Pionirska kapa in rdeča ruta
V našl občini Je 26. novembra kar 696 prvošolcev stopilo v vrste Tltovih pionirjev. Sprejeml clclbanov v zvezo pionirjev so blll kot vedno prlsrčni in slovesni. Na večini šol so bill v popoldanskem času - tako je bilo prisotnih več staršev in krajanov - sajje to vellk dogodek tudi za družino in ne nazadnje za krajevno skupnost.
Ponekod so šole organizirale sprejeme zunaj šolskega poslopja (Tone Cufar v Domu JLA, Ledina v dvorani Doma tehniških šol, To-ne Tomšič v Kulturnem centru Poljane) in s tem še poudarile splošen družbeni pomen spreje-ma cicibanov v zvezo pionirjev.
Pionirska zaobljuba pred pio-nirsko zastavo je zvenela zanosno in odločno:
Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo:
da se bom pridno učil in delal, spoštoval starše in učitelje, da bom zvest in iskren tovariš, ki drži svojo obljubo;
da se bom ravnal po zgledu naj-
boljših pionirjev,
da bom spoštoval slavna dejanja
partizanov
in napredne ljudi sveta,
ki žele svobodo in mir;
da bom ljubil svojo domovino,
samoupravno socialistično Jugo-
slavijo,
njene bratske narode in narodno-
sti
in gradil novo življenje, polno sre-
če in radosti.
In kaj je lepšega in bogatejšega, kot podariti domovini ob prazni-ku republike na stotisoče srečnih in brezskrbnih in v socialističnem duhu vzgojenih novih pionirjev!
V petek, 27. novembra, so imeli novo sprejeti pionirji pouka prost dan, zato je bilo treba čas kar naj-bolj slovesno zapolniti. Občinski svet zveze pionirjev, ki deluje pri
občinski zvezi prijateljev mladi-ne, je pripravil pester program in dopoldne je vse prehitro minilo.
Ob 8. uri so prišli novim pionir-jem čestitat mali šolarji iz centr-skih WO. Bila so to čudovita sre-čanja - novi pionirji, ponosni na pionirsko kapo s petokrako zvez-' do in rdečo ruto; cicibani, polni radovednosti, občudovanja in ne-strpnosti - leto bo vse predolgo, ko bodo tudi oni postali pionirji! Vrstile so se pesmice, igrice, ple-si; ponovno je zadonela pionirska himna, pionirji so še enkrat pred cicibani povedali pionirsko zaob-ljubo. In ne nazadnje še izmenja-va priložnostnih darilc, ki so jih izdelali pionirji in cicibani sami. Bilo je to res majhno, a nadvse prisrčno in vzgojno bogato slavje!
Ob 10. uri so se novo sprejeti pionirji iz vseh centrskih šol zbra-li v kino dvorani Union in si ogle-dali film Ne joči, Peter. Majhni, kot so še, so se kar izgubili v udobnih sedežih - le rdeče rutke in modre kape pa sproščen živžav so izdajali, da pionirji praznujejo. In še ena čestitka jim je bila v Unionu namenjena - v imenu družbenopolitične skupnosti ob-čine Center in vseh odraslih jih je pozdravil in jim čestital k spreje-mu narodni heroj Janez Učakar.
Tako so torej preživeli svoj prvi dan novi pionirji. Kako pa bodo preživljali vse naslednje dni in vsa leta tja do 7. razreda, ko bodo sprejeti v Zvezo socialistične mla-dine, je odvisno predvsem od nas odraslih - ne samo od šole, tem-več tudi od okolja, v katerem bo-do pionirji rasli, se ustvarjalno igrali in učili, pa tudi sprejemali majhne, a odgovorne naloge. Jim bomo znali mi, krajani, prisluhni-ti in jim biti dobri mentorji? Le tako jih bomo navezali na njihovo krajevno skupnost, da jo bodo sprejeli resnično za svoj svet, ki mu bodo tudi kasneje kot mladin-ci in odrasli krajani pripadali z vso aktivnostjo in odgovornostjo.
R. S..