Poštnina plačana v gotovini. M. Sobota 6. marca, 1941. Cena 1 din. Kdor narodno ni za- veden, kdor svoje do- movine ne ljubi iz vsega srca, kdor to kaže sa- mo na zunaj radi do- bička, ta ne spada med nas in je izdajalec last- nega naroda. Celoletna naročnina; pri širitelju 28 din, na lasten naslov 36 din, v inozemstvo 84 din, z „Mar. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare. Ček. rač. 17.974. Najmanjši ogl. 15 D. Izhajajo vsak četrtek. Leto XXVIII. Vredništvo in uprava: M. Sobota, Križova 4. Štev. 10. Važna življenjska vprašanja Zopet smo stopili v resni postni čas. Hrupne fašenske zabave so za nami. Pred nami se razgrinja post v vsej svo- ji resnosti. Vse se je odelo v resnobo. Oltar ji po cerkvah niso okrašeni z ro- žami, orgle ne done več tako razigrano in bučno. Čutimo, da spremlja poštni čas, ki je sprotoletje cerkvenega leta, misel na trpljenje. Vse bolj jasno in živo nam stopi pred oči Kristus, božji junak in se za- vedamo, da se je vrgel, v boj s knezi teme. Čutimo, da je mračnost ovila zemljo in prav posebej še evropske narode. To- da v sebi nosimo trdno upanje in goto- vost, da bo božja luč pregnala tudi to temo nad evropskem narodi, luč, ki jih bo pripeljala k pravi sreči in mirnemu sožitju... Znano je, da je ravno katoliška Cer- kev izvrstna vzgojiteljica. Ona dobro ve, da zgolj hrupno veselje človeka le utruja. Ve, da je človek pri tem blaz- nem sodobnem drvenju potreben oddiha in umiritve. In ravno poštni čas je čas, ko s e človek posveti z vso resnobo po, glavitnim življenjskim vprašanjom. Člo- vek namreč kaj rad pozabi v trušču to- ga sveta na vprašanja, ki ga žgejo v dno duše in ki zahtevajo jasnega od- govora. Neštetokrat ti je iz globine tvoje duše, privrelo vprašanje: Kdo pravza- prav sem. Na to vprašanje je le en sam odgovor, ki te docela zadovolji: Bož- ja stvar sem. Če mirno in trezno presodiš ta odgovor, boš sprevidel, da si v vseh stvareh odvisen od Stvamika in leži tvoje življenje in smrti v Nje- govih rokah. Strahotna mora biti to- rej odgovornost onih ljudi, ki si lastijo pravico nad telesnim in duhovnim živ- ljenjem sočloveka ter; ga tirajo v voj- no klanje. Že se ti vriva drugo žgoče vprašanje: Čemu živim, čemu sem na svetu? Obr- ni se kamorkoli, išči odgovora pri naj- večjih učenjakih, edino pomirjajoč od- govor je in ostane tisti, ki si se ga že kot nedolžen otrok tako lepo naučil: Na svetu sem zato, da Boga spoznam, ga ljubim, mu slü- žim in se tako zveličamo to se pravi, pridem v nebesa. Le zamisli se ob tem preprostem odgovoru in spo- znal boš, da je v njem zajeta vsa vse- bina življenjske modrosti. Kajpada se je že neštete ljudi trüdite i se trudi, kako bi dali temu vprašanju drugačen odgovor. Koncem koncev pa so le mora- li vsi s sv. Avguštinom priznati: Ne- mirno je naše srce, dokler ne najde po- koja v tebi, o Bog! — Nihče nima večje ljubezni, kakor če kdo da življenje za svoje prijatelje — je dejal Gospod. Pa boš razumeli še bolj, ko veš, da je Kristus v neizmernih mukah daroval svoje življenje za te. Zakaj? Zato, da ti je postavil cilj in pokazal p o t, ki vodi do njega. Cilj nam je večno blaženstvo in pot je življe- nje po veri. Da torej veraješ vse, kar je Bog — večna, Resnica — ra- zodel. Že res, da ima sedanji svet nešteto krivih prerokov, ki ti stavljajo cilje in kažejo i z varljivimi in zapeljivimi lüč- mi pot. Toda vedno so morali obžalü- vali, ker jih je ta pot vsellej zapeljala v slepo ulico, odkoder niso mogli ni- kamor drugam, kakor nazaj k lüči. Naj te vsaj v posta prevevajo resne misli. Saj je še mnogo važnih vprašanj, ki jim moraš dati odgovor in smisel. In v tem duhovnem ozračju se bodo potem zopet jasno odražale poteze resničnega božjega otroka ne samo v tvoji duši, ampak tudi v tvojem vsakdanjem Živ- ljenju. In čütil boš, da bo milost božja ožarjala tvoje notranje življenje kakor sprotoletno sonce Oživlja vso naravo. In v tej lüči se ti bodo same po sebi razvozljale uganke življenja. Tudi u- ganka trpljenja in krila. Politični obraz sveta Mirnih teden je bil precej živahen v političnem ozira in tudi na bojiščih. Zdi se, da so ravno v tem tednu dozoreli dogodkih ki so več ali manj posvetili v nejasnost. Vendar pa še ni dovolj ja- sno, kaj so cilji toga diplomatičnega de- lovanja in kje se bo najprej sprožil velikanski Oboroženi stroj vojaških sil. Na Splošno smemo reči, da živimo v velikih načrtih in ogromnih pripravami, ki kažejo, da se bodo dogodki odločali za daljšo dobo. Kar se tiče politike, je treba pouda- riti, da je bila zelo razgibana. Zopet sta bila dva prostora, kjer se je gnetla Svetovna politika: Jugovzhod in Dalnji vzhod. Na jugovzhodu se je politika sükala okrog Bolgarije, kjer sta se oba sovra- žna tabora zelo trudila, da bi si utrdila svoje postojanke. Nemčija namreč po- trebuje bolgarsko postojanko predvsem zato, da bo odtod pritisnila na Grčijo, ki bi potem bila primorana skleniti z Italijo mir in drugič, da prepreči Angle- žem prihod v Solun in tretjič, da od blizu nadzoruje türško politiko. Toda Angleži niso bili brezbrižni. Angleški poslanik v Sofiji Rendell je izročil bol- garski vladi poslanico in zagrozil, da bo prekinil vse diplomatske stike z Bol- garijo, kakor hitro pride nemška ar- mada v Bolgarijo. S tem bi se Bolgarija spremenila v bojišče. Dejansko so nem- ške čete res že prišle v, Bolgarijo in jo takorekoč že zasedle. Seveda bolgarski ministerski predsednik Filov, ki je bil pred nekaj dnevi na Dunaju in je pod- pisal vstop Bolgarije k trozvezi, pomir- ja sosedne države s tem, da so nemške čete zasedle Bolgarijo samo; začasno zaradi toga, da se ohrani v Bolgariji mir. Vprašanje je, kaj bo storila sedaj Anglija?... Angleški poslanik v Sofiji je bil sprejet po teh dogodkih pri bolgarskem kralju Borisu in izjavil, da Bolgarija ni sedaj več nevtralna in Anglija sedaj ne more več čakati. Možno je tudi, da je angleški poslanik izročil bolgarskemu kralju ultimativno spomenico. Toda ka- ko se bo Anglija postavila sovražniku v bran: ali bo izkrcala svoje čete na grškem bojišču ali se bo pa le omejila na letalske bombne napade. To bodo pojasnili prihodnji dnevi In Turčija? Kar se tiče nenapadalne pogodbe, ki sta jo sklenili Turčija in Bolgarija, je bila angleška vlada o njej obveščena. Toda to Nemce ni molilo, da ne bi mirno prišli v Bolgarijo. Pa tudi angle- ški zunanji minister Eden je napravil nekako protiofenzivo s tem, da je poči- val, v Turčijo in Grčijo. Tam so se ponovno pogovorili in skleniti, kakor hitro pridejo nemške čete v Bolgarijo, bo Anglija takoj poslala tudi v Solun svoje čete in Turčija bo odprla vrata angleški vojni mornarici skozi Darda- nele v Črno morje. Na Prijatelsko so- delovanje Sovjetske zveze Anglija itak ne računa, ker se Sovjeti za Balkan ne zanimajo. Toda s tem, da je Bolgarija zadnjo soboto uradno pristopila k trozvezi Nemčija—Italija—Japonska in da so nemške čete že istoga dne vkorakale v Bolgarijo, s tem dejstvom je Anglija izgubila svoj prostor v Bolgariji. KAJ PA BO ZDAJ? Nemške čete so v Bolgariji in kora- kajo proti jugu. čemu?... Zato, da prisilijo Grčijo, da sklene z Italijo mir in da Anglija ne bo mogla izkrcati svojih čet v Solunu, da Angleži ne bi zopet mogli postaviti kako novo so- lunsko fronto. Tu bosta najbrž trčila dva sovražna tabora, ki jo razdvaja besno sovraštvo. Ni izključeno, da bo morda ravno Bolgarija krvavo plače- vati svojo neprevidnost in da bo posta- la krvavo bojno polje. V tem hudem vrenju na balkanskem področju pa je, položaj naše države sve- tla točka. Vesel pojav je bil v minulem tednu v tem meglenem političnem oz- račju slüžbeni obisk našega zunanjega ministra Cincar-Markoviča v Budim- pešti, da je uradno potrdil pakt večno- ga prijateljstva med Jugoslavijo in Madžarsko. S tem sta si obe državi po- dali roke. Mi se toga pojava iskreno veselimo, da so modri državniki znali pravočasno odstraniti plazove, ki so grozili, da zasipljejo in zadušijo donav- sko kotlino. Veselimo se toga tembolj, ker nam za to prijatelstvo ni bilo treba prav nič plačevati. A postavili smo si trden temelj, pogledati si bratsko v oči, zrastlo je spoštovanje in priznanje brez kakih zahrbtnih misli. Moramo reči, da je bil to za nas mogočen političen sve- tek, svetel žarek na krvave«! obzorju, ki vliva upanje narodu, ki ve kaj hoče. Japonska je zahtevala od francoske Indokine, naj se pomiri s Sijamom (Tajskim) in sicer tako, da odstopi jüžne dele Indokine. Francoska Vlada se ni hotela ukloniti. Ni pa izkljüčen sporazum glede toga. Vendar pa je ve- lika nevarnost, da iz te napetosti izbru- hne vsak čas vojna med Francijo in Japonsko in pa Ameriko na drugi stra- ni, ker hoče Japonska zasesti tudi an- gleške postojanke v južnem morju (Singapur). Po bojiščih ALBANSKO BOJIŠČE Na tem bojišču ni bilo v minulem tednu preveč Živahno, pač pa vedo Gr- ki poročati, da so angleška letala zbila okrog trideset letal v enem samem dne- va, a Italijani, da so pa zopet zasedli nazaj otok v Dodekanezu, Sicer pa je tula v glavnem soparna tišina. Ali je bila to tišina pred vihar jem, ali pa je to znak, da se v ozadju vršijo mirov- na pogajanja? Oba tabora se namreč pripravijata, oba imata dovolj orožja. In tudi Grki še niso utrujeni. Vendar se pa neka druga sila močno Prizadeva, da bi bil sklenjen čimprej mir, ki Seve ne bi bil preveč sramoten za Italijo. NA SREDOZEMSKEM MORJU so bili v minulem tednu izvršeni na otoku Malta doslej najhüjši napadi, te- da to je trdnjava kakor iz betona in se nikakor noše vdati nemškim bombaža. ANGLEŠKO-NEMŠKO BOJIŠČE Na tem bojišču so biti Obojestranski napadi. Angleška letala so izvedla po- sebno hüd napad na nemško mesto Kota. Zanimivo je, da so nastopila tudi neka nova letala in vse kaže, da bo voj- na vedno hüjša, ne samo na suhem, ampak tudi na morju. Podmorniška vojna bo vsekakor dosegla Višek v mar- cu ali aprilu, ko bo začela Amerika iz- važati orožje v Anglijo. AFRISKO BOJIŠČE. Značilno za to bojišče je, da so prišli nemški motorizirani oddelki v Libijo. Sicer pa je bilo to bojišče bolj umirje- no. Edino v Eritreji je bilo bolj Živah- no,kjer so Angleži dosegli zopet uspehe in se bližajo mestu Asmara. V italian- ski Somaliji so Angleži prodrli do glav- nega mesta Mogadiša in s tem postali gospodarji vse Somalije. V Abesinija prpravljajo Angleže«! pot abesinski čet- niki, ki jih vodijo do glavnega mesta Adis Abeba Jugoslavija in Madjarska sta si prijateljsko segli v roke. Večno prijatoljstvo med Jugoslavijo in Madjarsko slovesno zapečateno. Minuti teden se je mudil v Budimpešti naš zunanji minister Cincar-Mar- k o v i č, da je slovesno izmenjal potr- dilne listne, s katerimi stopa pakt o večnem prijateljstva v veljavo. Naš zu- nanji mnister je bil deležen izredno pri- srčnega sprejema v madjarski presto- lici in tudi madjarski listi so navdüše- no pisali tople članke o velikem zado- voljiti«! najširših slojev madjarskega naroda, ki ga je pokazal ob tem Zgodo- vinsko važnem trenutka. To je bilo res Zgodovinsko srečanje dveh držav, v ka- terih prebivajo ponosni narodi z veli- kimi zgodovinskim! dobami za Sabo. Dva naroda, ki sta se zdela drug dru- gemu najbolj tuja, sta sklenila prija- teljstvo, ki naj traja vso bodočnost. S tem so vržena vsa nesporazumlje- nja v mirnih dobi v pozabo in v skupni živlenjski nevarnosti in težkih trenut- kih hočemo biti pravi prijatelji. Zlasti se temu raduje naša Slovenska Krajina, ki je bila tisoč let v okviru madjarske skupnosti, kjer pa ni mogla razviti svojih sil in sposobnosti v toliki meri, kakor v Jugoslaviji v dva jserih letih. Ta dogodek ni razveseljiv samo za- radi toga, ker bo to prijatoljstvo jam- čilo za mir v Podonavju in na prostoru, v katerem živimo, ampak nam je porok, da bodo mirne tudi meje med obema državama. Upamo, da se bodo v duhu toga prijateljstva in mirnega sožitja med obema narodoma Odstranite vse ovire na tej poti in da ne bo imelo ro- varjenje mesta ne na tej, ne na oni Strani. To je tudi jasen dokaz, da je Jugoslavija tedna držáva in njeno pri- jateljstvo cenijo povsod. TURČIJA ZAPRLA DARDANELE Z MINAMI. Türške oblasti so takoj, ko je Bol- garija pristopila k osi Rim—Berlin, za- stražila Bospor in Dardanele. Vhod v Dardanele so zaprli z morskimi minami. Vojno ministrstvo je vpoklicalo pod orožje 3 nove letnike V vsako našo hišo mora priti naš narodni, katoliški in domači tednik „Novineˮˮ 2 NOVINE 6. marca 1941. Nedelja Jezusovo preobraženje. Tisti čas je vzel Jezus s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza, jih peljal posebej na visoko goro in se pred njimi, spremenil: njegov obraz se je za- svetil ko sonce in njegova oblačila so postala bela ko Sneg. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija nista govo- rila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: Gospod, dobro je, da smo tukaj; ako hočeš, naredimo: tukaj tri šotore: Tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega. - Ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetal oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslu- šajte! - Ko so učenci to slišali, so padli na svoj obraz in se silno bali. Jezus pa je pristopil, se jih dotaknil in jim rekel: Vstanite in ne bojte se! - Ko so pa oči povzdignili, niso videli nikogar razen Je- zusa samega. Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: Nikomur ne pravite tega, kar ste videli, dokler Sin člove- kov od mrtvih ne vstane. „Gospod, dobro nam je tukaj biti.ˮ Tako srečno so se počütili apoštoli na gori Tabor, da bi najraje za vedno tam ostali. Zakaj? Videli so drobtinico ne- bes ob Jezusovom preobraženju. Mi se pa ne smemo zadovoljiti samo z delom nebeske radosti, ampak hoče- mo cela nebesa. Ni res, da je težavno, pobožno in sve- to živeti, če je človek le trdne volje. Vsa skrivnost obstoji v tem, da okusiš nebeške reči. Si potrtega srca? Ozri se proti nebesom in lahko se ti bo zdelo, kar Bog terja od tebe. Ko te bo preši- nil žarek rajske ljubezni, boš zaniče- val, kar si nekdaj čislal. Glej ptice: ko- likor višje letijo, toliko varnejše so. Imeti posvetne in večne užitke, slu- žiti dušnim in mesenim sladnosti, za- hajati z veselice na veselico, imeti ne- besa tukaj in tam, to pač ni mogoče; zakaj boj je naše življenje in le po borbi pride zmaga. Hočeš svojo borbo srečno prestati? Misli vedno na, darilo. Delavcu v vino- gradu upade srce, ako nima plačila pred očmi. Misli tudi: ti na plačilo, ki te čaka v nebesih, in lahko; ti bo vse trpljenje tega življenja. Kdor nebesa večkrat in resno pre- mišljuje, bo hitro obračunal s svojo ve- stjo, bo ves dolg poravnal in se spoko- ril. In kje je človek pod milim nebom, ki ne potrebuje izpreobmenja? Ta več, oni manj. Prestopiti iz krive vere h krščanstva iz mrtve vere k živi, iz greha k pokori, je ravno tako, kakor se dvigniti od po- kore k čednosti, od mlačnosti h goreč- nosti, od gorečnosti k pobožnosti, od pobožnosti k svetosti. Ni pa v sveti veri resnice, ki bi človeka priganjao s toliko silo k izpreobrnjenju, kakor je ravno misel na nebeško plačilo. Resoluciji ban. svetnika g. KLEKLA JOŽEFA, ki sta bili sprejeti na XIII. rednem zasedanju banskega sveta dravske banovine. I. Višje cerkvene in civilne oblasti so na Madjarskem izpostavile javnopravne li- stine, zvane visitatio canonica, ki vse- bujejo imovinsko stanje cerkva in na- darbin ter vse pravice in dolžnosti teh in vernikov. Te visitationes canonicae so izvor vseh pravic cerkve in Obenem v spornih zadevah nepobitna priča za čuvanje pravic Cerkve. Tik pred svetovno vojno je Civilna oblast na Madjarskem izdala odlok o združenju katastra in zemljiške knjige, zvan „betétszerkesztés“. Pri tem posto- panju je civilna oblast z vso obzirnostjo in velikodušnostjo čuvala pravice Cerkve in na podlagi visitationis canonicae in v neštetih slučajih že odtujeno in popi- sano cerkveno posest tej vrnila, ker je ta imela svoj izvor v visitatio canonica. Po predpisih madjarskega zakona je namreč vsa privatna in občinska imovi- na imela v zemljiški knjigi svoje številke, edino cerkvena imovina kot javno dobro ni imela številke. Zato se je z lahkoto dognalo, kaj je v spornih zadevah cer- kveno in kaj ni. V Slovenski Krajini se ta postopek madjarske civilne oblasti ni mogel v ce- loti izvesti in to zaradi divjanja svetovne vojne in zaradi priključitve Slovenske Krajine k Jugoslaviji, kar z največjo hva- ležnostjo povdarjamo. Da se nerešeno delo izvrši, da se Cerkvi hote ali nehote storjene krivice popravijo, prosim: 1. Naj se kraljevska banska uprava potom „ Apostolske administrature za Slovensko Krajinoˮ v Mariboru obrne na župnijske urade v Slovenski Krajini v svrho, da ji ti izročijo prepis javnoprav- ne listine „visitatio canonicaˮ in ji na podlagi teh javijo, katera imovina se je cerkvi odtujila. 2. Naj kraljevska banska uprava na podlagi visitatio canonica cerkvi storje- ne krivice popravi. II. „Ker ima mnogo ubojev in telesnih poškodb svoj izvor v prekoračenem uži- vanju alkoholnih pijačˮ, kakor se glasi poročilo občega oddelka in ker teh in drugih neštetih izgredov zagreši mlado- letna mladina in to nájveč ob cerkvenih proščenjih in ob priliki ponočne tepe- šije, se opozori kraljevska banska upra- va, da: t. z največjo skrbjo nadzoruje potom svojih varnostnih organov početje mla- doletnikov in z vsemi sredstvi, ki ji sto- jijo na razpolago, prepreči ponočno zbi- ranje mladoletnikov in teh popivanje po gostilnah, predvsem pa po nelegalmh vi notočih, zvanih v Slov. Krajini „pinteših“: 2. da naroči sreskim načeístvom, da ne dovolijo plesnih veselic v župnijah, kjer se obhaja kaka slovesnost, zlasti proščenje in da to prepoved razširi tudi na vasi, ki mejijo na te župnije: 3. da organizira tečaje za mladoletno mladino, na katerih jo naj poučijo o škodljivosti alkoholizma in ponočevanja, o doiznostih do naroda, države, o dolž- nem spoštovanju do oblasti, o haskih varčnosti o zadružništvu in prosveti. Važna zadeva Nekoč smo bili „varašˮ. Od tega nam je ostalo samo še ime, ki nas opominja na davno, lepo preteklost. Zdaj smo samo vas. Če bomo tako napredovali, bomo še daleč prišli; daleč kljub temu, da je že precej časa vsa zveza s svetom pretrgana; to pa radi tega, ker so pro- metna sredstva neuporabna. Kolo se po- reza do osi, peš izgubiš čevlje v blatu, avto pa ne vozi. Prej ni vozil, ker je bil sneg, zdaj pa ne vozi, ker ni snega in je zato več blata. Ceste so razorane kakor njive. Pa to ni važno, ostanemo pač doma vse do takrat, ko bo zopet promet možen. Ceste vendar niso važna stvar. Važno je pa nekaj drugega, radi če- sar se moramo pritožili: Oblast nam dela krivico, da, oblast ovira naš napredek! Pomislite kakšno nezaslišano reč nam je storila: zaprla nam je eno izmed treh gostiln, tako, da ima zdaj naš slavni „varašˮ samo dve gostilni. Mi smo pa mnenja, da je to, če hočemo biti napredni, odločno premalo. Pa še več. Oblast njim je za- prla gostilno, ki je bila največjega po- mena, saj je bila pri cerkvi in takore- koč njena protiutež. še tik pred cer- kvijo si imel na izbiro ali v cerkev ali v gostilno in si lahko šel, kamor te je pač vleklo srce. Zdaj pa naenkrat te izbire ni več. Ali ni to; krivica? Res so tudi med nami nergači — pravijo, da jih je celo velika večina, pa to ne more biti res,, — ki govore, naj se raje potegujemo za elektriko. Toda vprašani samo te nergače, zakaj elektriko? Ali je to sploh kaj takega — elektrika? To vendar, imajo že v vsaki hribovski vasi, pa da bi se mi za tako neznatne in obče znano reč tr- gali? Neumnost! Mi se potegujemo za gostilno in to iz sledečih razlogov, ki so vsi uvaže- vanja vredni: Prvič, v vsaki količkaj pomebni fari imajo pri cerkvi gostilno. Ali smo mi kaj manj, ko drugi? Ali nimamo za seboj slavne zgodovine? Drugič. Ali se res naši fantje ne smejo meriti z drugimi in pokazati, da znajo peti tudi brez orgel, kar s harmonike in celo brez nje in to bolj kakor vsi verniki v cerkvi ob istem času. Tretjič. Kje naj fant, ki je že velik, saj je že lani iz šole stopil, pokaže svojo koraj- žo, če nima prilike, da bi, se takole med večernicami okrog cerkve podil in na glavi svojega pajdaša poskušal trdote kola z župnijskega plota, četrtič in za- dnjič. Kam naj gre mladina po večer- nicah in kje naj zapravi denar, ki ga je dobil fant za pšenico in koruzo, ki so jo doma ali pri sosedih imeli pre- več, pa si je z njo malo „zaslužilˮ, kje, vas vprašam, če ne bo več tako lepi, in bližnje priložnosti za to.. Neko vese- lje mora vendar mladina tudi imeti. Glejte vsega tega ne, bo več. Mladina bo nazadovala, ne bomo se imeni več o čem pogovarjati, skratka: dolg čas nam bo. Kaj pa naj vendar delamo? Lahko bi navedli še več razlogov, pa naj bo dovolj. Upamo, da bosta tako cerkvena oblast, ki jo predstavlja žup- nijski urad, kakor tudi svetna oblast, ki jo predstavlja občinski urad, storila vse potrebne korake, da se ta važna ustanova — gostilna pri cerkvi — do- bi nazaj. Mi vsi pa, ki si tega želimo, ker smo spoznali kulturno poslanstvo te ustanove in se trüdimo za, blagor naroda, se združimo in zavpijmo vsi en glas: Gostilno pri cerkvi nazaj! Ob razdelitvi beltinskoga veleposestva Pod tem naslovom je dal nekaj poja- snil v „Slovencuˮ g. M. Glavač, beli. župan glede razmer na beitinskem ve- leposestvu grofice Zichy. S tem je po- novno potrjeno z merodajnega mesta vse to, kar smo pred tremi meseci pisali V »Novinah« o razmerah na tem vele- posestvu in upravičeni!! zahtevah oko- liških agrarnih interesentov. »Na veleposestvu so nižji uslužbenci v resnici večinoma Slovenci, višji usluž- benci ali pa taki, ki imajo boljše ali lažje službe, pa so tujih narodnosti. Za zgled naj navedem le nekatere. Kiess- ner Karel, upravitelj Veleposestva, je po lastni izjavi, ki je uradno zabeleže- na, tuje narodnosti. Do leta 1934. je bil tudi tujega državljanska. Zichy Ma- rija je tuje narodnosti, osebe, ki so v njeni osebno privatni službi, so tuje na- rodnosti in po podatkih iz ljudskoga štetja 1. 1931. tujega državljanska. Po- leg tega so po lastnih izjavah, tujih na- rodnosti ali tuje jezikovne pripadnost!: Pešti Janez, volar, Novak Roza, gospo- dinja, Horvat Janez, Žitničar, Vogler Jurij, upravitelj gozdov, Cimmer Geza, ^mradnik na velepostvu itd. Gozdar Kö- ves iz Bistrice ni niti služil vojaškega roka, ker je njegovo državljanstvo sporno. Ferencek Franc, gozdar v Iža- kovcih, je prav tako tuje narodnosti. Tuje narodnosti so tudi še dragi, za zgled pa navajamo le nekatere. Upra- vitelj Maček, ki je Slovenec, je bil pred letom Izpüščen iz službe. Občevalni je- zik na veleposestvu je v resnici večino- ma madjarski ali nemški, to pa iz pre- prostega razloga, ker so višji usluž- benci pripadniki tujih jezikovna sku- pin. Družine nižjih uslužbencev imajo ve- činoma vsaka le po eno sobico, kuhinjo pa imajo po 2 do 3 drüžine skupaj. V hlevu uslüžbenec sme imeti samo eno kravo, za katero dobi nekaj otave in stelje, gnoj pa mora oddati velepose- stvu. Prašiče, če jih hoče imeti, jih mo- ra rediti s svojimi sredstvi, edino na pašnik jih sme pustiti skupaj z dragimi. Kar se tiče denarnih dajatev, odgo- varja resnici, da dobi uslüžbenec letno le 400 dinarjev. Zdravila in zdravnika se poslužujejo uslužbenci le na ubožna spričevala. Tudi pokojnine uslužbenci ne dobivajo, ampak le takozvano »mi- loščino«. Med uslužbenci je že dalje časa veli- ka nezadovoljnost zaradi neznosnih raz- mer na veleposestvu. Največji izraz te nezadovoljnosti je pritožba, ki jo je na- stavila večina uslužbencev na kraljev- sko bansko upravo 1. 1937. To je nekaj pojasnil, ki naj osvetlijo resnico o razmerah na beitinskem ve- leposestvu in ki nimajo nikakor name- na, da bi kogarkoli prepričevale o tej ali oni Odločitvi Vendar je resnica ved- no glavna stvar.« Odgovor in zagovor. »Kalendar Srca Jezušovoga« za leto 1941. je prinesel med drugim tudi moje med narodom nabrano gradivo »Moto- vöuske prijlike«. Je to namreč le dro- bce iz obsežne zbirke, ki bi bila danes gotovo že natisnjena, da niso prišle vmes denarne težave. Objavil sem ga v Kalendarju pač zato, da bi se zapisalo v knjigi to, kar živi med narodom. Hvaležen sem uredniku g. Kleklu, da me je prav razumel in stvar z veseljem sprejel. Ni me zadelo, če je kdo imenoval mo- je delo in trüd za »nesramne, nenravne frlice«, za »delo popotnega študente, ki drago ne zna, kot ljudi blatiti in ogri- zavati.« Začelo me je le dejstvo, da je prišlo to s strani, od koder sem se naj- manj nadejal. Pa, pustimo raje to. Upam, da govorim ljudem, ki, vedo, kaj je to, narodno blago. Zato se tudi tu ne bom ustavljal. Ob študiju sem vi- del, koliko so že storili dragi narodi, pa tudi drugi Slovenci v teji smeri. V najboljši veri, da delam prav, sem po- rabi! zaporedoma dvoje počitnice po na- ši okroglini to in onstran meje in zbi- ral vse, kar se mi je zdelo važno: za- pisoval sem narečje, običaje, domislice, fraze, posebna iména za domače orodje, za rastline in prirode; pa tudi — pri- imke, »cone«, zbadljivke... Vse to je namreč važno; nekaj za leksikon, nekaj za jezik, mnogo pa za spoznanje naroda samega. Če sem zapisal vse o beltinskih „ece- kihˮ, odranskih „cuzekihˮ, Oj bratonskih „žličarjihˮ, gančanskih „trninarjihˮ, če so mi s smehom in brez zamere pri- povedovali, da hodijo „pod Lipo po pi- po, v Gomilice po vilice, v Trnje po vrnje, v Melinec po vinceˮ, če sem spre- jo v zbirko (ne da bi mi kdo pretil s tožbo!) tudi kako „Hotižanci cvilijo, žabe se njim mijlijo...; potem mislim, da sem smel zapisati tudi kakšno mo- tovilsko priliko. Da, na račun — tožbe! Kaj, ali smo res še tako daleč, da! se bomo smešili pred vsem svetom? Kaj, ali še nikoli niste Slišali anekdot o Čehih, škotih, Ribničanih, Višnjegorcih, Veržejcih... ? Da so šli tudi ti isto pot, kot ste jo hoteli ubrati vi, bi danes sedelo pol sveta, če ne še več — v zaporih. Kaj pravim »pol sveta? — Vsi, razen Če- hov, Škotov, Ribničanov, Višnjegorcev, Veržejcev vsi! Zahteva je bila postavljena, da naj prekličem 'vse »klevete« iz »Motovöu- skih prijlik«. Ta, ki je stavil teko zah- tevo, je zapisal sam sebi spričevalo; povedal je, da ne ve, kaj je« to narodno blago, in kaj kleveta. — Vse, kar sem jaz zapisal, živi med narodom. Zdaj, ko je natisnjeno in podano ví skupni sliki, je le bolj prišlo do izraža. Kar prisluh- nite, pa boste Slišali. Glede onega stvo- ro — klobase sem slišal prav konkret- ne osebo, na katero se zdaj dogodek poriva. Mnogega pa tati zapisal nisem. Ali ste n. pr. že kaj Slišali o tem, ka- ko so......nasaditi kvoko, ko pa jim je izvalila piščeta, so ji »cecke« iskali, da bi piščance nadajali? H koncu: Jaz pojdem po začrtala po- ti naprej. Glede natisnjenega v Kalen- darju pa dodajem: Znanstveno delo ima vedno vse drug smoter kot pa koga žaliti; če pa je kdo kljub temu užaljen in razžaljen, kaže le, da ali ne ume, ali noče razumeti, kaj je smoter Vsakemu znanstvenemu delu, pa četudi je to le zapis kakšni h »Motovöuskih prijlik«. In še: Zbodlo vas je v oči, da se ni- sem v »Kalendarju« podpisal. To se je zdelo samo vam tako; kajti večina mo- jih do zdaj natisnjenih stvari je objav- ljena pod kratico Vran. Sicer Vam pa lahko ustrežem celo z naslovom. Za zdaj: Vratuša Anton, r. peš. podporoč- nik, ČPO 45. peš. puk, Maribor, — stal- nega pa dobite v uredništvu »Novin«. - Pa brez zamere in na svidenje letošnje počitnice, Če Bog da in sréča junaška; pridem namreč zopet in po istih oprav- kih. Vran. 6. marca 1941. NOVINE 3 Po Slovenski Krajini G. DOBERNIK SIMON ODHAJA IZ LENDAVE. Tiho in skromno se je poslovil od Lendavčanov ravnatelj meščanske šole g. Dobernik Simon. Odhaja na novo službeno mesto v Maribor za rav- natelja deške mešč. šole. Mož, kakor je bil on, ga bo prav posebno pogreša- la Lendava, saj je sodeloval pri vseh društvih z veliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo. V četrtek so mu napravili prisrčno slovo učenci meščanske šole z učiteljskim zborom. V lepo in, okusno okrašeni dvorani so se mu učenci zah- valili za njegovo vzgojno delo med nji- mi. Kako prisrčno je bilo slovo od svojega ravnatelja, so pričala s solzami orošena očesa učencev, ki jih je tako ljubil. Učenci in učenke so mu izročili v znak svojega spoštovanja in zahvale, lep šopek. Vsa Lendava iskreno žaluje za odhajajočim g. Dobernikom, ki je bil dober prijatelj našemu ljudstvu in zaveden narodnjak. Vsi pa mu, ob tej priliki želimo obilo uspeha na novem mestu v Mariboru! Osebne vesti. Poročila sta se v Vele- nju na Štajerskem g. Klepec Ka- rel, trgovec iz Črensovec in gdč. Da- rinka Tajnšek. Obilo sreče! Visoko imenovanje našega rojaka. P. B o l e s l a v R i t l o p, doma iz Velike Polane, je imenovan za provincijalnega tajnika jugoslovenske kapucinske pro- vizije, ki ima svoj sedež v starodav- nem mestu Celju. Rojaku, ki je štu- diral v Friburgu v Švici, želimo ob tem visokem priznanja mnogo uspehov za procvit svojega reda! Tečaj za zadružne funkcionarje (od- bornike) se bo vršil v sredo dne 11. marca in četrtek 12. vsak dem dopoldne v Našem domu v Črensovcih. Agrarna in gospodarsko - podporna zadruga v Črensovcih, dobavlja za svo- je člane različna semena kakor tikve- no, deteljno in, drugo. Žgano vapno, ce- ment, galico za škroplenje vedno po najnižjih cenah. Zbiramo naročila za umetna gnojila, kalijevo sol, in apneni dušik. Zglasite vsak dan dopoldne. Umrl je v Lendavi Keresturi Kalman, brat g. Keresturija, vp. župnika v Bakovcih. Pokojni je bil star 80 let in bil do zadnjega časa še čil in zdrav. Po tridnevni bolezni se je prese- lili iz, doline solz v boljše in lepše življe- nje v večnem blaženstva G. župniku iz- rekamo naše sožalje! Dankovci. Velik halo je nastal, ko so prišli orožniki iz Sobote in delali preis- kave v naši vasi. Našli so več biciklov, ki so bili ukradeni po naših vaseh. Kdo je kradel, bo,dognalo sodišče. Bicikle so našli pri bogatih posestnikih. Tudi re- volver so odnesli puconski orožniki, na- šli so tudi vžigalnike in celo vojaško ukradeno blago. Bodonci. Vedno tožimo, da je pri nas veliko siromaštvo. Če pa kdo pogleda v naše gostilne in na veselice, pa bo re- kel, da je preveč denarja med našim ljudstvom. Pri nas smo imeli za pustne dni kar tri veselice in so bile vse dobro obiskane. Oblast je sicer omejila vese- lice za gostilničarje, pa to nič ne po- maga. Si pa gostilničarji najamejo kaka društva in tako le imajo veselice. To se godi tudi drügod ne samo pri nas. V sedanjih časih bi, naj oblast sploh prepovedala veselice, ker bodo drugače take odredbe vedno izigrane. Sv. Sebeščan. Umrl je Šebjan An- ton znan pod imenom Tomaž. Dočakal je 78 let. Dolgo vrsto let je on in njego- va družina obdelovala župnikov vino- grad. On je bil zadnji v družini, potom- cev niso zapustili. Naj počiva v miru! Skrajno žaljiva grdobija. Na pust, ah po domače na fašenk, se tudi po naši Krajini radi oblačijo v maškare. Da člo- vek malo pomni, mu nihče ne vzame za veliko zlo. Toda tudi pustna zabava ima svoje meje. Ob takih prilikah, se na- vadno godijo strašne grdobije, ki si jih drugače ne bi upali delati. Tako nam poročajo iz Dobrovnika in Žitko- vec, da so se nekateri taki malopridneži oblekli v duhovniško obleko, si iz repe izrazali podobo hostije in hodili od hiše do hiše ter ljudi „obhajaliˮ. Seveda se je to „odajanjeˮ godilo zvečer. Tudi v obleko sestre — nune so se nekateri oblekli in tako sramotili in skrajno ža- lili dühovniški in redovniški stan. Ljud- je so se zgražali nad tem početjem in se spraševali, ali res ni pri nas oblasti, ki bi to kaznovala in preprečila, da se v prihodnje kaj takega ne bi več dogaja- lo? Ljudje odločno zahtevajo, da se, ta zločinska zadeva preišče, in krivce po zakonu kaznuje. Pristopajte in včlanite se v OSREDNJI KMETIJSKI BLAGOVNI ZADRUGI V M. SOBOTI in ustanavljajte njene podružnice v vsaki vasi. Veselo je bilo na poštno nedeljo v Žižkih pri šolskih sestrah, kjer se je posebno Rozina Kraljeva predstavila mnogoštevilnim obiskovalcom kot od- lična oderska podoba. Prijetno ljudsko petje v šolski sobi je odmevalo skoraj po vseh Žižkih. Le nekaj hudobnih fr- kovcev je skušalo kaliti dobro razpolo- ženje občinstva s kihalnim prahom. Ljubka otrgška prireditev. Na Dol- nji Bistrici je priredil Rdeči križ na pustno nedeljo lepo otroško prireditev. Malim umetnicam je do lepega uspeha pripomogla vestna učiteljica gdč. M a- rija Ribiči č. Učiteljica N a d a N o- v a k o v a pa je naštudirala lepo zboro- vo petje, ki da slutiti veliko moč in sposobnost, katero skriva naše podežel- sko učiteljstvo. Svinjska kuga. Naše oblasti so sicer opozoril naše ljudi na nevarnost svinj- ske küge. Vendar pa je to ni zavrlo. Telko se je med drugimi vasmi poka- zala svinjska kuga v Trnju. Poginili so 3 svinje. Narod trpi, nihče pa v teh ozirih zanj ne skrbi. Skoraj bi gorelo minuli teden v Tr- nju. Žena je odišla nekam na obisk, mož pa po opravkih, v gostilno, doma pa sta pustila v štedilniku ogenj. Naj- brž bi izbruhnil ogenj iz štedilnika, če ne bi dobri sosedje opazili te nevarnosti in pogasili žejo rdečemu petelinu, ki bi se rad oglasil nad siromašnimi hišica- mi. Čuvajmo svoje domove, katerih vrednost z ozirom na izreden čas stal- no raste! PROSVETNO POLJE Žalna spominska slovesnost za dr. Korošcom v Črensovcih. V nedeljo 2. marca so vsa Črensovska društva pri- redila v šoli komemoracijo za dr. Ko- rošcom. Šolska soba je bila zelo lepo okrašena. Koroščevo sliko na steni je obdajal venec, spleten iz Jugoslovanske trobojnice, črni flor in narodna tro- bojnica. Najprej so zapeli: „Spomladi vse se veseliˮ, nato je deklamiral Hor- vat: „Dr. Anton Korošecˮ. Za njim je občuteno prednašal Špiclin pesem: „Umrl nam je očéˮ. Nato je stopil na oder banski svetnik in Koroščev politi- čni sodelavec g. Klekl. V lepem, tem- peramentnem govoru je orisal zasluge dr. Korošca za Slov. Krajino. Da uži- vamo danes narodno in versko svo- bodo, je njegova zasluga. On je že v svojih dijaških letih rad zahajal v naše kraje in tu so se tudi ustvarile zveze z narodnjaki, ki so potem širili Slovenske knjige po naših hišah. Zlasti je g. Klekl z narodnim zanosom povdarjal da moramo ostati povsod Slovenci, pa naj nas zanese pot kamorkoli po svetu: „Povsod bodite Slovenci! Naj vedo, da ste iz poštenega in vernega naroda, nikjer ne zatajite, da ste Slovenci! O- benem pa bodimo ponosni, da smo svo- boda in to svobodo čuvajmo s hva- ležnim srcemˮ — Nato je domači ka- plan g. Prah, ki ima poglavitno za- slugo za lepo prireditev, prečital odlo- mek iz „Straže v viharjuˮ, kjer govori o veliki Socialni potezi dr. Korošca do akademikov. — še pesem „Gozdič je že zelenˮ in slovesnost je bila zaključena. ^»Dva para se ženita" na Kobilju. Na/ pustilo nedeljo je Fantovski odsek na!/ Kobilju priredil lepo narodno veselo- igro »Dva para se ženita«. Gledalci so napolnili šolsko sobo, do zadnjega ko- tička. Z igro so bili vsi gledalci izredno zadovoljni in si jo želijo še ponovno videti. Saj so se pa tudi igralci sami zares potrüdili, se jo dobro naučili in jo prav dobro odigrali. Za tako lepo uspe- lo igro gre vsa zasluga tukajšnjemu g. šol. upravitelji!, ki je igro režiral. „Dve nevesti" pri Sv. Sebeščana. Na. pustno nedeljo je prosvetno drüštvo^ uprizorilo veseloigro »Dve nevesti«. Vloge so bile dobro razdeljene in so jih igralci dobro rešili. Največ smeha sta nam nudila Miha in Andrejka. Igro je videlo 356 ljudi, kar je za župnijo s ti- soč farniki na vsak način dosti. Od srca smo se nasmejali pri tej igri in smo društvu hvaležni tudi za take igra. — Za velikonočni pondeljek nam bo pa društvo nudilo nekaj bolj resnega. Prosvetno društvo v Turnišču se je izkopalo iz mrtvila in začelo z resnim delom. Redno vsak mesec ima preda- vanja, ki so še kar dobro obiskana. Žal, da prav tistih ni, ki bi jim bila pre- davanja najbolj potrebna. Prejšnji me- sec je bilo predavanje o mednarodnem političnem položaju, ta mesec pa o vzgoji mladine. Fantovski odsek v Turnišču resno de- la. Tedenski sestanki so dobro obiskani in se prijavlja čim dalje več članov. Igra, ki so jo člani priredili na pustno nedeljo in pustili torek je imela uspeh, kakor ga nismo pričakovali. Igrali so: „Scapinove zvijačeˮ in to tako lepo, da je bilo občinstvo nad vse zadovoljno. Saj smo se pa od začetka do konca igre toliko nasmejali ,da imamo dovolj za ves post. Oder je bil odet v nove zavese in okusno opremljen. Fantovskemu od- seka, posebno pa igralcem, Čestitamo! Grajski kino v M. Soboti V četrtek in soboto ob običajni urah in v nedeljo (znižane cene) ob 11. uri 15 min. velefilm „PESEM SREČEˮ HERBERT MARSHALL DEANNE DURBIN Sodeluje Znani pevski zbor Dunajski dečki* s pesmico „Ave Marija" V nedeljo in pondeljek ob obič. urah vel ef ilm VEČNA KARAVA N A HANS ALBERS Sodeluje znan! cirkus „Barlay“ s vso svojo opremo. Zveza poljedelskih delavcev v Soboti prosi vse svoje člane, da članarino za 1941. leto plačajo pri svojem krajevnem društvu. Plačajo naj samo tisti, ki ima- jo zagotovljeno, da bodo lahko šli na delo. Plačati pa morajo članarino že pred podpisom pogodbe. Palirji nam- reč nikogar ne smejo sprejeti ali pogo- diti na delo, če članarine za 1941. leto ni plačal. Pri plačilu mora odbornik krajevnega društva Vsakemu delavca vpisati v legitimacijo znesek in letnico ter pritisniti štampiljko. ZPD opozarja delavce, da se naj pogajajo samo s ta- kim palirjem na delo, ki ima že pri rokah dovoljenje oblasti, da sme nabi- rati delavce. Predno delavci podpišejo pogodbo naj isto pazno preberejo in si dajo točno tolmačiti vse pogoje. ZPD bo v vsaki skupini imela po več zaupni- kov, katerih naloga bo paziti na rad v skupini, pri trošenju hrane itd. Ti zaupniki bodo na posebnem tečaju pou- čeni o vsem, kako treba ščititi delav- ske interese. Iz pisarne Zveze polj. delavcev v Soboti. Ne pozabite, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi radioaparate najboljših znamk šivalne stroje pisalne stroje kolesa in gume še vse po nizki ceni ŠTIVAN ERNEST Murska Sobota ♦ Telefon Štev. 39. Komisija na beltinskem veleposestvu. Dne 18. februarja se je mudila ko- misija iz Beograda in Ljubljane na u- pravi veleposestva v Beltincih, ki je na licu mesta znovič ugotavljala ali super- maksimum, ki je dan lastnici tega ve- leposestva, odgovarja svojemu namenu ali ne. Ko je komisija že delovala, je bivši narodni poslanec dr. Klar Franc pripeljal še sreskoga kmetijskega refe- renta ing. Peternela kot člana komi- sije, sam pa je tudi pozdravil navzoče gospode, med katerimi je bila tudi ga. grofica, ki je vsa jezna nagovorila dr. Klara sledečimi besedami: „Imam čast, g. dr., Klar?ˮ — „Daˮ, se je glasil od- govor. „član komisije?ˮ — „Ne, samo prijatelje sem prišel pozdravit.ˮ „Če ni član komisije, ne spremam!ˮ Vse to je bilo v tako čudnem tonu, kretnjah in mahanjem rok, da je človek že od da- leč dobil vtis, da pri grofici dr. Klar ni dobrodošel. Seveda mi ta nasprotja, med groficov in dr. Klarom dobro ra- zumemo, ker dr. Klar dela in se pote- guje za interese siromakov, grofica pa za svoje lastne. Upamo, da se bo zadeva agrarne re- forme na tem veleposestvu dokončno rešila v prid siromakov, kar je davna in splošna želja tukajšnjega prebival- stva in da bo zemlja prišla v roke onim, ki jo sami obdelujejo. Dva ducata rdečih rož. Pisatelj A. Benedetti je doma na od- ru. Sicer omledno snov zakonske nave- ličanosti in hrepenenja po novih do- življajih je podal z dobrimi zapletki kar prikupno. Res, veliko besed, malo je- dra, a človek se neprisiljeno do sitega nasmeje. Pisatelju je šlo le za zabavo in kratek čas in morda je hotel mimo- grede opomniti zakonce, kam vodi ne- rodna misel. Delo ne zahteva dosti niti od režiserja niti od igravcev, še manj od gledavcev. Uren tempo, malo mimi- ke, pa je smeh tu. Publika je bila dob- ra, ploskala ni igravcem, temveč za- pleteni; po dragih mestih ni taka pu- blika. V Soboti bo treba še dosti dela, zdravo presojanje. Marino je igrala Rasbergerjeva, ki jo ima Sobota v do- brem spominu iz „Lepe Videˮ; tudi v ' tej vlogi je preveč podčrtavala afekte. Alberto je bil J. Kovič, ki je delo zre- žiral. Imel je hvaležno vlogo, ki jo je dobro podal, le ko ne bi bilo toliko kretenj. V jezi je imel neprestano si- metrične kretnje, kar moti gledavca. Že pred 20 leti je igral naš odrski ve- likan Borštnik v stiki, ki se ga naj bi oprijeli vsi naši igravci: kretnje naj bodo skopo odmerjene in ne simetrične. Igravcev naj le prav poredko odpre vse svoje registre. Igravec igra publiki, ne sebi, nikdar se ne sme preveč vživeti v vlogo; publika naj živi, igravec pa naj igra pri predstavi. Košič je bil dober Tomaso v mimiki, tudi v kretnjah, le malo prebedast. Baraka je imela pre- malo čela, kar je delalo vtisk precej omejenega človeka, kar pa Tomaso ni. Tudi malo seslanja v govora ne moti. Ponavljajoče se kretnje niso učinkovite. Savinova naj bi bila v služkinja Rozini le služkinja. Preveč mladostno-rdeče šminke ne dela mladostnega obraza. Boljše je malo manj šminke, ko pa preveč. Dvorana je bila skoro polna. Čudno, da je madžarski film za neka- tere slovenske Prekmurce bolj privla- čen, ko pa lepa slovenska beseda. Oder naj bo Slovencu prižnica lepe Slovenske govorice. Aprila meseca bodo igrali Ma- riborčani Gorkega „Na dnuˮ ali pa Finžgarjevo „Razvalina življenjaˮ. J. Potokar. 4 NOVINE 6. marca 1941. Naporna je služba v strmoglavem letalu Neki Švicarski list podrobneje opisu- je, kaj mora pretrpeti letalec v tako- zvanem letalu strmoglavcu. Na kratko povzemamo. Z ozirom nazvana letala strmoglav- ce je Nemčija prva držáva na svetu. V dolgih letih trudapolnega podrobnost- nega dela je bilo to letalo sto in sto- krat popravljeno, preden je v večjih množinah poletelo nad Anglijo. To le- talsko orožje je v prvi vrsti zato tako važno, ker z izredno gotovostjo zadene cilj, a mora biti pri tem precej nizko nad zemljo, pri čemer so vržene bombe na tla. V drugi vrsti pa je važno zato, ker more pilot med poletom naravnost zadevati predmet. Povprečno leti str- moglavec z brzino 350 do 500 km na uro. Ko je vržena bomba, se letalo ura- vna v normalno lego, med tem, ko je med letom bombe v navpični legi ali stoji. Vprav pri tem, ko se strmogla- vec tako naglo preokrene z navpične v vodoravno lego, pa človeško telo močno trpi. Velikost nastopajočega pospeška zavisi od prvotne brzine strmoglavlje- nega letala in pa od kota pri padanju. V nemškem letalskem zdravilstva po- slavljajo ta sredotočni pospešek v isto vrsto kot zemeljski pospešek, ki ga v fiziki zaznamujejo s črko „Gˮ. In sicer zato, ker daje zemeljska pospešenost prav posebno nazorno sliko o silah, ki so učinkovite pri takšnem naglem pre- okretu. če namreč vplivajo na pilota, ki sedi v strmoglavcu, 3 G, to se pravi, trojna zemeljska pospešenost, tedaj to pomeni, da pritisne na človeka trikral- na teža njegove lastne telesne teže. Če tehta pilot 75 kg, je potlačen na sedež s pritiskom 225 kg, ali drugače poveda- no, — doslej je tehtal 75 kg, zdaj pa nenadoma tehta 225 kg. Razumljivo je, da je moral zgraditev letala že vnaprej na to pomisliti in sestaviti tak sedež, ki zmore normalno težo in še toliko in tolikokratno povečanje teže. Velikost pospeška pri preokretu zavi- si od brzine in polmera letala in pospe- šek je tem večji, čim hitrejše je letalo in čim manjša je polmer okreta. Pri normalnih strmoglav. napadih nastopa pospešek 4—6 G, a nastati utegne tudi pospešek 10 G. Nasprutojoče si sile pri takem naglem preobratu vplivajo na sedečega pilota približno paralelno h glavni žili v trebuhu. Ker pa postane tudi kri bolj težka zaradi pospešnosti in večje teže, postane kri, na primer pri sedemkratni povečati, telesni teži tako težka, kot železo. Zatorej se ho- če kri izteči proti trebuhu in v noge. Če bi bile človeške krvne žile močne cevi, to ne bi bilo velikega pomena, za- kaj, kar se v eno stran nasilno izteče, pa se razbegne v drugo stran. Toda človeške žile niso trde cevi, ampak so prožne. Če se torej ta težka, ko železo težka kri odteče navzdol, tedaj se žile močno razširijo in kri obstane v tistih delih telesa. S tem pa so naravnemu krvotoku odvzete velike množine krvi, ki ne kroži, ampak obleži v trebuhu ali v nogah. S tem nastanejo motnje, ki jih poznamo tudi sicer v življenju, to se pravi, da človek omedli. Pri omed- levici se razširijo žile in kri plane v razširjene žile. Možgani so slabo pre- skrbljeni s krvjo, in prav to povzroči omedlevico. Preden se v poletu s str- moglavcem pripeti omedlevice, nasta- nejo motnje, ki jih poznajo vsi letalci brzih in obračajočih se letal: to je: „črnovidnostˮ; na mah je pred očmi črn zastor in pilot ne vidi nič. Po podatkih nemških zdravnikov pa preobrati strmoglavcev niso tako na- gli, da bi piloti omedleli, vendar pa večkrat postanejo „črnovidniˮ. Nasta- nejo pa tudi motnje v možganih, ker ni v njih krvi. Nemška medicina je vse te pojave že vnaprej proučila, in napra- vila več poskusov, koliko in kako je moči pilotom zdržati v teh letalih. Pi- lot pozna vsakovrstne priprave regula- cije, ki jih vse uporablja, da bi mu telo ne odpovedalo. Vse te psihološke pojave v človeškem telesu po vplivanja večje pospešnosti je nemško zdravništvo že pred vojno te- meljito poučevalo in prigradnji letal strmoglavcev so si bili povsem na ja- snega, kako se je treba; z letalom kre- tati in kje so meje raznih regulacij. Zdravniki so tudi proučevali, keliko- krat na dan more kak pilot s tem leta- lom napasti, ne da bi mu bilo tela oškodovano. Treba je bilo preskušati — in to so dolgo opravljali — ali osta- nejo v telesu kake poškodbe, ki bi se mogoče kasneje pokazale — ali pa bi se pokazale že v aktivni službi. Dognali so, da ni glede na zdravje in poškodbe pilotov prav nič nevarno napadanje z letalom strmoglavcem in da je vseeno, kelikokrat na dan poleti pilot z njim na napad. Le en pogoj je, namreč ta, da piloti v prostem času živijo zmerno življenje, približno tako, kot ga morajo športniki na tekmah. Seveda je nemogoče, da bi se tak pilot, ki je tisti dan že večkrat s strmoglav- cem napadel, kar tako usedel in začel zlivati vaše alkoholi. Res je tudi, da ni vsakdo tako močan, da bi bil primeren za letalca-strmoglavca. Ti piloti morajo biti dobro zdravniško preiskani, ven- dar velja, da je vsak mladenič, ki je potrjen k vojakom, tudi toliko močan, da postane lahko pilot na strmoglav- cih. Vendar so za te pilote najmanj sposobni prav mladi in pa starejši let- niki. Prilična starost za letalce-strmo- glavce je med 20. in 35. letom. Družba sv. Rafaela naznanja: Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je pod St. br. 4326 z dne 20. februarja 1941. sporočilo, da je Nemčija povišala kvoto mesečnoga transfera prihrankov naših izseljencev od 60 RM na 70 RM. Povišana kvota velja od 1. januarja 1941. VSEM OBČINAM, VSEM OBRTNIM ZDRUŽEN JEM: Združba gostilničarjev, Združba trgov- cev, Združba obrtnikov. Na osnovi delavnega programa odob- renega po ministrstvu trgovine in in- dustrije, osrednje uprave za mere in dragoceno kovine v Beogradu z dne 12. 11. 1941. Štev. 544 se bo vršilo pregle- dovanje in žigosanje sodov na postaji za kontrolo sodov v M. Soboti dne 10, 11. in 12. aprila; 8, 9. in 10. maja ter 9, 10. in 11. junija. Obvestite o tem interesente. Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r. Osrednja kmetijska blagovna zadruga v MURSKI SOBOTI kupuje pšenico in rž ter soržico za mur- skosoboško občino in sreski prehranje- valni odbor po najvišjih od oblasti do- voljenih cenah. Kupuje tudi po najvišjih dnevnih cenah vse poljske pridelke, krompir, živino, svinje, nabavlja za svo- je člane in članice zadruge vse kmetij- sko orodje, umetna gnojila, cement, ap- no, stavbni les, deske, late in vse lesno izdelke. RADIO-APARATI dvoletnim jamstvom KOLESA DIAMANT in ostale znamke MOTORNA KOLESA DKW, Zündapp, NSU PISALNI STROJI URANIA ŠIVALNI STROJI od Din 2.500 Pri NEMEC J. MURSKA SOBOTA Ugodni odplačilni pogoji Zgubila sem zlato naročno uro na Alek- sandrovi cesti v Soboti dne 2. III. 1941. Pošteni najditelj naj jo proti nagradi odda v upravi „Novinˮ. Pošta Gumilar Cecilija, Kruplivnik 14. Lan- ski dolg še ni poravnan, zato nismo mogli poslati kalendara. Frumen Teo- dor, Kuzma. Za Bokan Štefana sprejeli naročnino. Mi smo do konca leta vse pošiljali in vse morali plačati v tiskarni in na pošti. Nazaj ni prišla nobena šte- vilka. HLAPCA z dolgoletnimi dobrimi spri- čevali sprejmem h konjom za mesečno plačo din 300. Vprašaj na upr. „Novinˮ. PRODAM MLIN z dvema kamnoma, hišo s sobo in kuhinjo, sadovnjakom in vrtom. — Finkišter Viktor, Globoka, p. Štrigova. PREDNO SI KUPITE kolo, radio aparat, šivalni stro] oglejte si našo veliko zalogo NISKE CENE Fink Leopoldina * M. Sobota SLUŽBO DOBI v Soboti dekla, ki se ra- zume na kuharska in hišna opravila. Naslov pove uredništvo. SENO, sladko, lepo spravljeno, je na prodaj. Čurič Martin, Stročja vas, p. Ljutomer. MATIJA MALEŠIC: Kruh POVEST SLOVENSKE KRAJINE (Z današnje številko smo začeli, obja- vljati zadnje poglavje povesti „Kruhˮ. Sezonski delavci na marofu garajo in grabijo bogastvo ne sebi, ampak Rito- perju, ki si na račun delavcev postavi poleti novo, enonadstropno hišo. Ritoper in upravitelj marofa sta zalezovala lepo Ilonko in s tem povzročala Ivanu stra- šne muke. Andražu je mlatilnica odtr- gala roko in ga s tem onesposobila za delo. Njegova mati tega ni mogla pre- nesti. Maščevala se je nad Ritoperjem s tem, da mu je zažgala novo hišo. De- lavci so se vrnili domov, razočarani nad zaslužkom, ki jim ga je obljubljal Ri- toper. Ves srd je obrnjen proti Ritoper- ju. In v to napetost pade zažig Rito- perjeve stavbe. Sedaj jih stoji cela vr- sta pred Sodnikom.) Triindvajseto poglavje. Ritoper povesi pogled. „Obsodite me, v dosmrtno ječo me zaprite — do zadnjega diha bom po- navlja!: Nisem zažgal! Nisem slutil, da bi mati... če so sploh oni...ˮ Zastane beseda Andražu. Toliko žalosti in potrtosti in obupa je v njegovem bledem obrazu in vdrtih očeh, da zatavajo pogledi preiskovalne- ga sodnika na Ritoperja, Dokazov nimate za sumnjo, da je zažgal Andraž Sotlič? Ali da je poma- gal materi, ali vsaj vedel za njen na- men?ˮ „Da sem vedel, da jej taka hudobija mogoča, bi pazil.. ˮ „Ne pripomnite torej ničesar k zago- vora Andraša Sotliča?ˮ „Pripomnim! Le čemu sem se trudil vse svoje življenje, vprašani? Pogoriš- če... Ves moj živlenjski trud pogo- rišče ... Zlobna roka, roka nore babi- ce morda....ˮ Razgiblje se v Andražu: „Žanjete, ka- kor ste sejali ! Če so mati res zažgali, kdo jih je prisilil k temu? Kdo jih je pognal v norišnico?ˮ „Ali ga čüjete, gospod sodnik? O, se- daj se ne čudim več, da niso hoteli niti gasiti! Strašni so ti ljudje!ˮ „Strašni smo! Gospod Sodnik, kar ob- sodite me, zaprite me! Nisem kriv — ali čul sem, da jetnikov ne püstite umi- rati gladu. Če me izpustite, umrem la- kote. Delati ne morem, mati v norišnici, za roko nisem dobil ni pišivega zrnca...ˮ Zamahlja prazen desni rokav Andraže- vega suknjiča proti sodniku, zamahlja proti Ritoperju. „Da imam roko, da bi mogel delati, o, da bi mogel delati... Vsaj za vsakdanji j kruh, da bi mogel za- slüžiti ...ˮ Vzdih je grenak, ko prita- jeno ihtenje hrope iz Andraževega grla. „Dokaze za Sotličevo krivdo!ˮ zahte- va hladno Sodnik in gleda prodirljivo Ritoperja. „Vtepel si je v glavo misel, da mu moram plačati odškodnino; hujskali so ga, da sem ga dolžan do smrti preživ- ljati ...ˮ „Dokaze za krivdo, sem rekel! Ali so to dokazi za njegovo krivdo?ˮ Vse lede- no so sodnikove besede. Ko da mislijo Ritoperju kaj očitati, tako zvenijo. „Dokazi, dokazi... Krivda, krivda... Hiša je pogorišče...ˮ Sodnik zamahne z roko in ustavi tok Ritoperjevih besed. — „Na kruh, mislim, na ženo, na lačno dečico, ne na požiganje! Da mi rodi do- máča zemljica toliko, da bi ne strádala dečica — nikdar bi ne šel nikamor s palirji. Ne bil bi sedaj tu... „Kaj ste mislili s tisto grožnjo ob razdelitvi zrnja, Veren? Čakaj, Rito- per!« ste rekli in mu z roko zagrozili!ˮ »Niti ne vem več, kaj sem vse tedaj rekel. Bil sem silno razburjen, jesen sem bil, srdit sem bil, ves potli, sem bil. Otročički so se veselili kruha, žena je komaj čakala, da jih nasiti iz pri- slüženoga silja — pa mi odtegne skoro mesečni zaslužek. Delal pa sem več ko drugi! Poglejte moje roke!ˮ „Kaj ste mislili s tisto grožnjo, mi povejte! Drugo me ne zanima! „Sam ne vem. Morda sem res mislil, da mora Ritoperja zadeti kazen za vse vnebovpijoče, kar nam je naredil. Hudo mi je bilo pri srcu, da tega niti pove- dati ne morem. Mislil sem zimo preži- veti doma med deco, pa sem uvidel, da ne bo šlo. In iti prvič v slavonske goz- dove ali v Štajerske tovarne.. .ˮ „Radi tistih borih tridesetih kil pše- nice bi morali iti čez zimo v gozdove ali v tovarno? Koliko časa bi pa živela vaša družina s tridesetimi kilami?ˮ „Pri nas se pozna vsaka pest pšenice! Vsako zrace zaleže! O, da veste, ka- ko težko je prislüženo! In da veste, kako težko je gledati lačno deco! In da . veste kako boli,, če je pošteno in z zno- jem in žülji in za ljübljeno deco prislu- ženo, pa Vam palir...ˮ „Ritoper, ali mislite, da bi ga opa- zili, če bi se plazil popoldne okoli Vaše domačije?ˮ „Gostilna je bila polna gostov, nisem imel kedaj pohajkovati okoli hiše.ˮ Ali ga niste videli, da bi govoril po razdelitvi zrnja s Sotličko?ˮ „Nisem!ˮ „Tudi Vi ne, Časar ?ˮ „Nisem, gospod sodnik!ˮ „Nihče me ni mogel videti! Gospod Sodnik, bežal sem pred Sotličko, skrival sem se ji! Andraša je pri odhodu na poljsko delo izročila mojemu varstvu...ˮ „Lepo si ga čuval, tiha voda,ˮ uteče Ritoperju. „Dokaze za Verenove krivdo! - Dru- ge opazke shranite zase!ˮ, Hladna je sodnikova beseda, oster je njegov po- gled. Ritoperja jezi: „Povedal sem, da ni- sem imel kedaj pohajkovati okoli hi- še ...ˮ „Veren, ali bi mogli pokazati tisto tr- govino v Radgoni, v kateri ste bili na Vse svete?ˮ „Bi!ˮ „Ali bi Vas trgovec spoznal?ˮ Ne vem! Dosti ljudi je bilo v trgovi- ni.ˮ Hipoma se Verenu posveti v glavi in živahno pove: „Če mene ne spozna, spozna blago za obleke, ki sem ga ku pil.ˮ Sodnik narekuje pisarju. — (V drugo naprej.) Tiskana sv.Družine v M. Soboti: Klekl Jožef, župn. v p. Izdaja:Katoliško tiskovno drüštvo v Slov, Krajini Urejuje: Matija Balažic