovencem gotovo nista preprijazua. Kolikor se dostaja vsklika »fora i s'ciavi", je pač žalostno, da se more na tak prost nač.n žaliti poslanec, kateri izvršuje le zahtevo svojih volilcev. Ta vsklik, namenjen slovenskim poslancem, veljal je za vse tržaške Slovence, mestne in okoličanske, ki so v Trstu na domačih tleh. In uprav dotični, ki je izustil z galerije ta vsklik pod imuniteto tržaškega župana, je mogoče v Trstu ptujec in morebiti tudi še prekolužan, ki gotovo nima pravice, na tak način in s takega mesta žaliti Avstriji vedno zvesti slovenski narod. Žalostni politični odnošaji v Primorju so podlaga tudi takim vsklikom, kajti kjer se prezira večina prebivalstva in njega narodnost, tam se ne po-števa niti s temeljnimi zakoni zajamčena pravica. Dokler se bode nadaljeval današoji politični sistem v Primorju, ni upati, da se stvari na boljše obrnejo in da se Slovanom prizna to, kar jim gre po božjem in ljudskem pravu. Da, kedar bi Slovenci, ki so se v Trstu naselili, bili v vsem podložni sužnji Lahov — kakor to želi poročilo šolske komisije z ozirom na slovenske šole — in bi se odpovedali svoji narodnosti in jeziku ter bi postali sobojevniki Italijanov proti svoji na večjo slavo »avite colture" in sramoto svoje lastne matere dežele — tedaj jih ne bi traktirali z vskliki »fora i s'ciavi", ampak bi jim bili »i nostri bravi vilici" ali „concittadini". No, ako se Slovenci usojajo prositi le to, karjim že po naravni pravici gre, tedaj so »nehvaležni stvori, ki so, prišedši v emi-nentno italijanski Trst, bili v njem gostoljubno sprejeti" ter »namesto da bi se iz hvaležnosti in spoštovanja do mesta, ki jih je sprejelo in jih hrani) udali toku njegovega materijalnega in intelektualnega življenja" — oni tedaj »brez pravih podlag in brez kulturnega smisla iz ultranarodnih vzrokov želijo, Trst ali vsaj njega del vrstiti v njih sanjarske aspiracije in prihodnje kraljestvo". Svaka sila do vremena! podlage, marveč popravljeni, istinitejši proračun za tekoče leto, v katerega je za izdavanje knjig vpo-stavljenih že 5250 gld. — Ker je »Matica" v prvem desetletju imela svoje občne zbore večinoma v poletnem času, segale so njega upravne dobe po navadi od julija preteklega do junija tekočega leta; po tej dobi so se pravilno ravnali tudi računski sklepi in proračuni. Ko se je pa v občnem zboru leta 1874 sklenilo, da bodi Matično upravno leto koledarsko leto, ne da bi se bili ob jednem roki občnih zborov preložili, poročalo se je tudi pravilno o računskem sklepu preteklega, ne pa o proračunu tekočega, marveč prihodnjega leta, ki ni mogel biti zanesljiv, ker mu je manjkalo istinite podlage, dejanskega prebitka ali primanjkljaja v blagajni z dnem 31. decembra dotičnega leta, s katerim se je račun sklenil. To se je nadaljevalo vsa leta do najnovejšega časa. Kakor je razvidno iz bilance o društvenem premoženju, znaša Matičino imetje koncem leta 1893 vsega skupaj 57.248 gld. 48 kr. in se je pomnožilo tekom zadnjega leta za 1137 gld. 29 kr., lani pa samo za 391 gld. 77'/, kr. Letos prejmo društveniki prvič tudi račun o Knezovi ustanovi, ki kaže na 30.451 gld. 96 kr. glavnice, kar nese okroglih 1200 gld. letnih obrestij in bo zadostovalo za izdavanje zabavne in poučne Knezove knjižnice. Izlet hrvatskih poslancev v Budimpešto. Iz Zagreba, 17. maja. Naši poslanci so tedej sklenili na zadnji svoji skupščini, da se udeleže izleta v Budimpešto, kamor so povabljeni. Pravijo, da se jih je odločilo za potovanje do 57. Vladna stranka se je trudila, da pridobi za to podjetje tudi opozicijo, ali ji je popolnoma spodletelo. Poslanec Crnkovič je dokazoval opozicijonalnim poslancem, koliko važnosti bode ta izlet, kajti pri tej priložnosti bi mogla tudi opozicija izjaviti v društvu ogerskih poslancev svoje politične nazore, pa bi se na ta način morda marsikaj doseglo, kar se drugače ne bode nikdar. »Sedaj je čas zato, da z našimi zavezniki skupno delujemo" pravi omenjeni poslanec, »kajti nemirni časi se približujejo in jaz ljubim le preveč svojo hrvatsko domovino, a da jej ne bi hotel pomoči, kadar se da kaj doseči". Da se opozicijonalni poslanci niso ozirali na te besede, je čisto naravna stvar, kajti učiti se domoljubja od moža, ki je pred nedavnim v Budim-pošti javno v saboru ponižal hrvatsko domovino na sramoten način z izjavo, da Hrvatska nima historičnega prava in da je opozicija le navidezna, da je prav za prav niti ni, bil bi pravi nezmisel. Hrvati dobro vedo, kaj imajo pričakovati od Mažarov v vsakem slučaju, saj jih uči v tem pogledu vsakdanja skušnja. Kar se tiče pa opombe, da se približujejo nemirni časi za Ogersko, je prav verjetno, ali v tem slučaju pa niso Hrvati poklicani, da jih podpirajo v njihovih podjetjih, marveč da skrbe za svojo bodočnost sami ne v zvezi z Mažari, nego z drugim faktorjem, ki je znal hrvatski narod bolj ceniti nego sami zavezniki njegovi. Mažari se morda boje za svojo svobodo, ter vabijo v svoj tabor tudi one, katerim niso prave svobode nikdar privoščili. Je li tedaj pametno od hrvatskih poslancev, da sklepajo s takim zaveznikom tesneje zveze prijateljstva. Vsa hrvatska zgodovina dokazuje, da so Mažari zvezo s Hrvati le zlorabli v svoje svrhe in da Hrvatska ni imela od nje nobene koristi, marveč vedno borbo za svoj obstanek. Naši mažaroni se niso iz zgodovine nič naučili, ko se sedaj slepo oklepajo svojih neljubeznjivih zaveznikov. Vže v zadnjem svojem dopisu sem omenil, da bržkone ne pojdejo v Budimpešto naši poslanci takozvane srbske stranke in sicer radi tega, ker ni narod zadovoljen s civilnim zakonom, katerega hočejo Mažari z vso silo uvesti. Ali kolikor je tako-zvanih Srbov v vladni stranki, ni se nobeden oglasil proti izletu, pa se ga bodo bržkone udeležili. Pač pa je proti izletu govoril zastopnik takozvane srbske samostalne stranke, ali iz drugega razloga. Predsednik ogerskega sabora Banfy je v svojem povabilu imenoval le hrvatske poslance ne pa tudi srbske, kakor si to želi poslanec Jovanovič, češ da na hrvatskem saboru niso zbrani samo hrvatski nego tudi srbski poslanci. Omenjeni poslanec iz tega razloga ne more sprejeti povabila za izlet. Ta iz- Mej depoziti se ne nahaja več obveznica tukajšnje čitalnice, ker jo je upravništvo vrnilo čital-niškemu odboru na njega dotično prošnjo. Društveni knjižnici je prirastlo zadnje leto 509 knjig, zvezkov in časopisov; 386 po zamenji, 115 vsled daril in 8 po nakupu; 278 čeških, 119 ruskih, 57 slovenskih, 23 hrvaških. 8 nemških. 7 bolgarskih, po 6 sorbskih in srbskih, 4 latinske in 1 poljska. »Matica" zamenjuje svoje knjige z 32 raznovrstnimi društvi in korporacijami; v najnovejšem času se je njim pridružilo še »Historično društvo v Lvovu". Zamenjevalcem so se pošiljale ob prejemu običajna potrdila, darovalcem pa, kjer sta nanesli udvorljivost in pa potreba, pismene zahvale. Dne 1. januvarja lani je štela Matičina književna zaloga 19.089 knjig in 240 zemljevidov. Tekom leta ji je prirastlo 3400 knjig, odpadlo pa 5423, in sic--r 4505 poslanih društvenikom, 539 podarjenih raznovrstnim prosilcem, 379 pa poprodanih knjigotržceiu in posameznikom. Koncem preteklega leta je torej zaloga štela 17.066 knjig in zvezkov ter 240 zemljevidov. — Popolnoma so lani pošlje le: Marnova »Slovnica češkega jezika", dra. E. H. Coste: »Pregled slovenskih čitalnic" in »Letopis za 1. 1889". Za darila je bilo predsedništvu mero-dajno običajno tdhorovo navodilo in je prejela „Matica" od obdarovancev večinoma tudi primernih zahval. govor je pa popolnoma jalov, kajti na hrvatskem saboru je zastopana samo ena narodnost namreč hrvatska, kar je tudi uzakonjeno. Tukaj se tedaj ne more govoriti o srbskih poslancih. Ban hrvatski se je povrnil iz Budimpešte, kjer je v velikaški zbornici govoril in glasoval za civilni zakon. Omenjeni govor pa je bil po mnenju vseh prav voden, ali v eni točki vendar le malo pomenljiv. Ban se je namreč izjavil, da se potrebuje za take velike spremembe v društvenem življenju mnogo časa in naravnega razvitka. S tem je hotel reči, da še ni čas za Ogersko, da se ta postava vže sedaj sprejme. Pa vže ta opombica, ki ne pomeni nič, nego je sama fraza o navidezni kulturi in napredku je neke državnike ogerske tako spekla, da so začeli resno razpravljati vprašanj e o bodočem ministerskem predsedniku na Ogerskem, pa so kot takega splošno imenovali bana Khuen Hedervaryja. Hrvatom gotovo ne bi bilo žal, da zgube svojega bana, a Mažarom pa ne bi bilo prav, da ga dobe za ministra predsednika. Bližnja prihodnost nam bode pokazala, jeli si je ban hrvatski s svojim govorom stekel mini-stersko predsedništvo, ali ostane še na Hrvatskem, kjer morda še ni popolnoma dovršil svoje misije. Politični pregled. V Ljubljani, 26. maja. Nemštvo na Tirolskem v nevarnosti. Nekateri nemški listi zadnji čas tožijo, da je na Tirolskem vže nemštvo v nevarnosti. Italijani vedno bolj odriv»jo Nemce proti severu. Posebno „Alld. Blatter" tožijo, kako se vedno bolj razširja italijanski živelj proti severu, zlasti ob nekaterih novih cestah. V Bolzanji se je nedavno dovolila vpeljava italijanske božje službe, ker je v Bolzanju in okolici po zatrjevanji italijanskih listov 4000—5000 Italijanov. Le gorska sela so še varna pred italijanskim priseljevanjem. Zanimivo je pa, kar piše ta list o ljudski štetvi. Pravi namreč, da se temu ne sme pripisovati prevelika važnost, ako se je pri poslednjem ljudskem številjenju naštelo manj Italijanov, nego pri predzadnjem. To je mnogo odvisno od tistega, kdo ljudsko številjenje vodi. V nemških krajih je gotovo več Italijanov, v italijanskih pa več Nemcev, nego so jih je pri ljudskem številjenju našteli. S tem nemški list tudi tako rekoč priznava, da je v Celju, Mariboru, Celovcu, Gorici, Trstu itd. več Slovencev, nego se jih je naštelo, ker so slovenski nasprotniki vodili ljudsko številjenje. Nemški list bode pač dobro vedel, kako Nemci pri ljudskem številjenju delajo, zato mi hočemo njegovo priznanje zapomniti. Mladočehi. Češki liberalni stranki ni nič kaj po volji, da se mej narodom razširjajo knjižice, v katerih se pojasnjuje s katoliškega stališča njih delovanje. Kakor se je poslanec Sokol te dni izrekel na nekem shodu, hoče mladočeška stranka delovanje klerikalcev s tem paralizovati, da začne izdajati knjižice in jih razširjati mej narodom. Dosedaj so Mladočehi premalo skrbeli za duševno hrano narodovo. Kakšna bode ta brana, nam kaže to, da se Da se društvena hiša obdrži v dobrem stanu, bilo je lani tekom leta treba zvršiti več bistvenih poprav. Vkljub temu se je hišnemu gospodarstvu posrečilo, da ni prekoračilo onega zneska, ki je bil kot petletni povpreček stroškov na hišne poprave postavljenih v ta namen v proračun. Mej hišnimi strankami se tekom lanskega leta ni izvršila nobena sprememba. V p o v e r j e n i š t v u je zabeležiti več sprememb. Odboru je vedno na tem ležeče, da pridobi za društvo več Matičarjev. To se da pa v prvi vrsti in najboljše dosezati z dobrimi in mnogobrojnimi poverjeniki. Novega poverjenika je dobil Črni vrh nad Idrijo. Moravška dekanija se je razdelila v dve poverjeništvi s sedežema v Moravčah in v Zagorju. Novega poverjenika so dobili St. Peter na Krasu, Bohinj, Vrhnika, Kamna Gorica, Ptuj, Zavrč, Cirkno, Novo poverjeništvo se je osnovalo za Ajdovščino. Novega poverjenika so dobili Komen, Pulj in Zagreb. Izpraznjena so pa poverjeništva za Selca, Ločnik, Borovlje. Vseh poverjeništev štejemo 123. Mej Matičarji je opažati dosledno naraščanje. Koncem lanskega leta je štela Matica 2360 društve-nikov, namreč 7 častnih, 287 ustanovnih in 2066 letnih; torej vsega skupaj za 160 več kakor predlanskim. Ko je stala Matica v prvi polovici društvenega obstanka v letu 1872 na vrhuncu, štela je 6 častnih, 392 ustanovnih in 1595 letnih, vsega je Sokol izrazil, da je vsaka vera dobra, če le dobro pospešuje. Dobro se pa lahko dela tudi brez vere. Iz tega je jasno, da bodo Mladočehi v svojih knjižicah razširjali ono moralo hrez vere, katera se uči v francoskih šolah. Civilni *aleon na Ogerskem. Liberalni listi so jako potrti. Tudi njim se ne dozdeva vero-jetno, da bi cesar hotel, kar naenkrat kacih 30 veleposestnikov, kateri plačujejo nad 3000 gld. davka, imenovati za grofe in barone, da dobe glas v gospodski zbornici. Imenovati bi se moralo namreč več Židov. Tako pomnoženje višjega plemstva bi bila nenavadna prikazen, posebno ker dotičniki nimajo pokazati nobenih zaslug za domovino, razun teh, da so nekateri v kratkem času na malo sumljiv način obogateli in da so pripravljeni glasovati za vlado. Tako pomnoženje ogerskega višjega plemstva bi pa vzbudilo veliko nevoljo mej ogerskimi magnati. Prepričani smemo biti, da bi mnogi grofi in baroni iz starih rodbin šli v opozicijo, ako vlada dožene tako pomnoženje ogerskega plemstva z ljudmi brez vsacih zaslug. Tako pomnoženje plemenitnšev bi plemstvu vzelo mnogo veljave. Zaradi tega vže v ogerskih liberalnih krogih vedno bolj prihajajo do prepričanja, da Wekerle pade. Nekateri vže izražajo želje, da se sedaj še ne pošlje v gospodsko zbornico predlog o civilnem zakonu, temveč naj se počaka do jeseni, da se razmere kaj premene. Večina liberalne stranke pa sili na hitro odločitev. Boje se namreč, da bi konservativci mej parlamentarnimi počitnicami še kaj pristašev ne pridobili. Tudi ne marajo grofu Kalnokyju dovoliti poprej budgeta za vnanje stvari v ogerski delegaciji, da se ta stvar vže reši. Grofa Kalnokjja dolže, da on deluje proti civilnemu-zakonu in letos bi ga v delegaciji radi prisilili, da odstopi, da jim ne bode delal ovire. Ce mu pa za jedno leto dovolijo budget, mu pa več ne pridejo do živega, ker čez leto pride morda druga vlada na Ogersko in se vsled tega razmere na Ogerskem popolnoma premene. V Srbiji je popolen prevrat. Sedaj vlada hiti z imenovanjem novih županov. Po ustavi, katero je obnovil kralj, ima vlada pravico imenovati župane, in se ne volijo, kakor so se po odpravljeni ustavi. Ravno tako hite z odstavljaujem uradnikov in zapiranjem radikalnih poslancev. Mej drugim so zaprli predsednika radikalnega kluba Tajšiča. Radikalci so jako poparjeni in dosti ne mislijo na upor. Pašič, ki je nedavno še kazal tak pogum, se je izjavil, da hoče ostati zvesti podložnik kralju. Popolnoma zanesljivih poročil po iz Srbije ne dobimo, ker vlada pazi, da ne pride kaj jej nepo volj nega mej svet. Alemanski socijalisti so imeli te dni shod v Parizu. Sklenili so, da naj se odpravi osebna lastnina, vpelje prisilno delo in občno blagostanje. Vsi državljani so po teh sklepih se vrstiti v zadruge, katero vvrstenje oskrbi krajevna delavska borza. Departementna delavska borza zjedini vse te zadruge v zadružne zveze in narodna borza združi vse zveze v jedno celoto. Politični red se premeni po zahtevah novega socijalnega reda. Menjanje blaga mej za- skupaj torej 1993 društvenikov. Potem je njeno število skoz sedem let dosledno padalo, od 1. 1880 naprej pa dosledno naraščala in je prvotni vrhunec leta 1889 doseglo, zadnja leta pa za 300 prekosilo. Le število ustanovnikov ne gre vzporedno s številom Matičarjev sploh; za letos je plačalo dozdaj 571 letnikov. Od posameznih poverjeništev posebno napredujejo Idrija, St. Peter, Radovljica, Bled, Ribnica, Vrhnika, Maribor, Šmarje pri Jelšah, Št. Jurij ob južni železnici, Gorica, tržaška okolica. Lani je posebni odsek iz odbora napravil osnovo novim pravilom, katerim je občni zbor po odboru z jedno samo malo premembo pritrdil in katero je, kakor že zgoraj omenjeuo, visoka ces. kr. deželna vlada tudi odobrila. Ker so bila prvotna pravila v marsičem zastarela in ker je bil po njih osnovan opravilni red, zastarel je tudi opravilni red, kateremu je iz istega uzroka treba preosnove. Zategadelj je odbor v svoji 98. seji sklenil sestaviti nov opravilni red in izročiti to nalogo istemu odseku, kateri je napravil osnovo novim pravilom. Omenjeni odsek je svojo nalogo izvršil in odbor je v svoji zadnji seji to osnovo odobril; danes stopa pa pred občni zbor s samostojnim predlogom, da tej osnovi pritrdi tudi on. Novi načrt je zbornikom na ogled; iz njega naj se blagovole prepričati, da je bilo marsikaj pre- drugami se bode vršilo brez den&rja, druge določbe se bodo pozneje določile. Shod pa ni bil posebno dobro obiskan. Cerkveni letopis. Vlaganje temeljnega kamena za novo farno cerkev. Iz Št. Jurija pod Kumom. Za dolgo časa so mnogi naši farani gojil željo po novi cerkvi, ker je stara, če tudi ne slaba, vendar vsestransko premajhna. Spomladi lanskega leta se je naš prečastiti za vse dobro vneti gospod župnik Ivan Vidergar o tem posvetoval z veljavnimi možmi; vsi so enoglasno sklenili, da hočejo zidati novo farno cerkev. Ta sklep našel je pri vseh fara-nih, h katerim sta se gospod župnik in gospod kapelan s ključarji podala popraševat o prostovoljnih doneskih, katere bi v ta namen mogli in hoteli dati, prijeten odmev. Vsi so bili pripravljeni denarno in s svojimi telesnimi močmi skrbeti za to, da se ta sklep vresniči. Z veseljem so se takoj poprijeli dela in jeli kmalu prinašati obljubljene doneske. Pripravljali so celo leto, lomili kamen, sekali in obdelovali les, dovažali kamen, pesek, les itd. Vse to delali so s takim veseljem in navdušenjem, da jih je bilo večkrat prav prijetno opazovati. Ker nas je še prijetno vrstne po zimi pri delu zdatno podpiralo, nam je bilo mogoče pripraviti precej gradiva. Naročili smo zidarskemu mojstru g. Vincenciju Greinu iz Voj-nika pri Celju, da nam napravi obris za nameravano novo farno cerkev, ki bo z zidom 28 metrov dolga, 13 metrov široka in 14 metrov visoka. Potem smo se ž njim pogodili za zidanje nove cerkve ter sklenili, do hočemo spomladi delo pričeti. Teden pred binkoštmi došel je gosp. mojster v Št. Jurij ter začel kopati s farani temelj za novo cerkev. Binkoštni torek smo pa obhajali prelepo slavnost vlaganja temeljnega kamena nove cerkve. Da se je mogla ta slavnost po vsem slovesno vršiti, prišla sta v ponedeljek popoludne na prošnjo g. župnika milos. g. prelat dr. Janez Kulavc in bogoslovni profesor g. dr. Ivan Janežič iz Ljubljane v naš kumljanski svet. Dan pred slavnostjo je mil. prelat z azistencijo slovesno postavil sv. križ na mestu, kjer bo stal v novi cerkvi veliki altar. V torek ob 10. uri se je imela vršiti slavnost. Vabljeno po slovesnem zvonenju, potrkovanju in pokanju topičev, s katerim so št. jurski fantje proslavili ta dan, jeloseje ljudstvo domače in sosednih fara že ob 9. uri zbirati. Ogledovali so temelj, ki je bil za polovico cerkve skopan ter občudovali ogromne kopice kamena. Do, desete ure nabralo se je prav mnogo ljudstva, ki je želelo videti to redko slavnost. Ko je ura deset odbila, stopil je na prižnico preč. gosp. profesor dr. Ivan Janežič, in je ljudstvu v prav prisrčnih, izbranih besedah kazal potrebo, da je hiša božja krasna in da vstreza svojemu namenu. Izvajal je to potrebo iz tega, ker je hiša božja kraj, kjer se ozna-njuje resnica, kraj, kjer se dele vse milosti in skupno ognjišče, okrog katerega se zbirajo vsi farani prosit iu prejemat od Boga vseh milostij, katerih potrebu- naredbe potrebnega. Poročevalec iz odseka bo pri 6. točki dajal na zahtevo pojasnila. Izmej večjih slavnostij, h katerim povabljena, se je Matica častne dolžnosti znebila dostojno, bodita omenjeni: Draškoviceva v Zagrebu dne 15. junija in Gunduličeva v Dubrovniku dne 26. junija. Pri prvi je bil v društvenem imenu navzočen odbornik Koblar, pri drugi odbornik dr Tavčar. — Da se je vabilom na druge slavnosti tudi primerno odzivala, bodi tu le mimogrede kot samo ob sebi umevno omenjeno. Posebna deputacija je izročila častnemu članu, visokospoštovanemu in zaslužnemu bivšemu deželnemu predsedniku baronu Andreju \Vinklerju lično izdelano častno diplomo. Slavljenec se je za to odlikovanje zahvalil Matici v zelo laskavem pismu, katero je bilo svoje dni objavljeno v obeh tukajšnjih domačih dnevn kih. Dne 13. februvarja t. 1. je umrl v Zagrebu Matičin čaatni član, kanonik in bivši predsednik Jugoslavenske akademije, dr. Pran Rački. Matica je o tej priliki izrazila omenjenemu društvu brzojavno svoje sožalje, položila na pokojnikovo rakev ventc s trakovi in bila pri velečastnem pogrebu dne 15. februvarja zastopana po odbornikih gospodih Koblarju, Pleteršniku, dr. Požarju iu Rutarju. Dne 17. aprila je umrl v Ljubliani Matičin odbornik Ivan Tomšič, c. kr. vado. učitelj, lastnik zla- jejo za dušo in telo. K sklepu je pohvalil farane, da so dosedaj tako pridno delali in navduševal staro iu mlado k delavnosti še zauaprej, da bode vsak nekaj pomagal k novi farui cerkvi. Po govoru vršil se je blagoslov temeljnega kamena, nato je bila slovesna sv. maša. Tem, da ostane ta lepa slavnost št. jurskim farauom v nepozabuem spominu iu prepričau sem tudi, da je pri tej priliki marsikdo sklenil, v prihodnje še bolj se truditi iu si prizadevati, da bo hiša božja res krasno iu primerno prebivališče Najvišjega. Bog daj našim ljudem, da vstrajajo v svojih dobrih sklepih, da bo šlo naše delo, kakar do sedaj prav srečno izpod rok. Bogatija pri nas ni doma, a vendar lotili smo se težavnega dela. Ker se pa dandanes povsod toliko prosi za vse različne namene, si ne drznemo bralcev tega dopisa tudi s svojo prošnjo za podporo nadlegovati. Prepričani pa smo, da pridejo te vrstice gotovo tudi komu v roke, kateremu je St. Jurij in dobro naše ljudstvo posebnO pri srcu, bodisi da je tu bil rojen ter tu preživel prva svoja leta, ali da je morebiti tu deloval v duhovnem pastirstvu, ali ga kak drug prijeten spomin veže na naš kraj in bi vsled tega tudi rad kalt darček priložil za našo novo farno cerkev. Vsem tem naznanjamo, da se vsak dar hvaležno sprejme. Onim pa, ki so nam v ta namen že kaj poslali se ob tej priliki prisrčno zahvaljujemo. Bojj povrni vsem stotero, nam pa nakloni še novih dobrotnikov I Koledar sa 22. teden leta 1894. Nedelja, 27. maja: 2 pobink.; evang.: Prilika o veliki večerji; B^agdalena P. d. Ponedeljek, 28. maja: German šk. Torek, 29. maja: Feliks p. Sreda, 30 maja: Ferdinand kr. Četrtek, 31. maja: Kancijan s tov. m. m. Petek, 1. junija: Srce Jezusovo. Sobota, 2. junija: Erazem šk. — Lunin spremin: 27. maja ob 9. uri 10 minut zvečer zadnji krajec. — Solnce izide 30. maja ob 4. uri 20 m.; zaide ob 7. uri 36 m. — Dan zraste do 21. junija za 16 minut in se skrči do 30. za 3 minute. Dnevne novice. V L j u bij an i, 26. maja. (Cerkvena umetnost na tukajšni c. kr. obrtni strokovni šoli.) Kakor je našim čitateljem vže znano, je visoko ministerstvo za uk in bogočastje ukrenilo, da se otvori na tukajšni obrtni šoli poseben oddelek za cerkveno podobarstvo. Za učitelja na tem oddelku je imenovan sloveči naš kipar A. Gangl. Kakor se nam poroča, bode g. Gangl nastopil s 1. septembrom svojo službo in naloga mu bode, da goji figuralno plastiko s posebnim ozirom na cerkvene potrebe. Da je naša cerkvena umetnost ravno v figuralni smeri najbolj potrebna podpore iu preporoda, nam bode pritrdil vsak, kdor se zanima za umetniško olepšavo naših božjih hramov. Arhitektonski del altarja ali druge cerkvene oprave je čestokrat tega križca za zasluge, občinski svetovalec, urednik .Vrtca", itd. po dolgem in mučnem trpljenju. Pokojnik je bil jako marljiv in plodovit pisatelj; matičnemu odboru je pripadal 21 let in zelo vestno 17 let urejeval v Letopisu „Slovensko bibliografij", katero po njem prevzame gospod profesor Perušek. Svojega odbornika se je Matica na zadnji poti častno spomnila po mnogobrojnih odbornikih iu društve-nikih, na njegovo rakev je pa položila venec s trakovi in primernim napisom. Ustanovnike je zgubila Matica vsled smrti v zadnji dobi štiri. Umrli so gg. Matej Vrečko, župnik na Ponikvi, dne 10. julija 1893, Fran Dolinar, župnik v p. na Trati, dne 16. julija 1893.; Teodor Napret, c. kr. senatni predsednik v p. na Duoaju, dne 20. marcija 1894 in Jernej Jarc, župnik v Dolu, dne 22. marcija 1894. — Dalje je zgubila Matica tri poverjenike, ti so: Harmel Adolf, dekan v Komuu, Smrekar Franc, vikar v Medani in Ambrož Matija, dekan v Kaplji. Poleg teh pa še večje število letnih društvenikov, kojih pa zaradi obilice ne gre tu imenoma navajati. Vsem njim bodi blag spomin; vsem Matičarjem pa in prijateljem društva, kateri so društvo in ujegov odbor v zadnji dobi rodoljubno podpirali, dostojno zahvalo, združeno z željo, da ostanejo Matici zvesti prijatelji tudi nadalje, ter ji pridobivajo vedno več podpornikov. precej dostojno pogojen, a kvarijo ga figuralni ne-dostatki. Gosp. A. Gauglu se torej odpira široko in hvaležno polje delavnosti in želimo,, da bi se sedaj naša cerkvena umetnost krepkeje in bujueje razvijati jela v čast božjo in slavo domovine slovenske! (Iz Novega Mesta.) Procesija sv. R. Telesa se j« izvršila tukaj pri ugodnem vremenu jako slovesno. Udeležilo se je je uradniško osobje poluoštevilno in ogromno ljudstva. Mestni odbor je dal napraviti za posamne postaje lične oltarje. — Mestno županstvo je izdalo po mestu posebuo okrožnico, s katero vabi meščane, da se pripravijo na slovesno otvoritev železnice, da okrase hiše z zelenjem iu zastavami. Dne 31. t. m. bodo mestne prodajalnice od 11—3 ure popoludne zaprte. Ker obiščejo 3. junija „Ljub-ljauski Sjkol" „Slavec" in društvo .Ljubljana" Novo Mesto, ostane naj vsa dekoracija do 4. junija. (Dolenjska železnica.) Poroča se nam : Za sprejem slavnostnega vlaka se delajo po več krajih velike priprave. Kedor bo imel korist od nje, se je res lahko veseli. Kedor se je vže peljal po novi progi, za kar je bila vže večkrat prilika, videl je lahko, da je največjo škodo naredila po Temeniški dolini. Skozi in skozi po najlepših travnikih po 20 in več metrov na široko. Kje se bode nadomestila ta zemlja? Poljedeljstvo tako nič ne nese, živinoreja največ obeta, ali kako, če je tret.ino travnikov železnica požrla in bote druge dve tretjini tudi sla-beiši, nekaj ker marsikje železnica zavira odtok vode, dasiravno gospodje iuženerji tega nočejo vedeti, nekaj ker bode krma ob železnici tudi vsled gostega dima slabejša. Da je prvo res, priča faktum, da je v dveh vaseh (kolikor jaz vem) lansko jesen prišla voda do poslopij in v hleve, kamor ne pomnijo vže veliko let, da bi bila prišla, iu vendar v jeseni Temenica ni bilo posebno narastla. Da je krma ob železnici slabša, pripovedujejo mnogi, ki so vže skusili, in vsak ve, kak drobir se dobi v oči, če se gleda iz železničnega voza in si lahko misli, da to ne more biti dobro ne za travo, ne za živino. Ob enem je obteženo obdelovanje in poraba travnikov. In te najboljše travnike plačevali so kvadratni meter po 14—20 kr. Papir, če je količkaj počečkan stane toliko, in robca ni tako slabega, da bi bil tako po ceni. Nekaj so te cene tudi domači cenilni možje krivi. Tako je< bil izvrsten travnik cenjen po 14 kr., sosedni travnik pa v drugi občini ležeč pa slabejši, so drugi izvedenci cenili po 22 kr. To naj je dovelj za danes. Upam, da bode slavno vredništvo bprejelo tudi, če kedo kaj slabega pove o dolenjski železnici. Saj imajo še Svetniki svojega .diabola" predno jih razglasijo za svetnike. Svojo senčno iu solučno stran ima tako vsaka stvar na zemlji, vpraša se le, katera je večja. (Nedeljski počitek.) Z Dolenjskega se nam piše : Kakor je poročal .Slovenec" in drugi časopisi spremenila se je nekoliko ministerska odredba glede nedeljskega počitka, ter sprememba stopila v veljavo z dnem razglasitve oziroma prvo nedeljo po tem dnevu t. j 20. t. m. Nekateri trgovci po deželi pa ne mislijo še zapirati prodajalnic ob treh'popoludne, ampak čakajo, da se jim posbbej tO naznani, ali po okrajnem glavarstvu, ali po občini, ali žendarmeriji ali po finančui straži, ali pa ne vem še kattrem potu. Naj torej za to poklicani, in če teh ni, nepoklicani skrbe, da se ta mrvica nedeljskega počitka izvede, in če še ni dovolj razglašena, dovolj razglasi, da se ne bode zgodilo kakor prvotni odredbi iz 1. 1885., da se morajo prodajalnice zapirati ob 5. uri popoludne, za katere so nekateri trgovci zvedeli še le lansko leto. In da se ji ne bode zgodilo, kakor se godi marsikateri dobri ali vsaj za silo dobri postavi, za katero se nobena Oblast ne briga, in katera se tu in tam izvede le, če dotični oblastnik sam občuti kako protipostavno nerodnost. Kakor za posameznike velja tudi za občine, korporacije za narode in za cerkev načelo : Vigilantibus jura t. j. prav na slovensko prestavljeno: Kedor išče pravico, jo včasih najde. (Umrl) je, kakor poroča .Amerikanski Slove nec" dne 8. maja v Chippewe Falls, Wis. slovenski naš rojak duhovnik Fil. Erlach. Truplo se je prepeljalo v Marquette Mich. in se tam položilo v grob. (Kako je tržaška šolska komisija številko 407 pretvorila v 110?) Kakor-je vže znano število podpisov na čveterih prošujah za ustanovitev slovenske šole v Trstu je bilo skupuo 497. Od teh je šolska komisija odbila 6 podpisov, ker so po nje menenju bili dvakrat podpisani edni in isti, (kot da ui več oseb z enačim priimkom); 8, ker jih niso mogli brati (?) 3, ker so izjavili pred izpraševalno komisijo, da pre- klicujejo svoje podpise; 11, ker so umrli; 22, ker se niso odzvali povabilom izpraševalne komisije; 111, katerim se ni moglo povabilo dostaviti (boljše: katerim niso magistratni sluge hoteli dostaviti eveutu-velno potruditi se, da jih pri slučajui spremembi stanovanja poiščejo); 62, ker stanujejo zunaj mestnega perimetra; 69, ker nimajo otrok sposobnih za zahtevano petletnico (1888—93); tukaj se mora razumeti, da teh 69 starišev ima otroke, ki ali so že prekoračili ali niso še godni za zgorej omenjeno dobo ; 30, ker niso bili poročeui (čeprav so namenili poročiti se, predno se slovenske šole ustanovi); 27, ker se izprsševalua komisija ui mogla prepričati o verodostoinosti podpisov in slednjič 32, iz raznih ne baš tehtnih uzrokov, nekatere mej temi tudi vsled tega, ker so se pred izpraševalno komisijo izjavili kot Hrvati, Cehi itd., katere šolska komisija noče mej Slovence šteti. — Kakor se torej vidi, uporabila je šolska komisija vse mogoče načine, le da vmalovaži prošnje za slovenske šole. Vkljub temu, ni mogla 116 starišem zanikati 169 za šolo godnih otrok. Da to število otrok ne vdari preveč v oči, trdi šolska komisija, da so isti, čeprav v mestnem ob-sežju, vendar raztreseni na vse ulice, katere pa, da uiso oddaljene 4 kilometre od slovenskih šol v okolici, torej da se te otroke lahko pošilja tje v šolo, mejtem pa ko, ako se razdeli 169 slov. otrok na 11 šol v mestnem obsežju, pride na vsako le 16 otrok nasproti 16.912 otrokom, ki zahaja v italijanske šole vkup, ali 1540 na vsako. — To so podatki, ki morejo biti navodilni le slepcem — opojenim z narodnim fanatiznom zagrnjenim v liberalnem plašču mestnega magistrata v Trstu. — Da slepcem odpremo oči, povemo le, da slovensko šolo družbe sv. Cirila in Metoda v okrožju sv. Jakoba v Trstu, obiskuje 370 otrok slovenskih starišev in ako bi bilo prostora, jih bi bilo še jedenkrat toliko le iz tega okrožja. To število pa je tudi uzrok, da se Lahi boje slovenskih šol. (Zeleno Cepljenj« ) Kmetijska podružnica krška priredi v četrtek 31. maja in v petek 1. junija učni tečaj za zeleno cepljenje amerikanskh trt, vselej dopoludne v Krškem. (Toča.) Dne 16. t. m. je toča pobila v šent-ruperški občini po vaseh: Hrastovca, Moste, Pijavce, Spodnji Mladotič in Vrba. Škode je do 11.000 gld. (Pobegnila je) dne 23. t. m. kaznjenka Marija Mlačnik iz begunske kaznilnice. (Praznik sv. R. Telesa v Celovcu.) Poroča se nam: Ob jako lepem vremenu vršila se je običajna procesija sv. R. Telesa v Celovcu. Vodili so jo mil. g. knezoškof ob obilni asistenci. Za Najsvetejšim je hodil dež. predsednik in c. kr. uradniki. Od deželnega odbora in deželnih uradnikov pa ni prišel — nihče! Je bržkone čisto odveč, da bi zastop liberalnega tMusterland«-a dajal čast tudi Bogu, saj jo obilno daje — protestantskim dija-konisam! Ravno tako ni bilo blizu niti j e d -nega učitelja, da bi bil nadzoroval otroke. I oni se liberalno absentirajo ter tako prav dosledno dokazujejo, da je sedanja šola res b r e z v e r s k a. H. Moro je namreč v slavnostnem govoru pri zadnji šolski komediji navajal kot znak, da so naše šole .verske« tudi to, da učitelji vodijo otroke k cerkvenim procesijam. Tedaj je odsotnost učiteljev jasen dokaz za brezverstvo naših šol! —m — . (Umrl) je g. Fran P o š, poročnik v 41. peh. polku vojvoda Meckleuburg-Strelitz, prideljen sanitetnemu oddelku št. 8 v Ljubljani. — Pogreb bil je v četrtek. — V Mengiši je pa preminul gospod Andrej Flor in, posestnik iu mesar, v 67. letu dobe svoje. (Ali se godijo še zdaj čudeži?) Ako bi vprašali modernega filozofa, če se more zgoditi čudež, odgovori nam: „Nikakor! Vse se vrši le po naravnih močeh." Ce je temu res tako, presodi naj vsak iz naslednjega: V pirenejskih hribih, na meji mej Francoskim in Španjskim, je znano mesto Lurd, kjer se je zgodilo že veliko čudežev na priprošnjo Device Marije. Da se stvar znanstveno preišče, prišlo je tja več zdravnikov, ki so tvorili skupaj zdravniško komisijo pod predseduištvom dr. Boasarja. Vsakega bolnika, ki je iskal v Lurdu pomoči, je komisija prej preiskala in vsako posamezno hipuo ozdravljenje znanstveuo presojala. Pa kakšen izid ? V mi-nolih dneh je govoril dr. Beasar v Bruselu in v Lovarii tisočerim poslušalcem, zdravnikom, medicin-cem in učenjakom vseh strok, da je sam na lastne oči videl in presodil stotere slučaje hipnih ozdrav- 1. j e ii j, o katerih ne more zdravniška veda reči, da bi se bila zgodila po naravjjih močeh iu katera so ga prej peverietiiega iz cela prepričala, da tu mora vplivati neka višja, nadnaravna moč, da tu razodeva Bog svojo moč!—Renan in njegovi brezverski pristaši niso hoteli lurdskih čudežev pripozuati, dokler bi jim ne dokazala njihovo možnost vsaj zdravniška veda. Evo, zdaj se ie prepričal zdravniški učenjak, pa ne samo on, ampak še veliko drugih, ki so šli v Lurd kot brezverci, z zasmehovanjem ua ustih, pa se vrnili z vero v srcu. Zdravniška veda sama torej priznava, da se godijo tudi danes po božjem vplivu čudeži! (Avstrijske državne železnice.) Sedanje ime na progi Lambach - Ginuuden ležeči železniški postaji „Altlambaeh" se spremeui ter se ta postaj a od 1. junija t. 1. imenuje „Stadt Paura".—Jednako se na progi Pilsen - Saaz dosedanja postaja „Neusattel-Schabogltiok" od 1. maja t. 1. imenuje »Schabo-glilck". (Nov časopis češkoslovanskega delavstva.) V Moravski Ostrovi začel je izhajati nov krščanskoso-cijalen časopis: „Zajmy dčiniku". Pozdravljamo novega sobojevalca prav srčno. Katoliški češkoslo-vanski delavci bodo imeli torej že četrti časopis. „D6lnicke noviny"\ „Delnika", „Obranu pr&ce", zdaj pa še „Zdjmy dčlniku". Želimo le, da se vsi ti časopisi kar najbolje razširijo med delavce iu izpodrinejo vse druge, s katerimi strupi delavce požidov-Ijena socijaldemokratičua internacijonala. (Soeijalistični krvolodniki.) V St. Quenu na Francoskem, katero mesto je zares socijalistično gnjezdo, se nahaja v zborovalnici kip, predstavlja^ joč francosko republiko. Zupan Guiuot je dal napraviti na mestne troške za kip rudeč plašč, v katerega ga je zavil, na glavo mu je pa postavil re-volucijonarsko fugiško čepico. Po ministerskem ukazu se je pa morala ta krvava obleka odstraniti. Soeijalistični krvoločniki vedno razodevajo svoje želje, in ne morejo namreč dočakati trenotja, kadar nastane revolucija in kadar bodo brodili v morju krvi. (Mrtvega so našli) dne 19. t. m. na polju pri Kamenci, politični okraj kameniški, Alojzija Mihel-čič-a iz Zgor. Tuhinja. Preiskava je dognala, da ga je žganje umorilo. (Šiba v šoli je dovoljena), pa ne pri nas v Avstriji, ampak na Angleškem. Londonski šolski svet je vsled prošnje več tisoč učiteljev dovolil, da smejo učitelji, ki imajo sposobnostno skušnjo, šolske otroke sami kaznovati. (Semnji po Slovenskem od 28. maja do 2. junija.) Na K r a n j s k e m : 28. v Litiji, St. Petru na Notranjskem; 2. junija v Svirci pri Motniku. Na Štajerskem: 28. v Tinskem, pri Novi cerkvi, v Reihenburgu; 31. v Loki., Na Primorskem: 28. pri Sv. Križu; 2. junija v Herpelju. Društva. (Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani) imela bode letos svoj občni zbor prihodnji ponedeljek dne 28, maja t. 1. ob šestih popojpdue v društvenih prostorih na starem strelišču s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor pred-seduikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagaj-nikovo. 3. Poročilo revizorjev. 5. Volitev upravnega odbora 15 članov (§ 4. društv. pravil). 6. Volitev revizorjev. 7. Posamezni uasveti in predlogi. — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. (Društvo »Narodni d om") v Ljubljani ima letos svoj redni občni zbor v soboto dne 2. junija ob polosmih zvečer v čitalniških prostorih s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajuikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev upravnega odbora. 7. Volitev pregledovalnega odseka. 8. Posameznosti. K prav mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor. (Akademično društvo »Triglav" v Gradcu) priredi v soboto dne 26. t. m. svoje tretje javno redno zborovanje s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo preglednikov knjižnice. 4. Predavanje gosp. pravnika Šavnika. 5. Slučajnosti. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Lokal: Hotel Ross. Mariahilfer-strasse. — Slovanski gostje dobro došli! Telegrami. Ministerska kriza na Francoskem. Pariz, 25. maja. Predsednik republike Garnot je vsprejel dopoludne Peytrala, kateri se je definitivno odpovedal sestavi vlade. Izjavil je pa Peytral, da je po njegovem mnenju Bourgeois najpripravnejša oseba, če se hoče pojasniti položaj. Pariz, 25. maja. Bourgeois je odklonil sestavo vlade, ali izjavil je, da bi prevzel kak portfelj v kaki radikalni vladi. Brissona je poklical predsednik republike. Eksplozija v Berolinu. Berolin, 25. maja. V vojaškem zrako-plovnem oddelku se je danes malo pred četrto uro razletel plinomer in veliko število napolnjenih plinovih cilindrov. Poslopj« je popolnoma razrušeno. Tudi barake okrog so močno poškodovane. Okna v bližnji vojašnici so se razbila, človek ni nobeden poškodovan. Vzrok razpoku še ni pojasnjen. Berolin, 25. maja. Dosedaj se še ni dognalo, kaj je vzrok razpoku v tukajšnjem vojaškem zrakoplovnem oddelku. Sodi se, da jedna posoda, v kateri je bil vodikov plin, ni bila dobro zamašena in je zrak vdrl vanjo ter se zrakov kisik združil z vodikom v treskalni plin. Razbite take steklenice ležale so daleč okrog. Škode je kacih 100.000 mark. Dunaj, 25. maja. Mnogobrojno obiskan shod državnih uradnikov je sklenil poslati deputacijo k cesarju, da prosi, naj se zagotovi državnim uradnikom, da se kmalu izpolnijo njih želje. Dunaj, 26. maja. „Wiener Zeitung" objavlja niinistersko naredbo, po kateri se določuje za vodstvo dekanijskega urada po zakonu z dne 19. aprila 1855 glede priznanj o lokalnih dohodkih, katera mora predložiti duhovščina, ki je opravičena do kakega dodatka h kongrui, kot izdavna postavka znesek, ki se ima priznati vsled novoutemeljene dekanije v Žužemberku v ljubljanski škofiji. Dunaj, 26. maja. Cesar je vsprejel ogerskega ministerskega. predsednika Wekerla v avdijenci Dunaj, 26. maja. Zbornicama poslancev na Dunaju in v Budimpešti se je predložila avstroogerska trgovska pogodba, dogovorjena dne 18. maja. . Budimpešta, 25. maja. Ministerski predsednik Wekerle je odpotoval ob 2 ud, 10 minut popoludne na Dunaj. Budimpešta, 25. maja. Zbornica poslancev je vsprejela načrt zakona o vpeljavi državnih matrik. Budimpeita, 25. maja. Liberalni klub je jednoglasno vsprejel nespremenjen načrt zakona o zameni nekaterih državnih bankovcev. Kološ, 25. maja. V pravdi zaradi ru-munske spomenice, se je danes proglasila razsodba. Porotniki so jednoglasno spoznali, da se nahaja v spomenici hudodelstvo hujskanja. Krivdo Ratiuovo potrdili so z desetimi glasi. Tudi druge za tožence izvzemši Ladislava Ratiua, Nikolaja Minteana in Ivana Dumo spoznali so za krive. Na podlagi izreka porotnikov za krive spoznani zatoženci so se obsodili v ječo od 8 mesecev do 5 let (Lu-caciu). Nadalje so obsojeni, da solidarno nosijo stroške, da se razsodba z razlogi preglasi v rumunskih, mažarskih in nemških deželnih listih v rumunščini in mažarščini. Kološ, 26. maja. Vsi obsojenci so napovedali pritožbo ničnosti. Belgrad, 25. maja. Z dežele prihajajo vedno brzojavke, v katerih se narod zahvaljuje za premembo. Včeraj je kralj vsprejel več došlih deputacij in člane novega kasa-cijskega sodišča. Odposlanstva in člani kasa-cijskega sodišča predstavili so se tudi kralju Milanu. Berolin, 25. maja. Princ Friderik Leopold odpotoval je v Bruselj, da bode zastopal cesarja pri ženitveni slovesnosti. Berlin, 25. maja. Komisija gospodske zbornice je vsprejela z vsem proti jednemu glasu načrt zakona o kmetijskih zbornicah. Playen, 25. maja. Pri današnji državno zborski volitvi je dobil kartelni kandidat Ubel 5994. protisemit Schubert 3773, kandidat ljudske svobodomiselne stranke Schwarze i 998 in socijalist Gerisch 9999 glasov. Mej Gerischem in Ublom bode ožja volitev. Buenos-Ayres, 25. maja. Prišli so zaroti na sled in je policija konfiskovala več bomb. Zarotniki mislili so razstreliti kongresno poslopje in borzo. Več inozemcev so zaprli, mej njimi 3 Francoze, 2 Avstrijca in 1 Italijana. MT Žepni vozni red dobiva s* zastonj v Piccoli-jevi lekarni »pri angel iu" v Ljubljani na Dunajski cesti. 309 i—t Popolnoma svilene tiskane toularde od 75 kr. do gld. 3'65 meter — {kacih 400 različnih baz.) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11*65, gladko, progasto, prižasto, vzoioasto. damasti itd. (kaeiii 240 različnih baž in 2000 različnih barv, nn-črtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma voljajo 10 kr , dopisnice 5 kr. v Švico. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (10 2) (c. in kr. dvomi založnik v Curihu (iSUricli). (1(5-6) 30. aprila. Marija Mežnar, gostija, 34 let, Kravja dolina 11, pljučni edem. Bolgarske obligacije. Dosedanji razvoj kurrov bolgarskih obligacij je vse nade z ozirom na gospodarsko vspe-vanje presegel. Obligacije so na londonski borzi parikura že prekoračile za 2 odstotka in tako se poprašuje po njih, da ni izključeno, da se jim kurz še povekfia. Lahko se spozna, da to prihaja od tod, ker so evropska trgoviiča prenapolnjena z deaarjem, in se vedno vekša evropsko zaupanje v mirni gospodarski in politični razvoj dežele. Posebno poslednji čas so se jamstva za tak razvoj ukrepila. 271 9 Umrli no: 23. maja. Marija MfeseSneV, vdova prodajalca usnja, 67 let, Salendrove ul. 6. vsled ostarelosti. 24. maja. Ana Pire, delavčeva žena, 30 let, Tržaška cesla 30. — Ivan Mauri, mizar, 32 let, Žabjak 12. plučna tuberkuloza. — Anton Suhadobnik. delavec, 75 let, Karlovska cesta 7. otrpnenje pljuč. — Ivan Kern, delavec, 2b let, Stre-liške ulice 11. jetika. — Jožef Matajc, trg. pomočnik, 26 let, Krakovski nasip, 16. jetika. — Gašper Jensterle, delavec, 59 let, Kravja dolina 11. pljučna tuberkuloza. V bolnišnici: 23. maja. Anton Hren, gostač, 80 let, ostarelost. Tujci. 24. maja. Pri Slonu: Alfonz vitez Kropatschek, generalmajor, Henrik Miiller iz Gradca. — Buchler iz Oseka. — Rak iz Ljubljane. — Pelzl, Luttmann iz Trsta. — Gospa Erlach in Pobitsch iz Celovca. — Plan, Braun, Grillitsch z Dunaja. — Eisler iz Budimpešte. — Miloševič iz Uaojaluke. Pri Maliču: Twardowsky, finančni nadsvčtnik, dr. J. Binder, Fischer, Sch8nwald, Koscheuy, Kolbl, Schonstein z Dunaja. — Križmann iz Seviice. — Beddig iz Hanovra. — Horwath iz Varaždina. — Merzlen iz Pariza. — Goliberg s soprogo s Češkega. — Titez Gutmannsthal z Dolenjskega. — Mayer iz Zagreba. — Ktiael iz Gradca. Pri bavarskem dvoru-. Briley iz Ljubljase. — Kiišel iz Josefstadt-a. — Lukesch iz Celovca. — Haubner iz Gradca. — Konrad Schumi iz Trsta. — Schellander iz Feldkirchen-a. Pri avstrijskem, ea.ru: Tratnik, trgovec, iz Cirknice. Vremensko sporočilo. Cas Stanje opazovanja 25 T~u. zjut. 2. u. pop. 9 a. iveč. zrftkomer* ▼ mm 7341" 731-4 728-9 toplpmera po Celzija 15-6 18-4 13-4 Veter Vreme 2 «-a 3 •g« s fl? si. zapad si. vzh. si. zapad iei oblačno dež 28-60 Srednja temperatura 15-8 r.tvno norma u. Zahvala. 306 (1) Nisem v stanu se za tako mnnogobrojne dokaze sočutja in za mnogobrojne darovane lepe vence povodom pogreba nepozabne soproge se vsakemu posebej zahvaliti, bodi mi dovoljeno tem potom vsem, ki so moji dragi pokojnici skazali poslednjo čast, zlasti prečast. duhovščini, p. n. gospodom uradnikom in vsem ljubim znancem iz Ljubljane in Kranja, izreči najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo. . V Š k o f j i Loki, VLjubljani, dne 26. maja 1894. Karol Žužek. JgVsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! MUtilnico, vitle, trieure Jislilne mline i a lilo rezalnim r.n Itrmo A vtoinnti£nl aparate proti peronospori tlačilnice z« vino ( tlačilnice za sadje mlina za sadje -•£23:*. 'V? pr<,t3mote za kloii, sor.alnico za /so namene, k.-v-j-ir v n ^^ nWe. vse »troje za kmetijstvo, vnarsi.o In moSlar3tvo ' „>;>—" laipoitlja v najnovejših, n.jboljiib koontr:Uc\j.li ^ IG. HELL.ER, DUNAJ fr~ 2/2 Pratorstrasso Kr. 49. tsj n.»;>u. ill.f-,1, STli L.t.lc.f , r .filhem tu f'..,..... M j.,ikn «lti.C»il| i. .jfeJ ........... i"-"'""'- Xli Nsjl(u!a»tiic;4l po(;ajl. — Jamelvi. — Stroji so daj* «a snkutale. ptttviiS Sar- - -------------- t 1 fc -v •SStfj-ifsaes«^' i i)a|o na o.isku«n)o. to se 53 asu GiSle! PraUp«?3iei xutea pnjiasi! 272 15-3 104 12 Ivan Kregar, izdelovatclj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta št. S poleg Alojzijevišča dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino, cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno t pasarsko delalnico zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu. Priznalna pisanja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto. "T 0 ^ t t Najsigurnejše in najboljše nalaganje glavnice je v 4% zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva. Isti osiguravajo več nego 4odstotno obre sto vanje ter so pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavcije, sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavcij; razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti. Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri J. G. Mayerin, menialnica in bančni zavol v X-ijnl>ljani. 295 4 (Izborna iznajdba) je Zacherlinova tinktura, s katero se na vseh mestih, kjer se prašek ne prime tako dobro, ali kamor ga ni moči spraviti, ugonablja mrčesovina na presenetljivo hitri in siguren način. Zacherlinova tinktura je posebno dobra za ugonobljenje zalege stenic, bolhd in ušij, ki so se ugnezdile v špranjah, razpoklinah, mej deskami in v krznu živali j. Ce se uporablja . ! zajedno s Zacherlinovim praškom, ne nudi ta iznajdba samo najhitrejši, nego tudi naj-trajnejši vspeh proti vsake vrste mrčesom naj se nahaja kjerkoli. Zacherlinova tinktura se dobiva v steklenicah po 25 kr. avstr. velj. v itak znanih zalogah Zacherlina. Z* praktično rabo potrebuje se na osobit način konstruirani razpršiluik (po 1 gld. avstr. velj.). 170 3-2 b Slikarski pomočnik .diurnist' sprejme se po ugodnih pogojih. Ponudbe s spričevali pošiljajo naj se pismeno v Gorico (Gflrz), Travnik 13, I., pod imenom ,,slikarski pomočnik". Sprejme se tudi praktikant, kateri se je že nekaj časa kje učil. 308 2—1 B ► e! u a c p i r Tovnriui cerkvene oprave. Premovauu 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-niča paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpraviluejši obliki. 54 26—9 Cerkveni paramenti. v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pnlte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 28 (12—5) 1X3 Najulžje cen»- France Pavšner krojač v Ljubljani naznanja preč. duhovščini in si. občinstvu, da se je ||| preselil v Dijaške ulice št. 9. |j Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje talarjev, sukenj, havelok in |g razne obleke 182 26-9 ^ ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo. GLAVNO SKLADISTE najčistlje lužne K1SELINE najboljše mizne in osve-v žujoče pijače, 51 17 preiskušene pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. ffiSS1 1 m Fran Stare, sobni slikar, v J jjiibljani, Breg- št. ŽO priporoča se v izvrševanje vseh v Moracljsko-sliMo stroko S snadajočlb del »»"■ z zagotovilom okusno - modernega dela proti gH zmerni oenl. Wm aiSEisiPšEisiPšEi cn/Rig] cnTRiia gnžTvi lBTZSial TKcal 51?K.1B IsiSSl Riunione Adriatica di Sicurta. Wm i§ Iz ravnateljstvetiega poročila, katero je bilo prečitano pri občnem zboru zavarovalnega društva n Riunione Adriatica di Sicurta" je razvidno, da je poteklo 55. zavarovalno leto bilo v vsakem oziru prav ugodno. Od letnega prebitka bila je svota — razven po pravilih določenih razdelitev — 100.000 gl. določena specijalni pridobitni rezervi. Razni rezervni oddelki imajo sedaj nad 19 milijonov goldinarjev; nasproti lanskemu letu narasle so rezerve okroglo za jeden milijon 300.000 gl. Dividenda določena je bila na 62 gl., za 2 gl. višja nego v prejšnjem letu. Pri tem občnem zboru obravnavalo se je tudi o interpelaciji poslanca Kaiser ja v seji drž. zbora z dne 18. maja ter je ravnateljstvo ozir te interpelacije nastopno pojasnilo: Po zakonu se pri izvedbah dohodarinskemu davku podvrženega prebitka izločijo oni dohodki, za katere se itak plačuje direktni davek, to pa, da se ogne dvojnemu davlcoplačevanju, istotako se pa izločijo one efektne vrednosti, katere so po zakonu davka proste. Izločitev na-pominanih točk pa ima za posledico, da ne more, četudi se dosežejo izdatni prebitki, pre-ostati davku podvrženi dohodek, marveč se največkrat v davkotehničnem smislu pokaže primanjkljcj. Vsaj je vendar pri vseh zavarovalnicah obrestni dohodek naloženih glavnic zdaten del bilančnega prebitka, osobito pa še pri zavarovanju na življenje pridobljenih obrestij le majhen del ostane zavarovalnicam, mej tem, ko se založi z mnogo večjim delom premijsko-rezervni zaklad. Primanjkljej le vtem davčno-tehničnem smislu omenjen je bil pred dvema letoma v rclcurzu vloženem pri upravnem sodišču. Ta rekurz pa se sploh ni oziral na visokost davka — radi katere sploh ni bilo diference z davčno oblastjo — marveč šlo se je le za določitev glavnega po-slovanjskega oddelka zavarovalnice „ Riunione Adriatica." Društvo Riunione Adriatica, uvrščeno v prvi poslovanjski oddelek in po istem obdavčeno, opiralo se je v napominanem re-kurzu na tnalo prej od istega visokega sodišča v prid neki drugi zavarovalnici izdan odlok in je zahtevalo uvrščenje v drugi nižje obdavčeni oddelek. Upravno sodišče pa se je sklicevalo na jako razširjeni delokrog društva Riunione Adriatica ter določilo zanj prvi oddelek, po katerem mora tudi v bodoče plačevati najvišji davek prvega razreda. Trditev, nahajajoča se v interpelaciji poslanca Kaiser ju, češ, Riunione Adriatica se je upravnemu sodišču javila pasivni, navzlic temu pa je razdelila dividendo, je torej po povedanem tendencijozna in pači dokazano istino. Sklicevanje poslanca Kaiserja na članek, priobčen v nekem nemero-dajneni zakotnem, dvakrat v mesecu izhajajočem listu „Kritische Revne aus Oester-reich" pojasnjuje ravnateljstvo Riunione Adriatica s tem, da je urednik in izdajatelj tega lista letos marca meseca prosil za višjo uradniško službo pri Adriatici, a bil odklonjen. Konečno pa si je ravnateljstvo v s vesti, da zavarovalnica Riunione Adriatica, lcoje zanesljivost in solidnost je splošno priznana, koje natančno iti pošteno poslovanje in polaganje računov ni imelo nikdar zaprek ali oporekanja nadzorovalne oblasti, tudi ta ncosnovani napad ne more oškodovati in zmanjšati zaupanja, katero vživa vsepovsod v tako izredno obilni meri. Vsa pojasnila ravnateljstva vzel je bil občni zbor z zadoščenjem in odobravanjem na znanje. 307 1—1 Glavni zastopnik za Kranjsko je gosp. IVAN PERDAN, predsednik trgovske in obrtniške zbornice, posestnik in veletržee v I^jiilbljani. iHlf »i. 4»_Domača zanesljiva tvrdka ! _Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov! ^ T Najboljše ln najcenejše *f* ure l>n.dLilii ice zlate, srebrne in nikelnate verižice, raedaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi JfcpPopravila tudi najtežavnejša iz-^M^Si C vršuje tekom 14 dnij. — Za blago pr. £ ■ šv&s njem kupljeno istotako za natančno po-pravo jamči. 158 11 Ceniki s podobami so fVanko na razpolago. •.Trr-A.mii. trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna m vrata, lopate, ki'ampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi l^drovesa (pluge) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako I j ni,. vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na ggg^ipH^ izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. JJSHUj&V Zunanja naročila se takoj in vestno izvrže. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja, mmm 1 istotako se knpljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. ffii rn SV I ' Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 13 KTlVJiPi | Tu kupujete železo naj-rvuvctui . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! ■.tiimnrj?., oumcamnnmu. vi i -r t i ,-r-.-i-cr r;!: 1 ¥ « z varstveno znamko labuda, je ue-oporekljivo najboljše sredstvo, da dobiš snežnobelo perilo, za čiščenje volnenega, svilnega, in barvastega blaga, kakor dokazano najboljše razku-ževalno sredstvo za \sakeršno perilo iu pri tem popolnoma neškodljivo za perilo in roke. 626 24—10 Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Katbreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo. Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni f«®®^. S in zdravi Kiithrcinei-jev izdelek in opetovalno izjavljam, da ! sem zaradi leh Prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedine pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik. Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo. 9 I r^viilllftd t Vzemite le bele originalne zavitke s I/,,^1,» liniuiiuM, podobo gosp Kneippa in z imenom jiatnreincr: t-U^Jlf. Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi Schicht-ova štedilna jedrčna mila, katerih ne presega noben koukurenčni izdelek. Ta mila imajo po tem, kake vrste da so, jedno teh-le varstvenih znamk: 302 12—1 Jurij Schiclit, Ustje ob i/M (Aussig a. d. E.J, tovarna za milo, sveče in palmovo jedrčno olje. podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobar sko in pozlatar sko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, Sole in zasebna stanovanja. Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—14 Na potu k Kneippa išče v m gospa z dežele. 301 3-3 Prijazne ponudbe sprejme upravništvo »Slovenca«. Vizitnice priporoča li. Primerna priložn ost na darila! Friderik Hoffmann. na Dunajski cesti v Ijubljani, priporoča svojo vseli -vršit zalog-o ®r žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do naifiueiše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. &, oblike, (nove črke, barvan okvir) in precej večjega posvečeni SLOVENSKI MLADINI. IV. zvezek. Uredil IVAN ŠTRUKELJ. Založili sotrudniki. Tiskala Katoliška Tiskarna t Ljubljani. 1894. JSSjg! msmBm ^Siiii ftKHKMiLepa mladinska knjižica! Hena mehko vezanemu iz-" vodu je 35 kr., trdo j vezanemu pa 35 kr., po pošti 5 kr. Teč. I Naročnino »prejema Ivan Štrukelj, bogoslovec t Ljubljani, in Katoliška Bukvama. H. in III. zvezka I je tudi še nekoliko izvodov na razpolago, mehko vezan po 20 kr., trdo vezan po 30 kr. * r< 11111H MIM i M111U11111 n IM11111M11111111! M UIH11M1111111M111H M111U M11111H1111M111M11 [ IM1111LI n n 1M11111111U MIL111111111111 [ 1111111 i 11 <- F. P. Vidic & Co. v Ljubljani 266 25 4 priporočajo po najnižji ceni: Mosaik (chamotni) tlak za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so na razpolago. Lončene POČI vsake barve. Zarezane strešnike, rnajna]iee- nejše kritje. Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine SJffirft Masade za dimnike. Drainage ceviza sušenje močvirnih zemljišč. Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev; za vinarstvo vsakovrstnih s e s a. 1 lt pralnih strojev ovljalnlkov, zravnalnikov perila patentovanih mlinov za domačo uporabo, 239 na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri v___, Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., Pasettfstrasse 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. ■■T Hustrovani ceniki zastonj in franko. Pod Trančo I C|A|rf I^ Gledal, ulice štev. 1 ^Ulililt/ štev. 6 :_____:/— v Lj ubljani....... priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na deželi lzbbrno svojo zalogo 1 £ * ~ a J<| po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah p E3tQIBtEiitBlE3IS3tS3tSX % in zavod za izvršite? civilnih in duhovniških oblek za prečastiti duhovščino „pri rudečem križu" 623 &2-23 Viljema Nkiinla IV., Illlaltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 2B priporoča za pomlad in poletje 1894: Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike kot: Havelock, vrline suknje, duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: blrete,kolarje, naprs-nice, vsakovrstne duhovniške čepice. Faramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. JSJT Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. 3AC Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno. "Sta I > 11 11 a j ^ k a, b o x a. ilCr Dne 26. maja. Papirna renta 5 *4, Iti * davKs. . . . Srebrna renta 5 %, 16 % davka , . Zlata renta 4%, davka prosta . . i % avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avs:ro-ogerske banke, 600 gid. . Kreditne akeije. 160 gld...... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)...... Ouareki cekini . . . . Nemških mark 100 ... 98 gid 35 kr. 98 30 , 120 „ 80 „ 97 90 , 9,16 — „ 350 05 , 125 20 , 9 95 . 5 89 „ 61 „ 30 „ Dne 25. maja. Ogerska zlata renta 4% . . Ogerska kronina renta 4*, 200 kron 4 i državne srečke i. 1854., 250 gld. 5* državne srečke i. 1860.. 100 gid. , Državne srečke 1. 1864.. 100 gld. . . Zastavna uisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo .... Kreditne srečke. 10'J gid...... St. Genois srečke. 40 srld...... 120 *ld. 94 , 147 „ 158 „ 200 . 98 „ P7 „ 197 „ 70 . 45 kr. 95 „ " n 25 . 50 " CO „ 25 „ 4 % srečke dunajske parobrodne družbe . . 142 gld. — bi, Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . , 18 „ 60 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......22 „ 50 , Salmove srečke, 40 gld........74 „ — , VValdsteinove srečke, 20 gld..........50 . — , Ljubljanske srečke....... , 25 „ — . Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 » — Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. si, v 3045 , — . Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 . 50 Papirnih ruoeijev 100......134 „ 37'/j „ iiSjr Nakup ln prodaja ->JS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. f Zavarovanje ia zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M K K C U «" IHlollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. At£~Pojasnila ia vvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BV naloženih glavnic.