VESM CELOVEC SREDA 23. DEC. 1987 Letnik XLII. Štev.53(2360) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b. b. -tsrtinL, VseavstnjsH protest proti poiitiki točevanja - 7000 demonstrantov pred uradom zveznega kanclerja! Dunaj je bi! preteklo soboto vseavstrijsko središče protesta koroških S!ovencev in avstrijskih demokratov proti načrtovanemu ločeva-nju otrok na dvojezičnih šo!ah na južnem Koroškem. Nad 1200 Slovencev iz vseh krajev dvojezičnega ozemlja se je s protestnim vlakom peljalo na Dunaj, da bi skupno z nemškogovorečimi demokrati demonstrirali proti ločevalni politiki avstrijskih strank in opozorili med- PREBER!TE rta strani 2 Občni zbor Zveze stovenskih zadrug 4 Demonstracija za tovarno Obir 6 Nagrada za Miha Kapa 7 Policija „zaprla" žitrajsko šoto 8 Radijski in teievizijski spored za dva tedna 14 Vestnikova nagradna križanka 16 Slovenski športniki teta 1987 Danes 24 strani! narodno javnost o neodgovornem dejanju s slovensko manjšino na Koroškem. Demonstracija je popolnoma uspela: nad 7000 demonstrantov se je zbralo pred dunajsko opero za protestni pohod skozi center Dunaja do Urada zveznega kanclerja. Posebna delegacija pod vodstvom tajnika ZSO dr. Marjana Sturma je ministru Loschnaku ob tej priliki predala protestno resolucijo, v kateri vsi udeleženci demonstracije zahtevajo takojšen preklic tristrankar-skega ločitvenega sklepa, zavrnitev „koroškega pedagoškega modela", ter ponovno zasedanje zvezne strokovne komisije pri ministrstvu za pouk na osnovi referentskega osnutka iz avgusta 1987. Dr. Marjan Sturm je pri razgovoru z ministrom Losch-nakom poudaril, da za Slovence ne more biti nobenega ločitvenega kompromisa in da se bomo Slovenci vsaki ločitvi odločno uprli. Sturm je v razgovoru tudi zahteval odpravo prijavnega principa, ker je to način diskriminacije slovenske manjšine na Koroškem. Minister Loschnak pa je delegacijo obvestil, da bodo Slovenci sredi januarja vabljeni na razgovor s predsedniki parlamentskih klubov SPO in OVP, pri katerem pa bo osnova pogajanj „koroški pedagoški model"... Socialistična frakcija je vložila zahtevo, s katero naj Evropski parlament obsodi vsakršen ločevalni ukrep, ki pomeni hkrati tudi diskriminacijo v izobra- Evropski svet o ločevanju zbi. saj želja Avstrije, integrirati se v Evropsko skupnost, ni združljiva z ločitvenimi namerami. Avstrijsko vlado in parlament pozivajo, da šolstva ne spremeni brez privoljenja slovenske manjšine, od Francije in Anglije pa zahtevajo, da kot podpisnici državne pogodbe ločevanje v Avstriji obsodita. Piiberk: Priprave na točitev otrok v šolah že tečejo...! Kljub zagotovilom zveznega kanclerja dr. Vranitz-kega so se na Koroškem že začele priprave na ločevanje otrok na dvojezičnih šolah! Tako je pliberški župan Franz Mikusch pisal vsem ravnateljem na ljudskih šolah v občini, da do 14. januarja 1988 javijo, koliko dodatnih razredov bodo potrebovali v šolskem letu 1989/90, če bo prišlo do realizacije novega šolskega zakona (več na 7. strani). Ko/ona demonstrantov v centru Dunaja je b/7a mogočna /n skorajda nepreg/edna. Tud/ s/abo vreme n/ mog/o mot/t/ vet/kega so//darnostnega vzdušja uspe/e demonstrac/je. 40 !et Gorenjskega gtasu Gorenjski glas sodi med najmočnejša regionaina glasila v Sloveniji. Pretekli teden je ta časopis, ki je dalj časa izhajal kot tednik in zdaj že vrsto let dvakrat tedensko, praznoval 40-letnico izhajanja. Ob tej priložnosti je izšla slavnostna številka, v kateri uredniki, sodelavci in predstavniki družbeno političnih organizacij Gorenjske pišejo o pomembni vlogi, ki jo je list opravljal kot informativno glasilo v tej regiji. Na slavnostni prireditvi je pozdravne besede spregovoril glavni urednik Štefan Žar-gi, slavnostni govornik pa je bil minister za kulturo SRS Vladimir Kavčič. Uredništvu in vsemu kolektivu, ki je v teh štirih desetletjih s pozornostjo spremljalo tudi dogajanja na Koroškem, k jubileju iskreno čestitamo in mu tudi v bodoče želimo uspešno delo. Božično drevo iz Se! na Petrovem trgu Od sobote zvečer razsvetljuje Petrov trg v Rimu 28,5 metra visoko božično drevo, posekano v selskih gozdovih. Zastopniki so darilo uradno predali papežu Janezu Pavlu H. Krški škof Dr. Kapellarije svetemu očetu zaželel vesele božične praznike tudi v imenu slovenskih vernikov (v slovenščini), poslovodeči deželni glavar Fruhbauer pa je posebej opozoril na simbolični pomen božičnega drevesa, ki prihaja iz dvojezičnega območja. Fruhbauer se je papežu zahvalil za avdienco in ga pozdravil v imenu pre-bolevnika, deželnega glavarja Wagnerja in v imenu vseh Korošic in Korošcev. Kot predstavnik selske občine je bil v Rimu župan Anton Hribernik. Zaradi praznikov bo izšia nasiednja šte-viika „Siovenskega vestnika" šeie v četrtek, 7. januarja 1988. Kot vsa ieta Vas tudi tokrat prosimo, da iistu ostanete zvesti tudi v prihodnjem ietu Nas!ednja Vestni kova ste vi tka 7. januarja! ter da ga pomagate krepiti in širiti s pridobivanjem novih naročnikov. V tem smisiu ieiitaf uredništvo in uprava „Siovenskega vestnika" vsem brai-kam in bratcem tista prijetne božične praznike ter srečno in uspehov potno novo teto 1988! „S)ovenski prijatelji, v borbi za vaše pravice niste sami!" ___________________________ pozdravljen z aplavzom tiso- nji govornik spregovoil tudi v Tisočim udeležencem protestne demonstracije je pred Uradom zveznega kanclerja kot prva spregovorila znana avstrijska zgodovinarka univ. prof. dr. Erika Weinzierl, ki je v začetku govora izrazila svojo solidarnost s koroškimi Slovenci. Poudarila je, da so bili koroški Slovenci vedno zvesti Avstrijci in da je njihova zasluga, da je Koroška po prvi svetovni vojni ostala nedeljena. Opozorila je tudi na dejstvo, da so bili koroški Slovenci med drugo svetovno vojno tisti del naroda na Koroškem, ki si je zaslužil veliko priznanje v borbi proti nacističnem režimu. Weinzierl je s tem, ko je prikazala številčno nazadovanje narodnostne skupnosti, razkrinkala lepo zveneče obljube avstrijske in koroške deželne vlade koroškim Slovencem. „Če se bo razvoj na Koroškem nadaljeval, in k temu štejem tudi dejstvo, da k takemu razvoju bistveno prispeva tudi po jeziku ločena vzgoja, potem v zelo doglednem času ne bo več Slovencev na Koroškem", je dejala prof. Weinzierl. „Zaradi tega apeliramo na vse poslance avstrijskega parlamenta, da ne pristanejo na pedagoški ah na sličen ločitveni model", je zaključila znana zgodovinarka. Dr. Hermann Langbein je s strani odporniškega gibanja kot drugi govornik opozoril na pogajanja avstrijske vlade za državno pogodbo po letu 1945 in dejal, da je takratna vlada v prvi vrsti navedla upor koroških Slovencev proti nacističnemu režimu in nenazadnje zaradi mnogih žrtev iz vrst koroških Slovencev dosegla, da se je črtal pasus o sokrivdi Avstrije. Pokopališče v Selah je spomenik borbe koroških Slovencev za Avstrijo in proti nacizmu", je dejal Langbein čih udeležencev demonstracije. Očitno pa ni bila argumentacija takratne avstrijske vlade nič drugega kot „Alibi-akcija", kajti po podpisu državne pogodbe je Avstrija zelo hitro pozabila na borce za njeno svobodo, je poudaril dr. Langbein. Nato je pozval govornik, sedanjo avstrijsko vlado in parlamentarce, da mnogim nevšečnostim, ki Avstrijo čakajo ob 50-letnici anšlusa ne dodajo še ene: ločitev učencev v dvojezičnih šolah na Koroškem! ..Tako ravnanje z manjšino bi prineslo Avstriji v mednarodni javnosti še dodatne težave in tudi vprašanje, ki se je prejšnji teden že pojavilo v StraB-bourgu: „Kaj počnete s svojimi manjšinami?" Dr. Langbein pa je zaključil svoj govor z zahvalo in zagotovilom: „Prijatelji, koroški Slovenci! Niste sami v borbi za vaše pravice!" Šentjakobski duhovnik Pepej Marketz pa je kot zad- slovenskem jeziku. Dejal je, naj uspešna demonstracija in dokazana solidarnost tisočih nemškogovorečih demokratov iz vse Avstrije opogumi vse Slovence na Koroškem, da vztrajajo pri svojih prizadevanjih ne samo v borbi za skupno dvojezično šolo, temveč za obstoj in krepitev slovenskega jezika in kulture nasploh. „Ta mogočna solidarnost našemu narodu naklonjenih ljudi pa vse starše obvezuje, da naučijo svoje otroke materin jezik, da se mladina v medsebojnih pogovorih poslužuje svoje materinščine. Množica nemškogovorečih prijateljev pa nas tudi opominja, da si moramo biti znotraj narodnostne skupnosti edini in enotni!", je poudaril duhovnik Marketz. Mogočna demonstracija, na kateri je bilo slišati tudi več slovenskih pesmi, pa se je zaključila z opozorilom, da borba za skupno šolo in proti ločevanju otrok še ni končana! ZSZ: Skupno premostiti težke čase! Glavna točka občnega zbora Zveze slovenskih zadrug je bila obravnava zaključnega računa za leto 1986, ki izkazuje čisto izgubo v znesku 26,5 milijona šilingov. fn to kljub temu, da je Zveza v letu 1986 ustvarila skupno nad 26 milijonov šilingov dobička. Vzrok temu je večji kreditni izpad pri Poso-jilnici-Bank Borovlje, ki je članica ZSZ. Zveza je namreč svojo udeležbo pri tej članici v znesku 36 milijonov šil. docela vrednostno popravila, kljub temu pa se mora za pokritje celotne izgube v Borovljah še vedno poslužiti ..ponudbe" Raiffeisnove garancijske družbe, ki je menda pripravljena prispevati 32 milijonov, ker je ZSZ vključena v sistem Raiffeisnove organizacije. Seveda pa Raiffeisnovka te vsote ne bo plačala brez koncesij. Nekateri zadružniki so na občnem zboru ZSZ opozarjali na možne posledice. Ne gre samo za to, da bi Raif-feisnova centrala dobila v bistvu vpogled v vsak posamezen posel naših podeželskih posojilnic, temveč tudi za to, da bi lahko v zadnji konsekvenci zahtevala totalno spojitev posojilnic z Zvezo samo. To pa bi pomenilo konec slovenskega zadružništva na Koroškem. Seveda pa obstaja možnost, da se z nekaterimi združitvami med posojilnicami na lokalni ravni promet in dobiček tako okrepi, da bi v določenem času spet lahko prešli v seštevku na pozitivno delovanje, kar bo pa seveda zelo težko, saj zahteva novi kreditni zakon znatno zvišanje lastnega kapitala. Občni zbor, ki je sprejel tudi soglasne sklepe o nadaljnjem delovanju in poslovanju vseh v ZSZ včlanjenih posojilnic, kmečko-gospodarskih zadrug in drugih firm, pa je glasoval tudi o sklepu nadzornega odbora ZSZ, ki je začasno suspendiral podpredsednika upravnega odbora,inž. Fridla Kapuna. Po razgibani razpravi, v kateri so nekateri delegati skušali ravnanje Kapuna bagatelizirati (presenetila je npr. ugotovitev, da bi si Zveza slovenskih zadrug ob pravočasnem ukrepanju v zadevi PoBo prihranila vsaj 30 milijonov izpada, je občni zbor z večino enega glasu (81:82) Kapuna potrdil v funkciji podpredsednika upravnega odbora ZSZ. Zanimivo pa je bilo, da so prav njegovi privrženci, ki še vedno niso hoteli priznati resnosti primera PoBo, takoj po glasovanju po večini zapustili občni zbor. Dejstvo, ki da misliti. Hkrati pa da upati dejstvo, da je predsednik ZSZ Miha Antonič rotil na sodelovanje vse, neglede na politično prepričanje. Upati je, da bodo tako ravnali tudi tisti, ki so občni zbor predčasno zapustili. Pa še tole: v poslovnem poročilu za leto 1986 najdemo tudi preglednico o povezanosti posameznih članic Raiffeisnove organizacije. Nerazumljivo pri tem je, da tudi ZSZ oz. tisti, ki je za to pristojen, prevaja Posojilnice v nemščino z ..Raiffeisenkas-sen". Prvič: prevod ni pravilen, drugič pa našim posojilnicam gotovo ni treba nadevati označbe po nekem generalu. -ma Glavni govorniki na Juna/skl demonsfrac/)'!.' prof. dr. Erika fVelnzler/, dr. Hermann Langbeln /n duhovnik Pepe; Markefz. Pred Uradom zveznega kanc/ega na Ba/lhausp/afzu v cenlru avsfnjske presfo/nlce sla po pozdrava demons-Iranlom s sfranl organlzafor-jev demonsfracl/e /zraz/7a žel/o po odran/lv/ skupnega pouka na dvojez/čn/d šolah na Korošcem Izrazila ludl dva danajska d//'aka. Žel/1 se je prldražl/ ladl ravnale// danajske osnovne šole, kije lelos jeseni v Pliberka v okvira šolskega projekla spoznal pred-nosll skapne dvojezične šole na Koroškem. Kaižnikov Hanža Sem stišov, da je Atmira y. Miktove Zate rodita. Po) pa žinjam, da Serajnikov Mirko te ni bi) takoeagov! Odločen protest tisočih žena! Protesti proti točitvenemu sktepu zveznih strank ne nehajo! Po uspeti demonstraciji žena v Celovcu, je na iniciativo Zveze slovenskih žena okrog tisoč stovensko in nemškogovorečih žena iz vse Koroške podpisalo protestno resotucijo proti strankarskemu, takoimenovanemu koroškemu pedagoškemu modetu", ki je osnova škan-datoznega trostrankarskega točitvenega sktepa. V protestni resotuciji zahtevajo žene prektic strankarskega sktepa. V resotuciji je datjc rečeno, da mora biti citj reforme dvojezičnega šotstva skupna šota, ki omogoča tako stovensko kot ncmškogovorcčim otrokom učenje obeh dežetniti jezikov. Mag. Manja Jurič je prelestno reso/ucl/o osebno predala kanc/egu l/ranllzkemu pri razgovorih na Dunaju. ttatijanskt senat sogtasno odobri! finančno postavko za Siovence v itaiiji! poglavje v višini 30 milijard lir k triletju 1988-1990 (v zaporedju 8, 10 in 12 milijard) se formalno glasi ..Prispevki za slovensko manjšino v Italiji ter za italijansko manjšino v Jugoslaviji". Postavko pa so vključili v sklad, iz katerega bodo v novi poslovni dobi črpala potrebna finančna sredstva razna ministrstva. To pomeni, da se bo v bližnji bodočnosti postavilo vprašanje porazdelitve tega finančnega kritja med manjšinama oziroma smotrne ločitve tega proračunskega poglavja. Soglasno glasovanje v senatu predstavlja vsekakor pomemben politični dogodek zato, ker je senat odobril postavko izjemoma, druge postavke so namreč zavrnili. tzraetci ubiti 16 paiestincev JERUZALEM. Upor Palestincev proti izraelskemu nasilju na zasedenih območjih je doslej zahteval najmanj 16 žrtev. Izraelska vojska je posebno v Gazi in na zapadnem bregu Jordana proti Palestincem grobo nastopila in celo napadla bolnico in streljala na bolnike in osebje. Gustav Husak je morat odstopiti PRAGA. Gustav Husak ni več generalni sekretar Češkoslovaške komunistične partije. Te funkcije ga je razrešil centralni komite, ki je tudi odločil, da ne bo več član partijskega tajništva, zaenkrat pa je še ohranil funkcijo predsednika republike. Novi generalni tajnik je postal 65-letni Miloš Jakeš, nekdanji Dub-nedeljo občni zbor, kije izvo- čkov sodelavec, ki se je lil tudi novega predsednika, kasneje prilagodil Husakovi saj je dolgoletni predsednik politiki. Trditev, da se obeta Boris Race to funkcijo oddal, nova ..praška pomlad", pa Njegov naslednik je umetnik bi bila v tem trenutku ver-Klavdij Palčič. jetno prenagljena. RIM - Senat je soglasno ponovno vključil v finančni zakon postavko o slovenski skupnosti v Italiji ter o italijanski v Jugoslaviji, ki jo je vlada sredi septembra črtala iz državnega proračuna. Senatorji so sprejeli ustrezni popravek, ki so ga predložili (po uradnem vrstnem redu) Spetič, Taramelti in Tedesco Tato (vsi KPI), Pollice (Proletarska demokracija), Angnelli (PSI), Dujany (Union Valdotaine) in Arfe (Neodvisna levica). Obnovljeno proračunsko SZ-ZDA: Novi vrh že maja ati junija 1988 WASHINGTON. Novo ameriško-sovjetsko srečanje na vrhu naj bi bilo maja ali junija prihodnje leto. Predsednik Ronald Reagan naj bi tedaj dopotoval na obisk v Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza pričakuje od četrtega srečanja nove in velike rezultate v jedrski razorožitvi. Delegaciji obeh držav naj bi na pogovorih v Ženevi pripravili osnovo novega sporazuma o 50 odstotnem zmanjšanju jedrskega napadalnega orožja. Ameriški predsednik Ronatd Reagan je v pogovoru z republikanskimi senatorji izjavil, da se glede vprašanja vojne zvezd ne strinja s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom. ZDA bodo nadaljevale razvijanje sistema vesoljske obrambe proti balističnim izstrelkom. Ti ameriški načrti niso v nasprotju z načrti za zmanjšanje strateških jedrskih orožarn obeh držav, kar naj bi bila glavna tema srečanja. Nov predsednik SKGZ SKGZ v Trstu je imela v Dizdarevič čian predsedstva SFRJ SARAJEVO. Delegati vseh treh zborov skupščine Bosne in Hercegovine so s tajnim glasovanjem izvolili Raifa Dizdareviča, zveznega sekretarja za zunanje zadeve, za člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. Raif Dizdarevič se je rodil leta 1926 v Fojnici. Bil je udeleženec NOB od avgusta 1943, član SKOJ-a od teta )944,član KPJ pa je postat marca 1945teta. Delal jevzuna-njem ministrstvu in v diptomatsko-konzularni dejavnosti v Bolgariji, Sovjetski Zvezi in Čehoslovaški. Bil je pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, sekretar sveta Zveze sindkatov Jugoslavije, predsednik sveta Zveze sindikatov BiH. predsednik predsedstva BiH in predsednik skupščine SFRJ. Raif Dizdarevič je tudi nositec številnih ! odlikovanj. Dr. KR/STFM/V SC77FLM/7DF/? ČEMt/Z/V/ŽA/VJE OEEEE77? 07 pre/.svvjegc; tečna ve//'a za navačno /t/*a-/;//uo Am;7z/co za četrt procenta n/ž/a obrestna mera, za <7rnge rarče-va/ne oh/t&e pa so hanAre m /;ran;7n/ce z raza/e obreda' za po/ procenta. Potemtakem bo v/oga na navačn/ /;ra-a//a/ bapz/c/ okre.sto-raaa z 2 3/3% /etn o /c/o-^/e/ 2 7/3%), na/v/i/'a obre^laa mera za vezane v/oge/rezača 36 mesecev) pa bo zaaia/a 7% / Uetlmut Andies uber Kiirnten « Wer sind cigentlich dic Windischen'^ Gleiehklang der Kulturen im Alpen-Adria-Raum < Das Projekt LINI KUM z 1'jbcr den Bildhauer .losef Daberntg und Malerei von Karl Vouk, Christian Marmorstcin und Egon R. Mtilter o Brucke-Grafikedidon: Isabella Ban ^ Literatur aus Karntcn: Lngelbert Ober-nosterer, Arnult Ploder, Lgyd Gstattner und drei Versuchc /um Thema Heimat von Gernot Raggcr, Heimo Toeflerl und Gerhard Moser o Karntens alteste Zcitung o" karntner Bucherspiegel 3/1987 i.l. tahrgang Herbst 19S7 BBDgaoi^aaariag Faksimile prve stran/ ktt/furne revije „Die Brucke" dopustili vpogled v vsebinski in režijski koncept. Kako je prišlo do tega filmskega projekta, je znano: v raznih prispevkih o Koroški in zlasti o perečem narodnostnem ter zadnja leta aktualnem šolskem vprašanju so ORF ( lasti v oddaji „Ohne Maulkorb") in tudi nekateri drugi nekoliko bolj popraskali po lupini neoporečne in mirne koroške idile. Le-to pa je bilo po mnenju deželnih mogočnikov in domovino branečih medijev očitno preveč... O tozadevnem viku in kriku, vse do uradnih protestov koroškega deželnega zbora, ne bi pisali. Wagner je nato dokončno odločil, da bo deželna vlada z milijonom šilingov financirala projekt, ki naj ( komu le?) ustrezno in objektivno prikaže Koroško. Za odgovornega vodjo projekta je Wagner zadolžil bivšega intendanta gradiščanskega deželnega študija ORF, Helmuta Andicsa. Ta je zdaj v razgovoru z „Die Brucke" javnost prvič bolj podrobno seznanil s tem filmskim projektom. Da zadeve ne nategujemo po nepotrebnem: Sodeč po izjavah Helmuta Andicsa, bo film prav takšen, kakršnega si je očitno želel deželni glavar. Gre za trenutno stanje in dosežke, za to, kakšna je ta dežela in kako se trudi korigirati napake preteklosti (Andies). V nasprotju z običajnim kritičnim razjasnjevalnim žurnalizmom, ki se je v preteklosti dotikal perečih tem, želi Andies izpostaviti pozitivna dejstva: „Uberwiegend herrscht das Prinzip des Auf-klarungsjournalismus. Nur eine schlechte Nachricht ist eine gute Nachricht. Ich hin-gegen suche in diesem Lande die gute Nachricht." Andies ponavlja znane pozicije: da je bila Koroška dvakrat zasedena..., da so bile tudi nemško-koroške žrtve partizanskih akcij..., in da so na obeh straneh ljudje, ki podžigajo konflikt. Edino trditvi, da je Koroška za Slovence storila veliko, postavlja Andies nasproti ugotovitev, da bi bilo lahko storjeno še marsikaj. S tem je očitno zadoščeno zahtevi po objektivnosti.? Gerhard Moser pa v svojem političnem in kulturno- (nadai/evazzp na 5. strani) Na/ začnem z Jveara ArazAZma aZr/aAoma. PrvZ; /;eAa/ /e; A o Zega, A o se;a sc o J/oJZ/ //rZ///arZzZ za TV T/aA//aaa /z/7.s/;eueA o /Zzera/7?Z a.sZrar/aA^o.szZ //oraAsAZA .S7ove/;cer' na AfaJfar.sAe/a, čeprav se//; veje/, Ja s/oreasAa //aroJ/zos; /;Z/aa na; enega ž/večega Aa/Z-ževn;'Aa. Ce se/a ze/e/ opozor/ZZ na Zo ve/ZAo vrže/ v naroa/no^fnern AnAarnen; z/v//'eny'a, se/n mora/ na/;/ nov/nar^Ao po/ ;/o cZ//'a. Pa A o sem v PaJ/mpes/; pr/prav;7 razgovor z en/m vo;///m7; pe.sn/Aov /z vr.s; ArvasAe naro<7nos/; MarAom DeA/čem, AAraZ/ pa nas/e/ na/; J/age p/.sce ArvasAe /n srAsAe ;;aro;/no.sf/, A/ /ma/o samos/o/ne Anpge a// se og/asa/o v revpa/; /n časop/s/A. MeJ poraAsA/m/ A/oven c/ pa sem po/sAa/ T/a/;ceAa A/aAZča, A/ se /e po/zAnsZ/ v proz/ Z Tozep/a/;;' česn/ev c ve;/, sam zase pa /e p/sa/ na/; pesm/, a /e n/ZAnZ/, vsa/ za /avnos/. Na vprasan/e, zaAa/ me J p o ra/rs A/m/ ,S7ove/?eZ n/ AeseJnega as;var/a/ca, m//e Je/a/ neAaAo ;aAo/e; A/saZe// se mora seve Ja ro JZ;Z Zn oA/ZAova/Z z ZzoAraževan/em; naroJnos/m' p/saZe//' mora ča;Z;Z Zn mZs/Z;Z v ma/erZnsčZnZ, ne pa v /ez/An več/ne. Pr/ nas na A/ar/zarsAem pa smo se vs/ se/e Aasne/e zače/Z ač/ZZ s/ovensAega, Zore/ maZer/nega /ezZ-Aa, vsem nam /e AZ/o Zo AoZ ačen/e Zn/ega /ez/Aa, razmZs//a/Z smo po ma JžarsAo, govorZ/Z pa s/ovensAZ /ez/A oz/roma n/egov JZa/eAz... OJ ZeJa/ /e m/nZ/o neAa/ /eZ, Zz vrsZporaA-sAZA ,S7o vencev pa se n/ /avnega /Zzerarnega g/asn... venJar AZ se preveč zav/eA/o, če AZ razgr/n/a/ vse raz/oge, AZ vp/Zva/o na seJan/e razmere. O Zem nemara AJa/ JragZč. LrnesZ Raž/č Trajen pomen ntarodnostne fiterature 13, A/AJA 'H.4DERLAP JOŽ/CA CERTOV' GUETAV JANCE ANDREJ KOKZ7T VALENTIN POLANAEK MZLKA HARTMAN SENCE LAJOE EZUNYOGH SANDOR BAT/ ZSUZSA SZ. KANYC LEONA VARGA JOZSEE 3RNG Drugi primer je iz Pomurja, star je ravno tako nekaj iet. Ekipa madžarske televi-zije je prišia snemat prvo daijšo oddajo o življenju madžarske narodnosti v Sioveniji. Zaprošen sem bit, da jim pomagam, zato sem lahko sproti zaznavat njihove vtise iz Pomurja. Urednik madžarske TV ni moget skriti presenečenja, da ima tako mata narodnost, kot je madžarska v Stoveniji, toliko in tako dobre književnike, predvsem pesnike. Totiko botj mu je bito verjeti, ker je bit sicer žeto kritičen do drugih področij, denimo v šotstvu, uporabi madžarskega jezika v združenem detu in drugje. /n zdaj smo pri tem, kar pravzaprav žetim zapisati danes: pri murskosoboški Pomurski zatožbi so izšte tri knjige domačih piscev madžarske narodnosti. Najbotj znani med njimi, Szunyogh Sandor, se nam tokrat predstavlja prvič kot pesnik igrivih otroških pesmi. Z njimi ne žeti kaj več, kakor ponuditi otrokom nekaj hudomušnega, prijetnega branja; noče jih poučevati, marveč razvedriti in sprostiti, hkrati pa se jim tudi približati, kotikor je te mogoče. Čeprav je Slovencu težko presojati, si drznem tvegati in zapisati, da je Szu-nyogh uspet ustvariti tisto, kar je nameravat, njegove pesmice bodo radi prebirati najmtajši, tisti, ki so se šete dokopati do znanja vseh črk madžarske abecede. To so cicibani v dvojezični mati šoti in učenci prvih razredov dvojezičnih osnovnih šot. Pesmi izjemno uspešno dopolnjujejo itustracije Gatics Istvana. Prvič se je za samostojni natis osmih nove) odtočit Szabo Jozsef. Zgodito se je pred nedavnim. V hovetah razmišlja o svojem detu, o dogodkih v sebi in okoti sebe, predvsem v okotici Lendave. Z novelami in črticami nastopa v knjigi Potegni, Cigan! že znan pisatelj Pat Szomi. V njegovih tekstih gre za dvoje pripovednih ravni: na tiste zgodbe, ki na hudomušen, nagajiv, včasih tudi posmehtjivo začinjen način pripovedujejo o detavcih in kmetih, vojakih in šolarjih ter šolnikih, ter na druge, sociatno čuteče in kritično usmerjene zgodbe, iz preteklosti in sedanjosti. Res je, daje od tedaj, ko je teta 1972 izšta prva knjiga, almanah treh književnikov T avaszvaras/Pričakovanje pomtadi, izšlo že vetiko samostojnih in skupinskih knjig, vendar so tudi najnovejše vredne vse pozornosti. Literatura presega folklor-nost in ustvarjalnost (čeprav sta tudi folklora in poustvarjalnost pomembni in potrebni) in daje v zakladnico narodnostne kutture nove, v času nastajanja morda še težko dojemljive vrednote. Gre za tisto nepredvidljivo in neulovljivo, kar ne more nastati na podtagi potitičnih ali drugih programov, ampak izvira iz človekove gtobine, ki je nedostopna drugim in v vetiki meri tudi neodvisna od zunanjih vsiljevanj. To je tisto, kar se intimno odziva na svet in njegove dobre in slabe strani, na dobro in zlo, vendar na samosvoj, izviren, umetniški način, kakršnega prej nismo poznali. Del tega bo ostal v zakladnici, po tistem, kar bo ostalo, bodo lahko vrednotili čas in prostor, v katerem je narodnostni pesnik živel. Madžarska narodnost v Pomurju/Sloveniji se s svojo literarno ustvarjalnostjo uveljavlja tako doma, kakor v Vojvodini in na Madžarskem, čeprav zmeraj le ni deležna tolikšne pozornosti, kakor bi si jo zaslužila. Pogoji za objavljanje, kljub težavnemu položaju v založništvu, so še zmeraj dokaj dobri. Pri Pomurski založbi, ki natisne večino madžarskih knjig, sprejmejo večino ponujenih rokopisov, nekateri književniki pa se odločajo za Vojvodino. Večja pomanjkljivost je v tem, da večinski narod, zavoljo jezikovne prepreke, ne more spoznavati literarne ustvarjalnosti Madžarov v Sloveniji. Pomurska založba poizkuša to popraviti z almanahi Sozvočje/Osszhang. V tretjem zvezku, ki bi sicer moral že pred časom na knjižne police, vnovič pa je napovedan za prihodnje leto, bodo pesmi pomurskih avtorjev madžarske in slovenske narodnosti, v obeh jezikih, torej bodo prevedene iz mad- žarskega v slovenski in iz slovenskega v madžarski jezik. Ali kot pravijo v založbi: tretji letnik bo brez dvoma še posebej zanimiv, saj bo, med drugim, na najbolj neposreden način opozoril na značilnost pesniškega razmišljanja v enotnem gospodarskem in političnem okolju, v katerem pa se razvija književnost v dveh različnih jezikih. Primerjava bo zanimiva, saj bo pokazala na podobnosti in razlike. Vseeno pa je prav teh primerjav premalo, ker je malo prevodov, malo je dvojezičnih izdaj, malo narodnostne literature v prevodu natisnejo tudi literarne revije. Nedvomno tudi zato, ker je malo prevajalcev iz madžarskega v slovenski jezik. Navzlic vsem pomanjkljivostim in zadregam, s katerimi se spopada in sooča izvirna madžarska pisna beseda v Sloveniji, ni mogoče prezreti njenega večplastnega in trajnega pomena, katerega se trenutno zavedamo manj, kakor bi zaslužil in kot bo njegova teža za poznejše rodove. Pvijofno J pV02:nil<0 *] in ul nogo lAsponcf v novoGA lofn žali DR^ ZALOŽBA KNJiGARNA CELOVEC - Pauiitschgasse 5-7, ^ 0 46 3 / 55 4 64 i TtSKARNA i BOROVLJE, Dotiichgasse 4, ^ 0 42 27 / 22 50 PODLJUBELJ, ^ 0 42 27 / 22 32 ^ CELOVEC, Tarviser StraBe 16, ^ 0 46 3 / 50 5 66 H UMETNOST! 77c/*c.7A*;' sZ/A/;/* Va/en/;/; Oman f.s/;An Jc^no) /ma za sv;/;?? oF.sezc/; /cs/var/a/c/; o/?:;s. FraJ pa/;7;7r'ay'.sa/;7r;/ /a/; ^a yg v 77a/a/7y; 67 yavno^6 //rv/č /?/*a7s/ar'/7 ^ .sa//;??.s/c/7;o //Aou/;o raz^favo. Fo/a//: .sa ;'e /;;7/Y? razu;/ g /;epog/*ey//7uo o.sa7/;o.s/ Ac/*<*?s'7a oz. aus/rgvAa /ZAovaa a/na/ac.s/;'. .Sraaa-ga/:' .s/r;o ga na .š7av;7/;/7: /*azy/auaF g/o/?;a /n g /a);7;;. Oman ja za svoja 7o.sažAa praje/ .s7au;7/;a nagra Jg m 7a/;a.s ,so7; g sam g/7; aurop.sAa as/gar/a/ng g/ra^čmg, Aaj/; /?r;'sY?/a/; /g g vsa/; ggrop.sA/7; /;Aou/;;7; srar/MČ;/; og/ Dana;'a prgPo Par;-za, P/*a.s//'a m .sgggg/a 7/*.s/a, 7,j;;7?/ja/;a m Cg/ogca. Oman as/ua/ja g raza//; /a7/;;'Aa/;. ggng/ar ja o/? /g/n ggg/no o.s/a/ zgg.s/ .svoj; o.s/;og/a' /gm/ - č/oggPa. Og/A/;ga ga ža og/ g.sgga zača/Aa, m/s7; nanj /ag/;', Po //orno u.s;.sv/mo .sa jo.s;7; - ng/ng pr/ča g/ag/;g pra/aA/os/;'. Pa Po Oman č/o-ggpa apog/aP//'a g /*az/;;7; z;77ja/;j.sA;7; oPg/oPy';P - og/ roj-.s/ua g/o .s/z;/*/;. V /gm oz/ra p o s/a ja /;aj/aoa/;aj.s; /at/aj, Po /ma na go//'o mnogo pros/ora, /g?/'g/ .s/a/;a, ag/g a/; ,sua/;'.saa. 777; /g op/a//;;7 zg mnogo, n/ggogo aajuac/'a g/g/o pa ja a/aa/a/sAo o////Aouaaja carAua na P/g^/gca. Pam /g Po/ sa//; prag/, /zg/g/a/ .s'gg?/o aajuačjo //Pogno s/ua/*;7au. Po /g /ag/; pogog/, g/a s//; o ga p/o.s;/;, g/a nam .sp/g^gogor; o suo-ja/a amg/n/ipgm ;;.s/ua/*ja/;ja. V središču je bii vedno čtovek ANDREJ KOKOT SV; Kako jc prišto do tega, da so Vam na Ptešivcu (Tan-zenbergu) poveriti umetniško opremo cerkve? Oman: Veste, da sem na Ptešivcu hodit v gimnazijo in tam kot študent pričet z risanjem. Ktjub temu so dotgo razmišljati, komu naj zaupajo opremo cerkve. Cetotni načrt je izdeta! arhitekt Gernot Kutterer, za umetniško opremo pa so potem pridobiti mene. Deto arhitekta me je seveda postavito v dotočen okvir. Najprej je bita načrtovana samo oprema ottarja, potem pa smo se odtočiti s freskami opremiti tudi stene cerkve. Tako sem imet možnost razširiti svojo kompozicijo. SV; Ste za tako obsežen projekt izdetati poseben načrt? Oman: Ne, vse sem detat po nekem smistu improvizacije, kar zahteva tudi moja trenutna tehnika stikanja fresk, saj ob tem nastajajo posamezne ptasti - spomini na člove-ka. V teh ptasteh prikazujem razne generacije čtoveštva, ki so prihajate in odhajate. SV: Taka stvaritev zahteva vetiko napornega deta, kako dotgo ste detati na Ptešivcu? Oman: Z detom sem pričet maja teta <986, končat pa sem v tetošnjcm potetju. Detat sem torej več kot teto dni. Kaj za vas pomeni ustvarjanje verskih motivov? Oman: Biblijske itustracije detam iz svoje humanistične usmeritve. Zato sem v nasprotju s svojim načinom deta na Ptešivcu uporabit tudi več barv, ker so ljudje ob svečanih priložnostih oblečeni v oblekah prijaznih barv. SV: Pravite, da Vam je bit večji probtem obtikovanje ottarja, v kakšnem smistu? Oman: Tu je potrebna sim-botizacija katoliške vere -sicer je to vedno križ, a treba je bito upodobiti tudi sv. duha, Kristusa in Marijo. Žetja naročnika je bita, da ti trije simboti pridejo botj do izraza. Križ sem oblikovat s figurami, v katerih je spoznati 12 apostolov, odprte pa so tudi druge možnosti razlage. Večji je bit probtem pri stranskih kritih ottarja. Uporabil sem ztato, ki daje možnost, da figure iz noči prihajajo v tisto, v kar čtovek verjame, v svettobo in s tem v večnost. To pa je spet navrglo probtem, kako to simbotiko uresničiti, da ne bi bita btizu samo vernikom, ampak da bi imeta tudi pravi umetniški izraz, da ni narejena samo za cerkev. Zato bi sedaj, če bi vse še enkrat deta), stvari napravit drugačne, najbrž bi tudi križ izdeta) iz raznih ptasti. A to je usoda umetnika, da vedno išče, Ptešivec sem pač napravit v nekoliko botj svečanem smistu. S tem pa moje umetniško deto še ni končano, prav v cerkvi na Ptešivcu bi svojo kompozicijo tahko razvijat še naprej; stene stranskih ottarjev bi to možnost nudite. Ktjub temu sem zadovoljen, ker sem vendarle detat po svojem občutku, kar je za umetnika bistveno. Naj dodam, da bi stene rad sim-botizirat s križevim potom. SV: Postopek, katerega ste se postuževah na Ptešivcu, dopušča prikaz tega umetniškega deta tudi v drugih krajih. Kako je to potekato? Oman: Kot že omenjeno, sem stene oz. freske upodab-tjat v več ptasteh. Pri tem sem uporabljal platna, ki sem jih tepit na .stene, potem pa spet snemat kot nekakšne plasti. Pri tem pa so nastajali negativi, nove podobe. Tako imam zdaj dovolj gradiva za samostojne razstave. Pravkar sem jih razstavlja! v Mariboru, v marcu prihodnjega teta bodo na ogled v Ljubtjani in v Maria Trostu, razen tega pa bodo te dni na ogled v novi gateriji, ki sva jo s pesnikom in fotografom Petrom P. Wipptingerjem uredita na Dunaju. SV: Kakšni so vaši načrti za prihodnost: Oman: Kar zadeva umetniško smer, tahko rečem, da se spet odmikam od barv, čeprav je mozaik, ki ga detam na stanovanjski hiši na Dunaju (v 13. okraju) po barvah še botj živ, naročilo je pač tako. Trenutno imam žeto zanimivo naročito in sicer opremo nove gimnazije v Spittatu. Tam je zasnova opreme nastala že pred realizacijo postopja, kar umetniku daje povsem druge, botjše možnosti. Tako sva z arhitektom tahko izdetata cetotno kompozicijo, v katero sva vktjučita tudi vrt. Vse bo gotovo prihodnje teto in se že sedaj vesetim otvoritve šote. V načrtu imam tudi razstave na Dunaju, v Brustju iti kot že povedano v Ljubljani in Trstu. Morda bi omenit še to, da bo galerija na Dunaju odprta tudi v času ustvarjanja novih det, kar bo posebnost za obi-skovatce. Ker je prihodnje teto tudi 50-tetnica anštusa Avstrije k rajhu, žetim tudi kot umetnik opozoriti na to, da bi bito prav, če bi tudi na avstrijski strani tjubetjskega predora postaviti spomenik. Sam pa mistim, da bi bito prav, če bi stene predora postikati z motivi, ki bi potnike opozoriti na to, da so ta predor delati jetniki, ki so tam tudi umirati. Mistim, da večina tjudi ne ve, kako je ta predor nastat. Dolžni smo. da se tem žrtvam poklonimo. Sam bi detat brezplačno, obtasti pa naj prispevajo barve in tehnične pripomočke za realizacijo. Freske in o//ar v cerkvi na P/ešivcu. siika; t/Vip/inger Napeto kot roman j/;a7a//'avanja^3. j/rani) esejističnem prispevku prav nasprotno izziva potemiko s tisto koroško domovino rjavih gvantov, ki če se že ne pojavljajo očitno v javnosti, pa korakajo v ogromni armadi avtorju v sanjah nasproti... Z ostrimi mislimi skuša razgaliti sptošnost, površnost in protislovnost koroškega pojmovanja domovine; prepleta jih s svojimi in izkušnjami drugih, meri jih ob kriterijih demokratične družbene zavesti. V šestih tezah izpostavlja, da je Koroška ..domovina" nekaj izktjučno nemškega; izogiba se nemškemu, zgodovinskemu in ideološkemu samoočiščevanju ter namesto tega ustvarja kaotično nepreglednost in nejasnost pojmov; vse to gotovim reakcionarnim domovinskim ideologom in zaščitnikom omogoča mono-pot nad ..domovino", ki se potemtakem zapira ati četo postavlja nasproti sodobnim in kritičnim nosilcem kulturnih, političnih in družbenih sitnic. Moserjeva ocena barantanja in mitologiziranja s pojmom ..domovina" ob konkretnem primeru Koroške je brezkompromisna, izzivalna. S strani zagovornikov take domovinske kulture, ki jo je Gerhard Moser vzet v pretres, je kajpada pričakovati jedke odmeve. Istočasno pa je njegov esej vsekakor tudi neposreden izziv pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti, da bi k razpravam kaj prispevati iz svojega zornega kota. „Die Brucke" tokrat predstavlja še dosti drugih izredno zanimivih tem in avtorjev. Ponatisnjeni so prispevki koroškim umetnikov Giset-berta Hokeja, Valentina Omana ter Hansa Muhra, s katerimi so sodelovati na mednarodnem bienatu INTART 1987 v Ljubtjani. Gerhard Pitgram in Jakob Steuerer predstavtjata študentski alternativni kulturni projekt UNIKOM v Cetovcu. Stavistka Litti Jaroschka v prispevku „Wer sind die Win-dischen? skuša utemetjiti domnevo, da so se Slovenci pred 1500 teti priseljevati s severa preko Atp, kar bi pomenilo, da so botj sorodni z zapadnimi stovanskimi narodi: s Čehi, Slovaki ati Potjaki. Literarni znanstvenik Johann Strutz piše o večjezičnosti in večkulturnosti na jugovzhodu Avstrije. Maja Hadertap predstavlja slovenskega likovnika Karta Vouka. Razen tega najdemo v novi številki revije predstavitev modernih mladih umetnikov, tokrat Petra Eggerja ter vsestranskega Christiana Mar-morsteina, v knjižni recenziji pa Edith Darnhofer obravnava knjigo „Padtim za svobodo" Zatožbe „Drava". !gor Schetlander H ZNANOSTIM Dr. 7r/r/gz Evt/T/gg/At ^7*gA ("7262-7977/, 7*7/7*77 r7 77/v77/7;g/'A7/; .s/77t'7*7;.sA7'9 /'//vr;/'// t/g/T/vcgv 77/7 Ao7/cu 7 9. m v ZT/čgfAu 29. ^t/z/gT/u, /7 V7*/g ,S'g7/7*7777/gV7*7 /7*7 po s/rtrii 7/g/g-Žg7/ /777Z77r/777.S77 Vir7rA77t'/7/7/A7rV 777 /77 V 77 77 V/7 17 2/ovg7///7. /(777' /7' ,,.S777t'7*77.sA/ V7*S7777'A" Žg 7777 A/ 777/777 /7777*777'77/, /A 9/777 /g/Tt.S /7*.S'7*7// 17 7//'ggOV/ 7/77777777*7 V7/.S/' ,SA/7'7/ 77777/ AA77//77 A77A77 /77'77.s7771'T7 77 9 79-/7*77777'/ .S'7777*7/, A/ S77 /7 S' A'7'77/77 p7*7.S7V7777.S//'7r 7/77// /777777707 7/gA7/fg7*7 /;77/t'7'A/7 /77*7*7/-S/UV77/A/ s/ovgT/sAg po//9Ag, V' A/779//7//77 /777 /A 9//T7 77Ar77g/77 7 777 Z77, A/ /77 /A /77*7/77*7/V///7 Zg777/77V7'77.S'A77 7/r77.s9lY7. Narodu je kazat pot LADO STRUŽNIK Na okrogli mizi je sodelovalo pet znanih poznavalcev Krekovega življenja in dela. Dr. Walter Lukan, koroški Slovenec iz Zgornjih Jezerc nad Vrbo, ki zdaj živi na Dunaju in ki je o Krekovem političnem delovanju opravil doktorsko disertacijo in dr. Janko Prunk sta osvetlila Krekov vpliv na politična dogajanja med Slovenci. Teolog dr. Janez Juhant je prikazal teološko ozadje Krekovega socialnega dela, dr. Matjaž Kmecl njegovo leposlovje, dr. Anton Trstenjak pa njegovo osebnost. Iz vseh predstavitev in razprav je mogoče razbrati, da je bil dr. Janez Evangelist Krek izjemna osebnost z vrsto talentov. Kot ocenjujejo, je njegova največja zasluga v tem, da je aktiviral samoorganiziranje najširših slojev in na Slovenskem priprrmogel k ustvarjanju sodobne družbe. Bil je sposoben na domala vseh področjih: na socialnem, narodno-organizacijskem in verskem. Bil je nadpovprečno inteligenten, dober, nesebičen in skromen. Slovel je po širini duha, ki so mu njegovi nasledniki zvesto sledili. Dr. Krek se je rodil 27. novembra leta 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico na Dolenjskem, kjer je bil njegov oče učitelj. Ta je bil sicer doma iz Selc nad Škofjo Loko. Tja se je po očetovi zgodnji smrti preselila Krekova mati, kjer je podedovala hišo. Po končani gimnaziji je Krek stopil v ljubljansko bogoslovje in leta 1888 postal duhovnik. Zaradi njegovega izrednega talenta so mu omogočili nadaljni študij v Avgu-štineju na Dunaju. Tam si je poleg teoloških znanj pridobil izjemno poznavanje filozofije, sociologije, narodne eko-nomije in zgodovine. Po vrnitvi z Dunaja je bil nekaj časa ljubljanski stolni vikar, nato pa od leta 1895 do sv(7je smrti profesor na ljubljanskem bogoslovju. Nobenih visrrkih časti in funkcij ni imel ali po njih hrepenel. Edino naziv duhovnik doktor si je pridobil s svojim znanjem in delom. Bil pa je tudi ljudski poslanec v Kranjskem deželnem zboru in v dunajskem parlamentu. Že v prvih letih svojega javnega narodnega delovanja je zasnoval in uresničil obe temeljni stvaritvi, s katerima je njegovo ime označeno v slovenski zgodovini. To sta zadružna organizacija, katere začetek sega v leti 1894 in 1895 ter jugoslovanska orientacija narodnopolitične rešitve slovenskega vprašanja iz leta 1898. Vse njegovo nadaljnje delo je bilo osredotočeno na širjenje in utrjevanje teh dveh zamisli, ki sta neverjetno hitro napredovali in osvajali slovenske množice. Prvi njegov uspeh je bila socialna organizacija krščanskega delavstva, ki gaje, da bi ga obvaroval pred materialistično ideologijo, vezal na konservativno katoliško narodno stranko, ki se je po letu 1905 imenovala Slovenska ljudska stranka. Iz te delavske socialne organizacije je leta 1909 ustanovil Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je po prvi svetovni vojni postala matica krščanskega socializma na Slovenskem. Drugi Krekov velik socialni in gospodarski uspeh je njegova zadružna organizacija za kmeta. S to organizacijo, kjer so imeli vsi člani enak glas ne glede na višino vplačanega deleža, je pomagal malemu kmetu, ki je predstavljal večino slovenskega naroda. Zadružne hranilnice in posojilnice so iztrgale kmete iz rok oderuhov, zaustavile prodajanje zadolženih kmetij in s tem odliv slovenskega življa v Ameriko. Zadružna organizacija, ki je leta 1903 dobila svojo centralno Zadružnr) zvezo, se je hitro širila. Leta 1910 je bilo že več kot 500 Krekovih zadrug, med njimi tudi nekaj proizvodnih in prodajnih. Kapital v njih je hitro naraščal in pred prvo svetovno vojno presegel višino vsega slovenskega kapitala, vloženega v industrijo na Slovenskem. Na njegovo pobudo so v Ljubljani ustanovili zadružno šolo, ki je bila ena prvih v Evropi. Pomembna je bila tudi njegova vloga pri jugoslovanskem usmerjanju narodne politike večinske Slovenske ljudske stranke. Svoje navdušenje nad možnostjo jugoslovanske države v okviru habsburške monarhije je pokazal ob aneksiji Bosne in Hercegovine leta 1908 z izjavo v Kranjskem deželnem zboru, ki stajo podprli obe slovenski stranki. Krek je bil tudi pobudnik znamenite majniške deklaracije v dunajskem parlamentu med prvo svetovno vojno. Z njo je bilo domači avstrijski in mednarodni javnosti odločno izraženo, da želimo Slovenci skupaj s Hrvati in Srbi svojo neodvisno državo. Skrbel je tudi za vzgojo ljudstva. Prepredel je vso slovensko deželo z izobraževalnimi društvi, v katerih se je budila narodna zavest. Bil je prijatelj dijakov in študentov in v njih budil književno in narodno ustvarjalnost. Slovenski literati Cankar, Župančič, Finžgar in drugi so ob Kreku črpali pobude za svoje leposlovne delo. Tudi sam je napisal 77koli 600 člankov, ki jih je objavljal v takratnih časopisih, predvsem v Slovencu, Domoljubu, Katoliškem obzorniku in Času. Delavska lista Glasnik in Naša moč ter Vestnik SKSZ je ustanovil sam. Njegovi najbolj znani deli sta knjigi Črne bukve kmečkega stanu in Socializem, vseob-sežni zgr/dovinski prikaz sve-tr)vne socialistične misli in dejanja, ki je pravi poziv k socializmu. Kot deželni in državni poslanec se je zavzemal predvsem za splošno volilno pravico, za uveljavitev slovenskega jezika v parlamentu, za pravice delavcev in kmetov ter za pravice slovanskih narodov v Avstro-Ogrski državi. Krek je bil izredno priljubljen govornik in tudi njegovi politični nasprotniki so ga cenili in spoštovali. ,,Brez meja" - pesmi Lenčke i^uppcijevc V A/7/7'ž777*777 7/777-77 VAZ z/7 /7*777 /999' /A /777/gg /77/9//A/ZC7/ 1777/7 A/7^gf77 Z 7/7/^/oV7777/ „Z?7*gZ 77/g/T/" 5 /777.S/77TA/ /77*7)777/ Agr/ČAg /G//7/77*/*/At'7*, 77t'i77/*77'7* /7//*//.S'A/77 /77*.W77 777 /77'//777 V7*//A. 77/ A//.S/T/7 .S'gVg/9/ 777 /7/1-77 /g t'7'.S/g, .S'///' .S/7 /77*.S7777 Ag/7ČAg /G//7/7g/*/gt-'g /zA/g Zg /g777 /922. KA/.S/*/// Z 7777.s/77t'77777 „9*77/777 77 .S /77/AA'/'", 77 77 A7777*7*7 /A /7771777*779 22 /77*17777, /A 7*77 Z/7/'77-7/777777. /l/77 /g/77 /777 1/77 Z 9r//77*Z/r/7? 9?/9g/77'g/77 7Z///7//7 A/717*f// ,,,S*A77t-77/?l77F// 9g//7 A7/77777". Vi77A77A7*777 /A 1 A7717*177 7Zl/77 77779' 97*771 777*77 1 /7gW7 77777, 777 A77 /7/79' 777A 7*777 V A77/7Z77g777 7/7/7*7/ VAZ/ MIHA PASTERK Lenčka Kupper, rojena pri Bognarju v Bistrici pri Pliberku, je že v svoji mladosti zelo rada prepevala. Ko se je pred skoraj 30 leti poročila in rodila tri sinove, jim je rada prepevala in brala. Ker pa ali ni bilo primernih pesmic, ali pa jih je zmanjkovalo, jih je Lenčka začela sama skladati, ni pa jih zapisovala. S tem je začela veliko pozneje. Prva, ki se je poslužila njenih pesmi, je bila Pepca Weiss. Žbirala je namreč pesmi za otroški zbor in zato nagovorila tudi Lenčko Kupper. Do danes ima Lenčka napisanih in uglasbenih nad 100 pesmi, s katerimi se seveda ne zapira med štiri stene, pač pa gre z njimi med otroke. Z otroki prepeva npr. že sedmo leto vsak četrtek popoldan v otroškem vrtcu Naš otrok, kjer obenem tudi vidi, katere njene pesmi otroci hitro dojamejo. Sicer jo na Koroškem d/) danes niso povabili na kakšno šolo, izven Koroške pa že. Tako je bila od 24. do 27. novembra t. 1. na Salzburškem, kjer je obiskala pet razredov in en otroški vrtec. Prav tako pa jo je lani v Salzburg, v „Schreibwerk-statte", povabilo Zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in šport, sicer pa prebira svoje pesmi tudi na raznih branjih, vendar je v pogovoru s SV dejala, da se njene pesmi bolje pojejo kot berejo. Poleg tega, da Lenčka Kupper piše pesmi za otroke in poje z njimi v vrtcu, že okrog 20 let poje tudi pri MPZ „Jakob Petelin Gallus" v Celovcu. Za svoj trud in delo z otroki in za otroke je 26. aprila 1987 na srečanju mladinskih zborov na Brnci prejela Gallusovo priznanje, za kar ji tudi na tem mestu veljajo iskrene čestitke. Kakšne so pesmi Lenčke Kupperjeve, kako nastajajo? Kot je dejala avtorica sama o sebi, je ohranila še mnogo otroškega, kar skrbno neguje. Rada sanjari in se podaja v fantastični, pravljični svet. Prav tako vedno znova odkriva naravo, stvari, ki so na prvi pogled vsakdanje. Skuša opisati lepoto narave, ki jo obdaja in ko se porodi še melodija, si jo prav hitro zapiše. Ljubezen do narave, do otrok in soljudi pa se močno odraža tudi v njenih pesmih. i. Lenčka Kupper Brez meja 7. Brez me/a na/ druži pesem srca vsa. Še/e čas, menda skra/ni čas. Skupno grad/mo zda/ s/ 9o//'ši, /epši svet, ne pustimo si kora/že vzet 7 2. Po/eš ti, ifa/jan, z mano, /az sem S/ovan p/eše črnec z Južne Afrike, /ndz/anca rad imam in sosedu roko dam. K/er i/u&ezen /e, tam sem /az doma. Georg Kreister: Die Hexe Die Dome ne&enan ;3f eine //eAe. Da^ icA /ang^i Aemu^. Aie mo/? am ^47!en<7 /cieine we;)3e /CiecLse, Ae wi;* nicAi w/:en, ror$ Haaj. Die Nexen, ;7ie