Številka 7
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, petek 9. marca 1979
Cena 18 dinarjev
XXXVI
348.
Na podlagi 147., 318., 315. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, četrtega odstavka 6. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74), prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. februarja 1979 spre j ela
ODLOK
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblašča, aa v imenu Socialistične republike Slovenije sklene dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980.
Št. 30-34/79
Ljubljana, dne 27. februarja 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
349.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 13. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 6. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o potrditvi statuta Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
Potrdi se statut Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, ki ga je sprejela skupščina te skupnosti na svoji 9. seji dne
5.	decembra 1978.
St. 025-26/79
Ljubljana, dne 27. februarja 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
350.
Na podlagi 335. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 160. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za informiranje
I
Ustanovi se Komisija Skupščine SR Slovenije za informiranje.
II
Komisija Skupščine SR Slovenije za informiranje:
—	skrbi za sprotno spremljanje celovitega in usklajenega razvoja na področju družbenega sistema informiranja kot sestavnega dela družbenopolitičnega sistema socialističnega samoupravljanja in pogoja za odločanje ter za uresničevanje samoupravnih pravic in obveznosti;
—	spremlja uresničevanje kadrovske politike, pri tem pa spodbuja ustrezne oblike izobraževanja in usposabljanja delavcev na posameznih področjih družbenega sistema informiranja;
—	spremlja, obravnava in daje predloge za ureditev materialnih in organizacijskih vprašanj v delovanju družbenega sistema informiranja, spodbuja usklajevanje interesov in potreb na tem področju, poslovno in dohodkovno povezovanje, programiranje razvoja, delitev dela in sodelovanje v izvajanju programov in raziskovalnih nalog;
—	proučuje in spremlja problematiko, ki se nanaša na obveščanje v delegatskem sistemu in na informativno- dokumentacijsko dejavnost.
III
Komisija daje pristojnim zborom Skupščine SR Slovenije poročila o svojem delu in predlaga ukrepe za nadaljnji razvoj družbenega sistema informiranja ter spremlja njihovo izvajanje.
IV
Komisija sodeluje z ustreznimi telesi Skupščine SFR Jugoslavije, skupščin socialističnih republik, socialističnih avtonomnih pokrajin in občin.
Pri graditvi in izboljšanju družbenega sistema informiranja sodeluje komisija z republiškimi organi in organizacijami, s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami in posamezniki.
V
Komisija ima predsednika in enajst članov.
Po štirje člani se izvolijo izmed delegatov v Zboru združenega dela, Zboru občin in Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
VI
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat za informacije Skupščine SR Slovenije.
VII
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 0201-1/79
Ljubljana, dne 27. februarja 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
351.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in
1.	alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj
(YU-1621)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1621), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-266/79
Ljubljana, dne 27. februarja 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
252.
Na podlagi 318. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 58. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ter 29. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 24-1100/76)
sklepaj o :
I.	Po pooblastilu temeljnih organizacij združenega dela:
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, Ljubljana,
SOZD Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Maribor,
Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin v SR Sloveniji, Ljubljana,
Poslovna skupnost za realizacijo programa gazrifi-kacije v SRS, Ljubljana,
Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet, Ljubljana,
SOZD Železniško gospodarstvo, Ljubljana, Republiška skupnost za ceste, Ljubljana,
SOZD Združene PTT organizacije Slovenije, Ljubljana,
Zveza vodnih skupnosti SR Slovenije, Ljubljana, Kmetijska razvojna skupnost Slovenije, Ljubljana, Zadružna zveza SR Slovenije, Ljubljana, Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, Ljubljana,
SOZD Slovenija Papir, Ljubljana,
SOZD Slovenijales, Ljubljana,
SOZD Uniles, Ljubljana,
SOZD Slovenske železarne, Ljubljana,
SOZD Unial, Maribor,
SOZD Kerna, Maribor,
Iplas, Koper,
SOZD Polikem, Ljubljana,
INA — Nafta, Lendava,
SOZD Lek — Krka,
Belinka, Ljubljana,
TKI, Hrastnik,
Cinkarna Celje, Celje,
Jugotekstil — Ljubljana, Ljubljana,
SOZD Združena podjetja strojegradnje, Ljubljana, SOZD Iskra, Kranj,
SOZD Gorenje, Velenje,
Poslovna skupnost TAM, Maribor,
Tovarna avtomobilov CIMOS, Koper,
Industrija motornih vozil, Novo mesto,
Ljubljanska banka, Ljubljana,
Kreditna banka Maribor, Maribor,
Kreditna banka Koper, Koper,
Jugobanka, sedež Ljubljana, Ljubljana,
Beograjska banka, Temeljna banka Ljubljana,
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Ljubljana,
Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana, Izobraževalna skupnost SR Slovenije, Ljubljana, Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljana,
Zdravstvena skupnost Slovenije, Ljubljana, Telesno-kulturna skupnost SR Slovenije, Ljubljana,
Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Ljubljana,
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Ljubljana, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Ljubljana,
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Ljubljana,
Samoupravna interesna skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, Ljubljana.
II.	Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana,
Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana.
III.	Po pooblastilu svojih skupščin:
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
Izvršni sveti skupščin občin,
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane,
Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper
DOGOVOR
o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980
1.	člen
Dosedanji četrti in peti odstavek 4. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje
1976—1980 (Uradni list SRS, št. 24/76) se spremenita tako, da se glasita:
»Zaradi izboljšanja plačilne bilance z razvitimi deželami po letu 1980, povečanja obsega gospodarske menjave z deželami v razvoju in neuvrščenimi deželami, razvoja petrokemične industrije in krepitve energetske in surovinske osnove in ker zmogljivosti predelave nafte v SR Sloveniji ne pokrivajo potreb po derivatih, bo pričeta fazna izgradnja rafinerije nafte Sermin kot skupne naložbe v sestavu energetske cone v Kopru. Poleg rafinerije bodo zgrajeni terminali za naftne derivate in kemikalije, terminali za vtekoči-njene energetske pline in tiste petrokemične in druge industrijske kapacitete, ki so neposredno vezane na rafinerijo nafte, pri čemer bo uporabljena takšna tehnologija, ki bo preprečila onesnaževanje okolja.
Polikem oziroma ustrezna asociacija združenega dela, ki bo v svojem sestavu zajemala vse zainteresirane organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti, bo z združevanjem sredstev omogočila financiranje vseh, za realizacijo projektov potrebnih študij (tehničnih, ekonomskih, ekoloških) in pripravljalnih del. Ko bodo vsa dela opravljena in dosežena soglasja partnerjev v skupni naložbi, bo asociacija združenega dela skupno z ostalimi partnerji zagotovila potrebna sredstva in kadre ter leta 1979 začela z gradnjo posameznih objektov v coni.«
2.	člen
Prvi odstavek 19. člena se za besedama »cestnih vozil« dopolni z vejico in besedama »osebnih vozil«; za dosedanjim četrtim odstavkom 19. člena pa se vstavijo trije novi odstavki, ki se glasijo:
»IMV Novo mesto bo v obdobju 1976—1980 povečala proizvodnjo osebnih vozil in avtomobilskih stanovanjskih prikolic s posebnim poudarkom na izvozu. Tako bo v letu 1980 proizvedla 150.000 osebnih vozil in
50.000	avtomobilskih stanovanjskih prikolic ter izvozila na konvertibilno področje okoli 30 odstotkov osebnih vozil in okoli 90 odstotkov avtomobilskih stanovanjskih prikolic. Za uresničitev tega programa se bo delovna organizacija IMV samoupravno povezala s kooperanti ter ta program in njihove programe vključila v samoupravni sporazum o temeljih plana.
Delovna organizacija CIMOS bo na osnovi pogodbe o skupnih vlaganjih in na osnovi mednarodne kooperacijske pogodbe razširila velikoserijsko proizvodnjo avtomobilskih delov za izvoz, tako da bo znašala skupna vrednost teh delov v letu 1980 850 milijonov dinarjev. V letu 1980 bo sestavila in prodala na domačem in tujem tržišču 22.000 osebnih vozil. Za uresničitev tega programa se bo delovna organizacija CIMOS samoupravno povezala s kooperanti ter ta program in njihove programe vključila v samoupravni sporazum o temeljih plana.
IMV Novo mesto in CIMOS Koper ter druge zainteresirane organizacije združenega dela bodo na iniciativo in ob sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije ter v sodelovanju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in bankami v letu 1978 pripravile predlog skupnega koncepta razvoja proizvodnje osebnih vozil, avtomobilskih delov in sklopov v SR Sloveniji ter glede na reprodukcijsko dohodkovne povezave dopolnile oziroma sklenile samoupravne sporazume o te-meljih planov. Gospodarska zbornica Slovenije bo na tej osnovi predložila dopolnitev tega dogovora.«
Sedanji peti, šesti in sedmi odstavek 19. člena postanejo osmi, deveti in deseti odstavek.
3.	člen
Dosedanji 22. in 23. člen dogovora se nadomestita z naslednjimi novimi členi:
»22. člen
Raziskovalna skupnost Slovenije bo skupaj s področnimi in območnimi raziskovalnimi skupnostmi spodbujala procese trajnejšega povezovanja raziskovalnih organizacij z njihovimi uporabniki na dohodkovnih osnovah, tako da bo v sodelovanju z neposrednimi uporabniki in družbenopolitičnimi skupnostmi opredelila naloge za dolgoročnejšo razvojno usmeritev in tematsko zaokrožene raziskovalne projekte ter usmerjene programe skladno s srednjeročnimi razvojnimi programi združenega dela in določila, v kolikšnem deležu bo sodelovala pri izvedbi teh raziskovalnih projektov s sredstvi, združenimi v Raziskovalni skupnosti Slovenije; pri tem bo zagotovila sorazmerno večji delež pri programih in projektih, ki vključujejo nacionalne, skupne in temeljne raziskave. Hkrati bo zagotovila tudi ustrezen delež sredstev za razvoj raziskovalnih kadrov, raziskovalne opreme in raziskovalne infrastrukture, potrebne za izvedbo teh programov in projektov.
Na področju investicij bo Raziskovalna skupnost Slovenije zagotovila poleg dogovorjenih investicij v raziskovalne kapacitete soudeležbo pri adaptaciji in graditvi novih prostorov SAZU v višini 40 milijonov dinarjev ter soudeležbo pri gradnji Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani in knjižnice tehniške visoke šole v Mariboru v skupni višini do 10 milijonov dinarjev (oboje v cenah leta 1975).
22.	a člen
1,	Izobraževalna skupnost Slovenije bo skupaj z drugimi organizacijami in skupnostmi še nadalje sodelovala pri ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti, tako da bodo le-te ustanovljene za vsa področja združenega dela najkasneje šest mesecev po sprejetju zakona, ki bo konkretiziral razmerja o svobodni menjavi dela.
2.	Na področju usmerjenega izobraževanja bodo posebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije v obdobju 1976—1980 zagotovile zlasti uresničevanje naslednjih nalog:
a)	Izobraževanje in usposabljanje za poklice v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, v posebnih zavodih za poklicno usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, v višjih in visokih šolah ter umetniških akademijah in fakultetah po stroškovnih normativih in standardih, sprejetih v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije; v navedenem obdobju bodo šole finalno izobrazile naslednje število učencev:
450 za gozdarske poklice, 4.000 za kmetijske poklice, predelovalce hrane, ribiče in podobno, 1.400 za poklice predelovalcev kož, usnja in sorodne stroke, 3.500 za poklice tekstilne stroke, 1.800 za poklice kemijske, farmacevtske in gumarske stroke, 300 za ladjarske in navtične ter pomorsko gospodarske transportne poklice, 2.500 za poklice lesarske stroke, 8.000 za poklice gradbene stroke, monterske in inštalaterske poklice, 4.200 za gostinske, turistične in sorodne poklice, 9.000 za poklice elektrostroke, 12.000 za kovinarske, mehaniške, strojne in metalurške poklice, 15.000 za trgovske in sorodne stroke ter finančnike in ekonomiste, 1.000 za grafike in sorodne poklice ter poklice papirniške stroke, 1.700 za rudarske in geološke poklice ter skupno 39.000 za poklice zdravstvenih in socialnih
delavcev, za poklice v prometu in zvezah, za poklice prosvete in kulture, administracije in za druge poklice.
Pri tem bodo:
—	srednje šole v šolskem letu 1977/1978 odprle dodatnih 120 oddelkov za 3.500 učencev in nato v vsakem šolskem letu še po 60 oddelkov za 1.800 učencev;
—	zavodi za usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju odprli 6 oddelkov v poklicnih šolah in 11 oddelkov praktičnega pouka v delavnicah;
—	v visokem šolstvu se bo povečalo le število študentov ob delu;
—	poklicno usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bo zagotovljeno v obsegu zakonskih obveznosti;
—	domska vzgoja za učence srednjih šol ter domska oskrba za študente v študentskih domovih bo organizirana v takem obsegu, da bodo izkoriščene vse domske zmogljivosti.
b)	V okviru preobrazbe šolstva v usmerjeno izobraževanje bo Izobraževalna skupnost Slovenije v letu 1978 skupaj s posebnimi in občinskimi izobraževalnimi skupnostmi izoblikovala koncept in predlog mreže šol in šolskih centrov za usmerjeno izobraževanje. Zagotovila bo tudi sredstva za razvojno in raziskovalno delo v zvezi z uvajanjem reforme usmerjenega izobraževanja do višine 44,6 milijona dinarjev.
Najkasneje do šolskega leta 1979/80 bodo uvedeni novi učni programi v vse prve letnike usmerjenega izobraževanja, pripravljeni novi učbeniki in učna sredstva in dodatno usposobljeni pedagoški delavci.
c)	Izgradnjo in financiranje izgradnje objektov, za katere je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije že sprejela obveznosti, in sicer:
—	poravnavo finančnih obveznosti v zvezi z že zgrajenimi projekti: Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Visoka ekonomska komercialna šola Maribor, Biotehniška fakulteta in Višja pomorska šola Piran — do 87 milijonov dinarjev;
—	izgradnjo in dograditev objektov, ki so v gradnji:
Šolski center Tolmin, Tehniški šolski center Celje,
I.	faza Centra poklicnih šol Murska Sobota, Lesarski šolski center Nova Gorica, Pedagoška akademija Maribor — do 168,5 milijonov dinarjev.
č) Financiranje izgradnje novih objektov, in sicer:
—	izgradnjo pedagoškega centra, vključno s prostori za usmeritev študija splošnega ljudskega odpora v Ljubljani — do 120 milijonov dinarjev;
—	izgradnjo univerzitetne knjižnice v Mariboru — do 60,1 milijonov dinarjev;
—	izgradnjo novega zavoda za težje duševno prizadeto mladino, ki je skupna Investicija s Skupnostjo socialnega skrbstva do 24 milijonov dinarjev;
—	sofinanciranje izgradnje Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki — izgradnjo tistega dela, ki je namenjen vžgoji in izobraževanju — do 20 milijonov dinarjev;
—	za izgradnjo ter adaptacijo in rekonstrukcijo centrov usmerjenega izobraževanja v skladu z dogovorjeno mrežo usmerjenega izobraževanja in po kriterijih, ki bodo sprejeti, v zvezi s tem bo skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije zagotovila sredstva — do 352,8 milijona dinarjev;
—	za adaptacijo in priprave 260 posebnih učilnic za potrebe usmerjenega izobraževanja — do 45 milijonov dinarjev;
—	za izgradnjo II. faze učnih prostorov Visoke tehniške šole v Mariboru — do 66,7 milijona dinarjev;
—	za soudeležbo pri izgradnji Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani — do 75,1 milijona dinarjev.
d)	Druge skupne naloge na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov:
—	kadrovske štipendije za organizacije združenega dela v usmerjenem izobraževanju, zdravstveno varstvo študentov in nezgodno zavarovanje učencev pri praktičnem pouku; regresiranje vsakodnevnih prevozov in poučnih ekskurzij; sredstva za nagrade in društva; sofinanciranje mladinskega tiska; stroški plačilnega prometa — do 623,5 milijona dinarjev;
—	mednarodna dejavnost — do 12 milijonov dinarjev.
3.	Skupno z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi bo Izobraževalna skupnost Slovenije zagotovila izvajanje naslednjih nalog za potrebe vzgoje in osnovnega izobraževanja v SR Sloveniji v obsegu zakonskih obveznosti, in sicer:
—	izvajanja programa šolstva narodnosti in etničnih skupin,
—	osnovno izobraževanje, usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v organizacijah za usposabljanje, ki jih je ustanovila SR Slovenija,
—	dopolnilni pouk v slovenskem jeziku v tujini za otroke delavcev, ki so tam na začasnem delu,
—	sofinanciranje mladinskega tiska za osnovnošolsko mladino.
22.	b člen
Zdravstvena skupnost Slovenije bo spodbujala občinske zdravstvene skupnosti, da v prvem poletju 1978 sklenejo:
—	samoupravne sporazume v pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva;
—	samoupravni sporazum o razporeditvi zdravstvenih organizacij v SR Sloveniji, opredelitvi njihovih zmogljivosti in o medsebojni delitvi dela;
—	samoupravne sporazume v kadrovski in štipendijski politiki in o usmerjenem izobraževanju na področju zdravstva v SR Sloveniji.
Zdravstvena skupnost Slovenije bo iz združenih sredstev na podlagi Samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980 zagotovila zlasti:
1.	Za dokončanje izgradnje predkliničnih inštitutov Medicinske fakultete v Ljubljani, prve faze »TRT« objekta Onkološkega inštituta v Ljubljani in Zavoda SR Slovenije za rehabilitacijo invalidov — do 387,4 milijona dinarjev.
2.	Za izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih družbenih dogovorov in posebnih samoupravnih sporazumov ter iz mednarodnih konvencij (stroški zdravljenja gmotno nepreskrbljenih tujih državljanov in oseb neznanega bivališča, sofinanciranje programa Zavoda za socialno medicino in higieno SR Slovenije, stroški splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, zdravstveno varstvo udeležencev mladinskih delovnih akcij in raziskovalne naloge) — do 109,2 milijona dinarjev.
3.	Sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost zdravstvene skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč, epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb (v višini 0,125 odstotka skup-
no ugotovljenega dohodka občinskih zdravstvenih skupnosti).
22. c člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo v okviru občinskih skupnosti socialnega skrbstva združenih sredstev, izraženih v cenah iz leta 1975 in v obdobju 1976—1980 po dejanskih solidarnostnih razmerjih na temelju realnih potreb in dohodkovnih možnosti občin, zagotovila solidarnostne zneske za izvajanje enotnega programa v občinskih skupnostih socialnega skrbstva:
1.	Družbene denarne pomoči (stalne) in zdravstvenega varstva vseh upravičencev na podlagi enotnih kriterijev in samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980;
—	izplačevanje družbene denarne pomoči kot edinega vira preživljanja (po 760 dinarjev na upravičenca mesečno enotno za celo Slovenijo oziroma polovico mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov);
—	izplačevanje družbene denarne pomoči kot dopolnilnega vira preživljanja (na upravičenca od razlike med zneskom kot edinim virom preživljanja in upravičenčevimi dohodki oziroma v republiškem povprečju 390 din mesečno na upravičenca enotno za vso Slovenijo);
—	zagotavljanje prispevkov za zdravstveno varstvo upravičencev do družbenih denarnih pomoči (po 135 dinarjev na upravičenca enotno za vso Slovenijo).
2.	Sredstva za mesečne bruto osebne dohodke strokovnih delavcev socialnega skrbstva v občinskih skupnostih socialnega skrbstva in v centrih za socialno delo po kadrovskem normativu en strokovni delavec na 4.500 prebivalcev (v znesku 7.824 dinarjev enotno za vso Slovenijo).
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo iz sredstev, ki jih občinske skupnosti vzajemno združujejo na njenem funkcionalnem žiro računu, zagotavljala izvajanje programa skupnih nalog (po cenah iz leta 1975), in sicer:
1.	investicije:
—	dokončanje adaptacije Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate (v vrednosti 3,700.000 dinarjev);
—	soudeležba pri izgradnji Centra za varstvo in rehabilitacijo slepih in slabovidnih v Škofji Loki (v vrednosti 3,484.000 dinarjev);
—	soudeležba z Izobraževalno skupnostjo Slovenije pri izgradnji tretjega zavoda za varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadetih otrok (v vrednosti
40.000.	000 dinarjev);
—	izdelava elaborata, gradbenega načrta in gradnje Zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov (v vrednosti 15,000.000 dinarjev);
2.	oskrbo oseb neznanega bivališča v Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate (v vrednosti 1,750:000 dinarjev);
3.	sofinanciranje dogovorjenega programa Skupnosti socialnega varstva Slovenije in republiškega INDOK centra (v vrednosti 550.000 dinarjev);
4.	sofinanciranje programov republiških socialno humanitarnih organizacij in društev (v vrednosti
1,100.000	dinarjev);
5.	sofinanciranje kompleksnega programa za izboljšanje življenjskih razmer Romov (v vrednosti
2.000.	000 dinarjev);
6.	pomoč in oskrbo begavcev in oseb, ki se prisilno vračajo iz tujine in nimajo ugotovljenega bivališča (v vrednosti 1,600.000 dinarjev)-
7.	strokovno pripravo programov predzakonskega svetovanja (vsebinska, kadrovska organizacija) na podlagi nalog, ki izvirajo iz zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v vrednosti 2,316.760 dinarjev);
8.	raziskave na področju socialnega skrbstva (v vrednosti 2,000.000 dinarjev);
9.	dejavnost samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (v vrednosti 1,435.000 dinarjev);
10.	dejavnost strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (v vrednosti 7,556.656 dinarjev);
11.	sredstva v višini enega odstotka od združenih sredstev za program skupnih nalog za nepredvidene rizike (v vrednosti 818.880 dinarjev).
22. č člen
Zveza skupnosti otroškega varstva na področju družbenega varstva otrok v okviru združenih sredstev v obdobju 1976—1980 bo zagotovila zlasti uresničevanje naslednjega skupnega programa:
1.	varstvo matere in novorojenčka
—	nadomestilo osebnega dohodka delavkam-ma-teram v času podaljšanega porodniškega dopusta v trajanju 141 dni oziroma skrajšan delovni čas do enega leta starosti otroka, določen na podlagi osebnega dohodka v preteklem letu, pomoč za opremo novorojenega otroka ter z zdravstvenimi skupnostmi dogovorjen obseg porodnega varstva kmetijskim proizvajalkam. Za izvajanje teh nalog je v obdobju 1976 do 1980 potrebnih 1,430.100.000 dinarjev. Potrebna sredstva so ugotovljena po cenah iz leta 1975;
2.	denarne pomoči družinam
—	otroške dodatke za otroke delavcev in kmetov ter posebne dodatke k otroškemu dodatku za otroke edinih hranilcev in za težje telesno ali duševno prizadete otroke. Za izvajanje teh nalog je v obdobju 1976 do 1980 potrebnih 4,942.100.000 dinarjev. Potrebna sredstva so ugotovljena po cenah iz leta 1975;
3.	enotni program vzgoje za predšolske otroke
Zveza skupnosti otroškega varstva bo iz sredstev,
združenih po načelu vzajemnosti in solidarnosti, zagotovila solidarnostna sredstva tistim skupnostim otroškega varstva, ki ne morejo zagotoviti izvedbe enotnega programa vzgojne dejavnosti. Potrebna solidarnostna sredstva za izvajanje enotnega programa, ki zajema:
—	vzgojno dejavnost za predšolske otroke, ki so v vzgojno-varstvenih organizacijah in
—	80-urni vzgojni program za otroke, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene organizacije, so za obdobje 1976—1980 ugotovljena na podlagi enotnih meril in kriterijev ter po cenah iz leta 1975.
Tako ugotovljena solidarnostna sredstva znašajo:
—	za vzgojno dejavnost za predšolske otroke v vzgojno-varstvenih organizacijah — 58,069.000 dinarjev,
—	za 80-urni vzgojni program za otroke, ki niso zajeti v vzgoj no-varstvenih organizacijah — 7,361.000 dinarjev.
Dogovorjene osnove in merila so:
a)	Obvezni del vzgojnega programa za predšolske otroke, ki so v vzgoj no-varstveni organizaciji:
—	delo vzgojiteljice in polovico varuhinje za enoto storitve po pedagoških in zdravstvenih normativih;
—	stroški za vzgojna sredstva v višini 10-odstot-kov od stroškov po prvi alinei;
—	amortizacija za opremo in prostore za vzgojno dejavnost po normativih in v višini z zakonom predpisanih minimalnih stopenj.
Na teh osnovah se zagotovi predšolskim otrokom v vzgojno-varstvenih organizacijah minimalni standard predšolske vzgoje.
b)	80-urni vzgojni program za predšolske otroke, ki še niso vključeni v vzgoj no-varstvene organizacije:
—	delo vzgojiteljice za 80-urni vzgojni program;
—	stroški za vzgojna sredstva v višini 10 odstotkov od stroškov v prvi alinei;
-- amortizacija za opremo in prostore za vzgojno dejavnost po normativih in v višini z zakonom predpisanih minimalnih stopenj.
Na teh osnovah se zagotovi 80-urni vzgojni program vsem predšolskim otrokom enega letnika, ki še niso vključeni v vzgoj no-varstvene organizacije.
Morebitni presežek oziroma primanjkljaj solidarnostnih sredstev se upošteva pri določanju višine solidarnostnih sredstev v naslednjem letu.
4.	Pospeševanje razvoja manj razvitih in deficitarnih oblik družbenega varstva otrok.
Potrebna solidarnostna sredstva za izvedbo teh nalog so ugotovljena po cenah leta 1975 ter znašajo za obdobje 1976—1980 84,900.000 dinarjev.
5.	Sredstva za druge naloge, ki jih bo izvajala Zveza skupnosti otroškega varstva in so ugotovljena po cenah 1975, pa znašajo 31,550.000 dinarjev.
22. d člen
Zveza skupnosti za zaposlovanje bo skupaj s skupnostmi za zaposlovanje zagotovila izvajanje enotnih standardov dejavnosti, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zaposlovanja za obdobje 1976—1980. S sredstvi, ki jih združujejo skupnosti za zaposlovanje na podlagi teh samoupravnih sporazumov, bodo solidarno in vzajemno financirale v skladu z normativi in merili, dogovorjenimi s samoupravnim sporazumom o enotnih standardih in skupnih nalogah, zlasti:
1.	zavarovanje začasno brezposelnih delavcev z zagotavljanjem zakonsko določenih denarnih nadomestil, denarnih pomoči, zdravstvenega varstva in drugih pravic osebam, ki so začasno brezposelne in iščejo zaposlitev;
2.	evidentiranje in ugotavljanje delovnih sposobnosti invalidnih oseb, izbiro poklica in delovnega mesta, njihovo usposabljanje za delo ali prekvalifikacijo in zaposlovanje v skladu z zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb;
sofinanciranje II. faze izgradnje in sanacije Centra za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Škofji Loki v letu 1979 — 1,7 mio dinarjev;
3.	poklicno usmerjanje mladine in svetovanje odraslim pri izbiri šolanja in zaposlitve v skladu z družbenimi potrebami po kadrih in prilagajanje te dejavnosti usmerjenemu izobraževanju;
4.	zagotavljanje zaposlitve občanom, ki iščejo zaposlitev. organizacijo usposabljanja za delo brezposelnih delavcev in pravočasno preusmerjanje v zaposlitev delavcev, katerih delo postane zaradi spremenjenih proizvodnih programov in tehnoloških izboljšav v organizaciji združenega dela nepotrebno;
5.	izdelavo profilov in nomenklature poklicev za potrebe planiranja in izobraževanja kadrov ter sodelovanje pri oblikovanju enotne klasifikacije poklicev za vso državo;
6.	sodelovanje pri izvajanju letnih načrtov za vračanje delavcev iz tujine v skladu z družbenimi dogovori in potrebami organizacij združenega dela.
22. e člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije bo skupaj s skupnostmi, ki se združujejo v njej, in z republiškimi organi izoblikovala strokovne podlage za preverjanje in usklajevanje osnov in višine socialnih dajatev, ki se enotno zagotavljajo občanom na območju SR Slovenije, izoblikovala načela za valorizacijo teh dajatev ter o tem izdelala predlog družbenega dogovora in izdelala oceno učinkov socialne politike, ki se uresničuje v korist otroka in družine, starostnikov ter invalidov, kar naj omogoči ustrezno opredelitev te politike v nasled-dnjem srednjeročnem planu SR Slovenije.
22. f člen
Kulturna skupnost Slovenije bo v skladu z zakonom o združenem delu pospešila nadaljnji razvoj in samoupravno oblikovanje kulturnih skupnosti ter še posebej ustanavljanje skupnosti za posamezna kulturna področja. Spodbudila bo tudi razpravo o obsegu in vsebini programa Kulturne skupnosti Slovenije tako glede programa novih skupnosti za posamezna kulturna področja kot glede skupnega programa Kulturne skupnosti Slovenije.
V	okviru združenih sredstev bo Kulturna skupnost Slovenije z dogovorjenimi deleži zagotavljala dogovorjene programe posameznih organizacij združenega dela. Na posameznih kulturnih področjih bo podpirala tiste akcije, ki imajo poseben pomen za razvoj posameznih dejavnosti in za kulturni razvoj SR Slovenije in pospeševala predvsem:
—	izdajanje izvirnih leposlovnih in družboslovnih del, likovnih in glasbenih publikacij ter revialnega tiska;
—	razvoj knjižničarstva;
—	rast domače ustvarjalnosti na gledališkem, glasbenem in plesnobaletnem področju;
—	temeljne muzejske in galerijske razstave;
—	varstvene posege na kulturnih spomenikih in spomeniških območjih I. kategorije;
—	proizvodnjo celovečernih in kratkih filmov;
—	načrtnejšo kadrovsko politiko;
—	delo republiških kulturnih društev;
—	raziskovalno dejavnost v kulturi;
—	bogatitev kulturnih programov RTV v sodelovanju z gledališkimi, glasbenimi in drugimi kulturnimi organizacijami.
V	tem okviru bo pospeševala tudi razvoj kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodnostne skupnosti, kulturno življenje Slovencev zunaj Socialistične republike Slovenije ter kulturne stike z drugimi narodi in narodnostmi v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in stike s tujino.
Za zagotavljanje kulturnih dejavnosti bo v srednjeročnem obdobju namenila 1.117,5 milijona dinarjev.
Kulturna skupnost Slovenije bo pospeševala gradnjo prostorov za kulturne prireditve in drugih stavb za kulturno dejavnost s soudeležbo do 50 odstotkov nepovratnih sredstev. Pri tem bo prednostno pospeševala gradnjo kulturnih domov v občinskih središčih in glavnem mestu SR Slovenije, kulturne gradnje na manj razvitih območjih in gradnje, pomembne za nacionalni kulturni razvoj. Za novogradnje ter za obnovo in posodobitev prostorov in za nakup sodobnejše opreme bo v srednjeročnem obdobju namenila 242 milijonov dinarjev. Od tega bo kot soudeležbo pri gradnji Kulturnega doma I. Cankarja v Ljubljani zagotovila sredstva v višini 50 milijonov dinarjev.
Za nove naloge in iz drugih virov financiranja prenesene obveznosti bo v srednjeročnem obdobju namenila 13,9 milijona dinarjev.
V okviru razvojnega načrta bo zagotovila sredstva za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
22. g člen
Telesno-kulturna skupnost Slovenije bo zagotovila predvsem:
1.	dogovorjeni program telesnokulturnega minimuma ter strokovno metodološke in organizacijske naloge pri pripravi in izvedbi dogovorjenih množičnih akcij in manifestacij na republiški ravni v vrednosti do 4,8 milijona dinarjev;
2.	znanstveno raziskovalno in strokovno dejavnost v zvezi s konceptom množičnosti in vrhunskega športa; založniško in propagandno dejavnost ter dejavnost izobraževalnih inštitucij s področja telesne kulture v vrednosti do 7,8 milijona dinarjev;
3.	obveznosti že sklenjenih družbenih dogovorov in posebnih samoupravnih sporazumov v vrednosti do 15 milijonov dinarjev;
4.	priprave in izgradnjo prve faze telesnokulturnega centra Slovenije (urbanistična in projektna dokumentacija, 1800 kvadratnih metrov bivalneg-a prostora, 1300 kvadratnih metrov inštitutikih površin ter 1700 kvadratnih metrov pokritih in 30.000 kvadratnih metrov zunanjih športnih objektov s pripadajočo opremo) v vrednosti do 15,8 milijona dinarjev.
22. h člen
Samoupravne interesne skupnosti in njihovi člani s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti si bodo prizadevali posodobiti svojo dejavnost z uvajanjem dosežkov raziskovalnega dela in večanjem deleža znanja v dejavnosti.
Za dosego tega cilja bodo v sodelovanju in s pomočjo Raziskovalne skupnosti Slovenije, občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti do junija 1978 proučile potrebe svoje samoupravne interesne skupnosti oziroma njenih članov in pripravile ustrezne raziskovalne programe, opredelile zanje potrebna sredstva in jih vključile v svoje samoupravne sporazume o temeljih planov. Za pripravo, usmerjanje in nadzor izvajanja teh raziskovalnih programov bodo oblikovale po potrebi svoje organe.
23.	člen
Vsi udeleženci bodo uresničevali sprejete obveznosti iz tega dogovora tako, da bodo nenehno ustvarjali pogoje za krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in za večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela, za izgrajevanje in uveljavljanje svobodne menjave dela ter zlasti za uveljavljanje enakopravne vloge uporabnikov, za usklajevanje programov družbenih dejavnosti z dohodkovnimi možnostmi in z družbenim planom SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 oziroma z vsakoletnimi resolucijami o uresničevanju tega plana.
1. Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo:
—	zaradi hitrejšega uveljavljanja z družbenim planom SR Slovenije opredeljenih prioritet že v letu 1978 zagotovile ustrezno prerazporeditev združenih sredstev v korist teh prioritet;
—	nadalje razvijale metodologijo planiranja družbenih dejavnosti, predvsem glede oblikovanja norma-
tivov, standardov in nadomestil za storitve glede sistema solidarnosti;
—	uveljavljale učinkovit samoupravni nadzor uporabnikov glede kakovosti izvajanja programov in še posebej obsega in racionalnosti uporabe namensko združenih sredstev;
—	dvakrat letno, to je do konca aprila in v prvi polovici novembra, poročale vsem udeležencem tega dogovora in Skupščini SR Slovenije o uresničevanju svojih programov in dogovorov, zlasti z vidika uveljavljanja dogovorjenih planskih prioritet ter priliva in porabe dogovorjenih sredstev;
—	po sprejetju ustreznega republiškega sistemskega predpisa bodo objavile predloge osnov in meni za združevanje sredstev v letih 1979—1980 kakor tudi novim osnovam in merilom prilagojene predloge sistemov solidarnosti ter organizirale o teh predlogih javno razpravo skupaj z občinskim; samoupravnimi interesnimi skupnostmi;
—	do konca februarja 1978 bodo predložile združenemu delu v razpravo in podpis ustrezne anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov, s katerimi bodo določeni programi za leto 1978 ter instrumenti združevanja sredstev za leto 1978;
—	že v fazi predlogov o združevanju sredstev za širitev materialne- osnove družbenih dejavnosti, zlasti s samoprispevki in s sredstvi skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela, ugotavljale možnosti in sredstva tudi za redno delovanje teh zmogljivosti;
—	spodbujale razvoj neposredne menjave deia;
—	izvajale svoje naloge v okviru dohodkovnih možnosti in v dogovorjeni odvisnosti od rasti družbenega proizvoda (družbeni proizvod se ugotavlja po metodologiji iz 1. točke 23 a člena), pri čemer bodo prvenstveno pokrivale obveznosti, ki izvirajo iz solidarnosti in skupnih programov.
2.	Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije bo:
—	s svojo družbenopolitično aktivnostjo idejno usmerjala in dajala pobude za soočanje interesov delovnih ljudi na zborih temeljnih organizacij in skupnosti ter na zborih občanov v krajevnih skupnostih;
—	koordinirala razprave in sprejemanje novih osnov, virov in meril za svobodno menjavo dela;
—	stalno spremljala izvajanje tega dogovora ter dajala ustrezne pobude.
3.	Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo:
—	s svojo družbenopolitično aktivnostjo idejno usmerjal in dajal pobude za soočanje interesov delovnih ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	organiziral razpravo in sprejemanje skupnih osnov in meril za razporejanje čistega dohodka ter novih osnov, virov in meril za svobodno menjavo dela v združenem delu in
—	stalno spremljal izvajanje tega dogovora ter dajal ustrezne pobude.
4.	Gospodarska zbornica Slovenije bo:
—	predlagala temeljnim organizacijam združenega dela ukrepe, katerih uveljavitev v samoupravnih interesnih skupnostih bi zagotavljala izboljšanje gospodarjenja in večjo racionalnost dela družbenih dejavnosti, zlasti s področja izobraževanja in raziskovalnega dela, med drugim z odpravljanjem razkoraka med številom vpisanih in diplomiranih slušateljev posameznih smeri in nivojev izobraževanja in z izborom takih raziskovalnih nalog, ki bodo prispevale k realizaciji s srednjeročnim planom opredeljenih nalog, hkra-
ti pa zagotavljale večji prispevek teh dejavnosti na rast produktivnosti;
—	sodelovala pri oblikovanju predlogov za stalno poglabljanje svobodne menjave dela;
—	dajala iniciativo in sodelovala pri ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti na tistih področjih, kjer te še niso ustanovljene, ter dajala predloge za usklajevanje učnih programov s potrebami združenega dela;
—	sodelovala pri ustanavljanju področnih interesnih skupnosti za raziskovalno dejavnost.
5.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo:
—	pravočasno predlagal Skupščini SR Slovenije zakon, ki bo preciziral odnose v svobodni menjavi dela ter določil nove vire in osnove svobodne menjave dela za obdobje 1978—1980;
—	spremljal izvajanje tega dogovora in predlagal Skupščini SR Slovenije, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti in izvršnim svetom skupščin občin ustrezne ukrepe;'
—	predlagal Skupščini SR Slovenije zakonske ukrepe v primeru neuresničevanja obveznosti in odgovornosti po tem dogovoru.
6.	Izvršni sveti skupščin občin bodo;
—	dali pobudo za pripravo in sklenitev aneksa dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1978—1980 s področja družbenih dejavnosti tako, da bo ta sklenjen do 10. aprila 1978;
—	spremljali izvajanje tega dogovora in sproti predlagali svojim skupščinam ter skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti ustrezne ukrepe za njegovo izvršitev;
—	ponovno preverili realnost ocen rasti družbenega proizvoda in o rezultatih obvestili samoupravne interesne skupnosti, da bodo lahko ukrepale v skladu z 9. alineo točke 1 tega člena;
—	na podlagi enotne metodologije sproti pripravljali ocene skladnosti vseh oblik porabe z družbenim proizvodom.
23.	a člen
Samoupravne interesne skupnosti, udeleženke tega dogovora, bodo izvajale sklenjene samoupravne sporazume o temeljih svojih planov tako, da bodo upoštevale dejanske dohodkovne možnosti; zato se zavezujejo:
1.	Da bodo načrtovale in usklajevale svoje letne programe tako, da se bo globalna vrednost njihovih programov gibala skladno z načrtovano rastjo družbenega proizvoda v posameznih letih planskega obdobja ter da se bo realizacija združevanja sredstev gibala skladno z doseženo rastjo družbenega proizvoda v posameznih letih, upoštevaje pri tem tudi določbe družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976, stališča, priporočila in sklepe Skupščine SR Slovenije za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 16/77) ter sklepe skupščin občin o uporabi presežkov v letu 1976. Samoupravne interesne skupnosti bodo konec leta uskladile nominalni obseg sredstev za dogovorjene programe z doseženim nominalnim družbenim proizvodom oziroma s podatkom, ki nadomešča družbeni proizvod in se ugotavlja na podlagi navodila o metodologiji za ugotavljanje in spremljanje gibanja osebne, skupne in splošne porabe v primerjavi z družbenim proizvodom oziroma s podatkom, ki nadomešča družbeni proizvod v obdobju od 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 21-1365/1977 z dne 28. novembra 1977).
2.	Tiste samoupravne interesne skupnosti, ki so v letu 1976 in 1977 odstopale od usmeritve družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980, bodo ta
odstopanja uskladile v letih 1978 do 1980, pri čemer se bodo zneski razlik valorizirali na isti način, ki velja tudi za vrednotenje programov.
3.	Če bi letna sredstva, združena*^ izvajanje sprejetih programov samoupravnih interesnih skupnosti, presegla zneske, predvidene v samoupravnih sporazumih za konkretno leto, se za tako ugotovljeni presežek sredstev zmanjša obseg združevanja sredstev za izvajanje programa v naslednjem letu.
če bi sredstva, združena za izvajanje sprejetega programa posamezne samoupravne interesne skupnosti, ne zadoščala za izvedbo dogovorjenega programa, bodo udeleženci samoupravnega sporazuma med letom izvedli postopke za ustrezno spremembo določil samoupravnega sporazuma tako, da bo zagotavljal sredstva v višini, kot so potrebna za izvedbo programa oziroma bodo izvedli postopek za ustrezno spremembo programa. Udeleženci se lahko dogovore v samoupravnem sporazumu o temelju plana SIS tudi o ustreznem zvišanju sredstev, potrebnih za naslednje leto, da bi tako nadomestili v preteklem letu izpadla sredstva, vendar največ do višine, ki je bila določena s samoupravnim sporazumom za preteklo leto.«
4.	člen
11.,	12. in 13. alinea 24. člena se dopolnijo tako, da se glasijo:
»— Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije bo s solidarnostnim združevanjem sredstev občinskih skupnosti otroškega varstva na podlagi samoupravnega sporazuma omogočila hitrejše vključevanje otrok v razne oblike vzgojno varstvene dejavnosti; iz tako izoblikovanih sredstev bo krila 70 odstotkov razlike med sredstvi, ki jih po enotnih kriterijih zagotavlja občinska skupnost otroškega varstva na predšolskega otroka iz manj razvitih območij in povprečjem SR Slovenije; iz združenih sredstev bo sofinancirala razširitve zmogljivosti in razvoj drugih oblik družbenega varstva otrok na manj razvitih območjih; potrebna solidarnostna sredstva za izvedbo teh nalog so ugotovljena po cenah 1975 ter znašajo za obdobje 1976— 1980 87,660.000 dinarjev;
— Izobraževalna skupnost Slovenije bo z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi zagotovila solidarnostno zbiranje sredstev za enotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja, ki bodo predstavljala razliko med sredstvi, ki jih po enotni metodologiji zagotavljajo občinske izobraževalne skupnosti na manj razvitih območjih in povprečjem SR Slovenije; sodelovala bo s posojili za investicije v osnovnošolski prostor, in sicer tako, da bo koristila celotna sredstva anuitet od posojil iz prejšnjih let, danih za izgradnjo osnovnošolskega prostora, ter združena sredstva za kreditiranje osnovnošolskega prostora, pri čemer bodo občinske izobraževalne skupnosti na manj razvitih območjih ob nižji lastni udeležbi in daljšem odplačilnem roku v enakopravnem položaju z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi; skupaj s posebnimi in občinskimi izobraževalnimi skupnostmi bo razvijala tako mrežo šol, da bo usmerjeno izobraževanje dostopno vsem učencem, ki so končali osnovnošolsko obveznost; v ta namen bo v kriterijih za sofinanciranje izgradnje in adaptacije centrov usmerjenega izobraževanja manj razvitim območjem zagotovila večjo udeležbo od povprečne;
— Zdravstvena skupnost Slovenije bo iz združenih sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti sofinancirala prednostne naložbe v osnovno zdravstveno službo na manj razvitih območjih v višini 50 odstotkov predra-
z
čunske vrednosti investicij ter iz sredstev solidarnosti sofinancirala izvajanje enotnih programov občinskih skupnosti zdravstvenega varstva v skladu s samoupravno dogovorjenimi osnovami in merili;«
Na koncu 24. člena se dodata novi 14. in 15. alinea, ki se glasita:
»— Kulturna skupnost bo na manj razvitih območjih spodbujala in pospeševala kulturno dejavnost tako, da bo prispevala od 50 do 80 odstotkov sredstev k vzdrževanju arhivov, zavodov za spomeniško varstvo ter pri vzdrževanju in varstvu kulturnih spomenikov, da bo prispevala h kulturnim gostovanjem in pomagala pri razvoju knjižničarstva ter pri vzgoji kadrov za delo v kulturi, po merilih, ki jih bo sprejelo združeno delo po svojih delegatih v okviru Kulturne skupnosti Slovenije. Za solidarnostno pomoč bo v srednjeročnem obdobju namenila 49,6 milijona dinarjev;
— Raziskovalna skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Telesnokulturna skupnost Slovenije. Zveza skupnosti za zaposlovanje in Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bodo v skladu s sprejetimi obveznostmi v družbenem dogovoru o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 ter v njihovih samoupravnih sporazumih o temeljih planov uresničevale dogovorjene naloge za pospeševanje razvoja manj razvitih območij.«
5.	člen
V skladu s 30. členom dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 24/76) pristopata k temu dogovoru še:
— Tovarna avtomobilov CIMOS Koper,
— Industrija motornih vozil, Novo mestc in sprejemata bistvene obveznosti s področja njune dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev in nalog, izhajajoč iz družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980.
6.	člen
Te spremembe in dopolnitve dogovora začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-3/78
Ljubljana, dne 24. januarja 1979.
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, SOZD Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Maribor, SIS za nafto in plin v SRS, Poslovna skupnost za realizacijo programa ga-zifikacije v SRS, SIS za železniški in luški promet, SOZD železniško gospodarstvo, Republiška skupnost za ceste, SOZD Združene PTT organizacije Slovenije, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Kmetijska-razvoj-na skupnost Slovenije, Zadružna zveza SR Slovenije, SIS za gozdarstvo SRS, SOZD Slovenija papir, Ljubljana, SOZD Slovenijales, Ljubljana, SOZD Uniles, SOZD Slovenske železarne, Ljubljana, SOZD Unial, Maribor, SOZD Kerna, Maribor, IPLAS, Koper, SOZD Polikem, Ljubljana, INA — Nafta, Lendava, SOZD LEK — Krka, Novo mesto, Belinka, Ljubljana, TKI Hrastnik, Cinkarna, Celje, Jugotekstil, Ljubljana, SOZD Strojegradnje, Ljubljana, SOZD Iskra, Kranj, SOZD Gorenje, Velenje, Poslovna skupnost TAM, Maribor, Tovarna avtomobilov CIMOS, Koper, Industrija motornih vozil, Novo mesto, Ljubljanska banka — združena banka, Ljubljana, Jugobanka, sedež v Ljubljani, Beograjska banka — temeljna banka, Ljubljana, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije,
Kulturna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Telesno-kulturna skupnost Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva, Ljubljana, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije, Skupnost socialnega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, SIS starostnega zavarovanja kmetov v SRS, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter izvršni sveti skupščin občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Miirska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper.
353.
Na podlagi 6. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77) je skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino na 9. seji 5. decembra 1978 sprejela
STATUT
samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem statutom se v skladu z ustavo in zakonom urejajo: uresničevanje pravic in obveznosti članov Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: skupnosti), organizacija in način dela skupnosti, pristojnosti skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti, imenovanje in razreševanje članov organov skupnosti in njihovih namestnikov, način oblikovanja enot skupnosti, način opravljanja nalog iz pristojnosti skupnosti, evidenca članov skupnosti, načela za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, odnosi med skupnostjo in njeno delovno skupnostjo, način sodelovanja z drugimi organi in organizacijami, sredstva za delo skupnosti ter druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE
2.	člen
V skupnost se v skladu z zakonom obvezno združujejo temeljne in druge organizacije z druženega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, bančne organizacije, zadruge ter druge družbenopravne osebe in društva, ki imajo sedež v SR Sloveniji in ki ustvarjajo ali uporabljajo devize v svojem poslovanju (v nadaljnjem besedilu: člani skupnosti) razen družbenopolitičnih skupnosti.	X
3.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z zakonom ter tem statutom.
4.	člen
Sedež skupnosti je v Ljubljani.
5.	člen
Skupnost ima okrogel pečat. V sredini pečata je grb Socialistične republike Slovenije, v obodu pa je napis: Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Ljubljana.
6.	člen
Delo skupnosti je javno.
Pri uresničevanju načela javnosti pri delu seznanja skupnost s sredstvi obveščanja organizacije združenega dela in širšo javnost o delu svojih organov in teles, o izpolnjevanju svojih nalog in daje podatke in informacije, ki so pomembne za ekonomske odnose s tujino.
7.	člen
Skupnost je član Interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: skupnost Jugoslavije).
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
8.	člen
Člani skupnosti v enotah skupnosti uresničujejo naslednje pravice in obveznosti:
—	oblikujejo enote skupnosti,
—	delegirajo delegate v skupnost,
—	v okviru enote skupnosti in skupnosti planirajo svoje ekonomske odnose s tujino,
—	odločajo o načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev in drugega odliva deviz, ki je dovoljen domačim osebam na območju republike, vštevši tudi odliv deviz na podlagi kompenzacije zaradi prepovedi ali omejitve izvoza,
—	določajo merila in postopek za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino,
—	odločajo o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino,
—	soodločajo o ukrepih za povečanje deviznega priliva od izvoza blaga in storitev ter drugih oblik deviznega priliva,
—	odločajo o zagotovitvi sredstev za delovanje skupnosti.
9.	člen
Člani skupnosti uresničujejo svoje pravice in obveznosti iz prejšnjega člena, zlasti s tem, da:
—	s samoupravnim sporazumom oblikujejo enote skupnosti,
—	sprejemajo in izvajajo samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino,
—	sprejemajo in izvajajo samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz, samoupravni sporazum o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino ter drugih samoupravnih sporazumov, ki se sklepajo v okviru skupnosti in programov dela skupnosti,
—	razpravljajo in dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev iz delovnega področja skupnosti,
—	v skladu s tem statutom in poslovnikom skupščine sodelujejo pri delu skupščine in drugih organov skupnosti ter pri oblikovanju njihovih stališč in sklepov,
—	postavljajo vprašanja organom skupnosti ter obravnavajo njihove odgovore,
—	predlagajo sprejetje sprememb in dopolnitev statuta, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov,
—	so obveščeni o celotnem delovanju skupnosti in o delu njenih organov in o zadevah, ki jih ti obravnavajo.
IV.	ENOTE SKUPNOSTI
10.	člen
Enota skupnosti je temeljna samoupravna skupnost članov skupnosti, v kateri člani skupnosti, ki so med seboj povezani z določenimi skupnimi interesi v razvijanju ekonomskih odnosov s ;ujino in menjavi s tujino in ustvarjanju in pridobivanju deviz na tej podlagi, uresničujejo svoje pravice in obveznosti na področju ekonomskih odnosov s tujino.
Enota skupnosti je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom ter statutom, samoupravnim sporazumom o združevanju v enoto in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
11.	člen
Enote skupnosti oblikujejo člani skupnosti, ki v medsebojni povezanosti pri proizvodnji izdelkov, ki se vgrajujejo v enotni proizvod in v drugi medsebojni proizvodnji, prometni in storitveni soodvisnosti ustvarjajo in uporabljajo devizni prihodek, ali ki so pri tem medsebojno povezani v okviru svobodne menjave dela.
Glede na soodvisnost in povezanost iz prejšnjega odstavka se člani skupnosti na podlagi svojih neposrednih interesov vključujejo v eno ali več enot skupnosti.
12.	člen
Člani skupnosti s področja družbenih dejavnosti oziroma drugih dejavnosti posebnega družbenega pomena oblikujejo enote skupnosti v okviru ustreznih oblik povezovanja na podlagi svobodne 'menjave dela ali se vključujejo v enote skupnosti glede na svoje druge interese.
13.	člen
Pobudo za ustanovitev enote skupnosti lahko da katerikoli član skupnosti ali več članov skupnosti skupaj ali pa organ skupnosti.
Svojo pobudo mora predlagatelj opredeliti tako, da bo iz nje razvidno, da so člani enote med seboj povezani v skladu z načeli 28. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Hkrati s pobudo mora predlagatelj podati tudi predlog za imenovanje iniciativnega odbora.
Pobudo obravnava skupščina skupnosti in pri tem oceni ali je koncepcija predlagane enote v skladu z načeli iz 28. člena zakona in ali zagotavlja smotrno delovanje skupnosti in uresničevanje pravic in obveznosti članov.
Na podlagi stališč skupščine skupnosti pripravi iniciativni odbor osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju enote in statuta enote, ter vse druge osnutke aktov, ki so potrebni za ustanovitev in uspešno delovanje enote.
14.	člen
O morebitnem sporu glede vključevanja v enoto skupnosti odloči skupščina skupnosti.
15.	člen
V enoti skupnosti člani skupnosti uresničujejo sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino in o drugih vprašanjih, o katerih se v skladu z zakonom sprejemajo samoupravni sporazumi v okviru skupnosti, usklajujejo medsebojni interesi in stališča na področju ekonomskih odnosov s tujino ter pridobivanju in razpolaganju z devizami oz. skupnega prihodka in dohodka na teh osnovah, usklajujejo plane ekonomskih odnosov s tujino, oblikujejo stališča enote do vprašanj, ki se obravnavajo na skupščini skupnosti, delegirajo delegate v skupščino skupnosti, obravnavajo vprašanja iz delovnega področja skupnosti, ki se nanašajo na enoto, oblikujejo ptedloge za odločanje o vprašanjih iz delovnega področja skupnosti in uresničujejo druge skupne interese, določene s samoupravnim sporazumom o združevanju v enoto skupnosti.
Posamezne enote skupnosti se lahko na lastno pobudo interesno združujejo za skupno usklajevanje stališč ter oblikovanje predlogov. V tem primeru lahko oblikujejo tudi skupno delegacijo za skupščino skupnosti.
16.	člen
Člani skupnosti oblikujejo enoto skupnosti s samoupravnim sporazumom o združevanju v enoto skupnosti.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se urejajo zlasti naslednja vprašanja;
—	medsebojni odnosi, pravice, obveznosti in odgovornosti članov enote pri njenem oblikovanju in delu,
—	sprejemanje in oblikovanje stališč za delegate enote v skupščini skupnosti in dajanje pooblastil tem delegatom za usklajevanje stališč v skupščini skupnosti,
—	način delegiranja delegatov v organe enote skupnosti,
—	način organiziranja dela v enoti skupnosti,
—	način usklajevanja in sprejemanja skupnih stališč in predlogov v enoti skupnosti,
—	usklajevanje planov ekonomskih odnosov s tujino,
—	usklajevanje interesov članov znotraj enote pri pridobivanju in razpolaganju z devizami,
—	sporazumevanje o združevanju in skupni uporabi deviz,
—	oblikovanje, pristojnost in delo arbitražnega sveta pri enoti skupnosti,
—	sedež enote skupnosti.
17.	člen
Enoto skupnosti upravljajo člani enote skupnosti neposredno in po delegatih, ki jih delegirajo v organe enote skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v enoto skupnosti.
18.	člen
Odločitve, s katerimi se opredeljujejo razporejanje ustvarjenega deviznega prihodka, združevanje ustvarjenih deviznih sredstev ali se določajo druge materialne obveznosti članov, sprejemajo člani enote soglasno.
O vseh drugih vprašanjih odločajo člani skupnosti v enoti z večino glasov.
V.	DELEGACIJA SKUPNOSTI V SKUPNOSTI JUGOSLAVIJE
19.	člen
Delegacijo skupnosti v skupnosti Jugoslavije sestavljajo člani, ki jih izvoli skupščina skupnosti za vsako sejo skupščine skupnosti Jugoslavije posebej, in sicer glede na vprašanja, ki se obravnavajo na seji (v nadaljnjem besedilu: delegacija).
Delegacija ima 10 članov.
Člane delegacije izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov članov v enoti skupnosti.
Prek delegacije člani skupnosti uresničujejo svoje z zakonom določene pravice in obveznosti v skupnosti Jugoslavije.
Delegacija skupnosti v skupnosti Jugoslavije usklajuje stališča s skupnostmi drugih republik in avtonomnih pokrajin na osnovi pooblastil skupščine skupnosti.
Zaradi medsebojnega seznanjanja z mnenji, pripombami in predlogi oz. stališči, sporazumnega iskanja rešitev o vprašanjih, glede katerih dajejo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za ekonomske odnose s tujino drugih republik in avtonomnih pokrajin (v nadaljnjem besedilu: skupnosti drugih republik in avtonomnih pokrajin), soglasje in tudi zaradi seznanjanja z drugimi vprašanji skupnega pomena, sodeluje delegacija v skupščini skupnosti z delegacijami drugih republik in avtonomnih pokrajin.
Delegacija obravnava zadeve, ki so pomembne za njeno delo v skupnosti Jugoslavije, posreduje stališča k zadevam, o katerih se razpravlja oz. dogovarja v skupnosti Jugoslavije in se dogovarja o načinu svojega vključevanja v skupščino skupnosti Jugoslavije.
20.	člen
Delegacija in njeni člani imajo pravico in dolžnost, da so pravočasno obveščeni o vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihovo delo, da sodelujejo na sejah delovnih teles skupnosti, kadar razpravljajo o aktih iz pristojnosti skupnosti Jugoslavije, da sodelujejo pri sprejemanju stališč in zaradi oblikovanja skupnih rešitev seznanjajo organe skupnosti o stališčih delegacij skupnosti drugih republik in avtonomnih pokrajin.
Delegacija po vsaki seji skupščine skupnosti Jugoslavije obvešča skupščino skupnosti o svojem delu in o delu svojih članov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava skupnost Jugoslavije in o stališčih delegacij skupnosti drugih republik in avtonomnih pokrajin o teh zadevah ter seznanja skupnost o splošnih vprašanjih in problemih, s katerimi se seznani pri svojem delu v skupnosti Jugoslavije.
21.	člen
Delegacija ima svojega vodjo, ki ga izmed članov delegacije določi skupščina skupnosti na svoji seji.
Vodja delegacije predstavlja delegacijo in sklicuje njene sestanke.
Sestanek delegacije lahko skliče tudi predsednik skupnosti.
22.	člen
Člani delegacije skupnosti Jugoslavije so dolžni izražati stališče skupnosti, glasovati v skladu s pooblastili skupščine skupnosti, obveščati skupščino skupnosti oz. druge organe skupnosti o svojem delu in o delu skupnosti Jugoslavije ter o vprašanjih, o katerih se delegacije v skupnosti Jugoslavije niso zedinile.
Član delegacije, ki ne opravlja nalog iz prejšnjega odstavka, krši s tem svojo delegatsko dolžnost in je
zato odgovoren skupščini skupnosti in delavcem, ki so ga izvolili za delegata v enoto skupnosti.
23.	člen
Predstavniki skupnosti v izvršilnih in drugih organih skupnosti Jugoslavije zastopajo v teh organih stališča, oblikovana v izvršilnih in drugih organih skupnosti.
VI.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI a) Organi skupnosti
24.	člen
Skupnost ima naslednje organe:
—	skupščino skupnosti,
—	predsednika skupnosti,
—	izvršilne organe,
—	arbitražni svet in
—	odbor samoupravne kontrole.
b) Skupščina skupnosti
25.	člen
Delegate v skupščino skupnosti delegirajo enote skupnosti.
Število delegatov, ki jih v skupščino skupnosti delegira enota skupnosti, oblikovana na podlagi medsebojne proizvodne, prometne in storitvene soodvisnosti pri ustvarjanju in uporabi deviznega prihodka, se določa na osnovi deleža, ki ga člani skupnosti, ki oblikujejo posamezno enoto skupnosti prispevajo k skupnemu deviznemu prihodku od izvoza blaga in storitev SR Slovenije.
Pri določanju števila delegatov iz prejšnjega odstavka se upošteva tudi delež članov skupnosti v ustvarjenem družbenem proizvodu SR Slovenije ter število zaposlenih delavcev.
Število delegatov, ki jih posamezna enota delegira v skupščino skupnosti ugotovi skupščina skupnosti na podlagi podpisanega samoupravnega sporazuma o oblikovanju enote skupnosti, upoštevajoč merilo iz prvega odstavka.
Vsaka enota ima najmanj enega delegata.
Skupščina skupnosti ima največ 120 delegatov.
26.	člen
V skupščino skupnosti je poleg delegatov vključen tudi predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ima pravico in dolžnost v skupščini skupnosti dajati mnenja in stališča Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. O teh mnenjih in stališčih je skupščina dolžna razpravljati in se o njih opredeliti.
27.	člen
Delegat v skupščini skupnosti ima pravico in dolžnost:
—	soodločati o zadevah, o katerih odloča skupščina,
—	izjaviti se in glasovati o posameznih vprašanjih v skladu s stališči enote, ki ga je delegirala,
—	usklajevati med sprejemanjem skupnih odločitev stališča z drugimi delegati,
—	zahtevati stališča enote, ki ga je delegirala, če ni dobil smernic ali če te ne zadoščajo, da bi se mogel izjaviti o vprašanjih, o katerih odloča skupščina,
—	predlagati skupščini stališča in sklepe.
—	predlagati v obravnavo skupščini skupnosti vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti,
—	nasloviti predsedniku skupnosti vprašanja o njegovem delu,
—	sodelovati v delu skupščine skupnosti in redno spremljati delo skupnosti,
—	redno obveščati enoto skupnosti, ki ga je delegirala, o svojem delu in o delu skupščine skupnosti.
28.	člen
Skupščina skupnosti:
1.	oblikuje osnutke in predloge samoupravnega sporazuma o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino, samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinu in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz in samoupravnega sporazuma o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino ter sproži in vodi postopek za njihov sprejem in razglaša njihovo uveljavitev;
2.	na podlagi samoupravnega sporazuma iz prejšnje točke sprejema sklepe, s katerimi se določijo podrobnejša merila, načini in postopki, potrebni za izvajanje teh samoupravnih sporazumov;
3 na podlagi v enotah usklajenih planov ekonomskih odnosov s tujino članov skupnosti sprejema plane ekonomskih odnosov SR Slovenije s tujino in oblikuje predloge projekcij plačilno-bilančnega in devizno-bi-lančnega položaja SR Slovenije v enotni plačilni in devizni bilanci Jugoslavije:
4.	določa v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije dopolnilne ukrepe.za pospeševanje izvoza iz drugega odstavka 82. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino;
5 sklepa družbene dogovore, ki k njim pristopi skupnost.
Družbeni dogovor, ki zahteva materialno obveznost skupnosti, lahko skupščina sklepa po predhodni obravnavi v enotah, kolikor obveznost ni že predvidena v drugih aktih skupnosti;
6.	daje pooblastila za delo delegacije;
7.	daje v skladu s statutom skupnosti Jugoslavije soglasje na:
—	temeljne samoupravne splošne akte skupnosti Jugoslavije,
—	predlog planov in programov dela skupnosti Jugoslavije,
—	predlog skupnosti Jugoslavije za projekcijo plačilne in devizne bilance,
—	enotne kriterije skupnosti Jugoslavije za sklepanje samoupravnih sporazumov iz 69. člena in 141. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino,
—	samoupravni sporazum o skupnosti Jugoslavije o vračanju carin in drugih davščin,
—	osnovna merila o skupnosti Jugoslavije za dopolnilne ukrepe za pospeševanje izvoza iz drugega odstavka 82. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino;
8.	sprejema statut skupnosti;
9.	sprejema letne in srednjeročne programe dela skupnosti;
10.	sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti;
11.	imenuje s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije predsednika skupnosti;
12.	imenuje in razrešuje sekretarja skupnosti, predsednike in člane ter namestnike članov izvršilnih organov skupnosti;
13.	določa smernice za delo izvršilnih organov skupnosti;
14.	določa načela za organizacijo dela v delovni skupnosti:
15.	Sklepa samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih z .delovno skupnostjo skupnosti;
16.	daje predloge, mnenja in priporočila pristojnim organom in organizacijam v zvezi z ekonomskimi odnosi s tujino;
17.	sprejema druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, ki jih določajo zakon, samoupravni sporazum, sklenjen v skupnosti, ta statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti.
Skupščina skupnosti odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti po predhodnih obravnavah v enotah skupnosti.
29.	člen
Skupščina skupnosti dela na sejah.
Skupščina skupnosti zaseda po potrebi, najmanj pa dvakrat letno
Sejo skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupnosti.
Sejo skupščine skupnosti skliče predsednik skupnosti po lastni pobudi, na pobudo organov skupnosti, enot skupnosti ali na podlagi sklepa skupščine skupnosti.
Predsednik skupnosti je dolžan sklicati sejo skupščine, če to zahtevajo najmanj tri enote skupnosti, izvršilni organ ali odbor samoupravne kontrole.
Skupščina skupnosti lahko sklene, da se posamezna vprašanja obravnavajo na skupnih sejah enot skupnosti.
30.	člen
Sklic za sejo skupščine skupnosti ter predlog dnevnega reda in gradiva zanj morajo biti poslani najmanj 15 dni pred sejo enotam skupnosti.
Gradivo mora jasno opredeljevati vprašanja, o katerih bo odločala skupščina in mora vsebovati podatke in utemeljitve, ki so potrebne za odločitev.
Predsednik skupnosti lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku, kot je določeno v prvem odstavku prejšnjega člena. Razlogi za tak sklic morajo biti obrazloženi.
31.	člen
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov skupščine skupnosti.
Za sprejem predloga plana ekonomskih odnosov s tujino in predloga projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja SR Slovenije je v plačilni in devizni bilanci Jugoslavije, družbenega dogovora ter dogovora o ukrepih za izvrševanje plana in projekcij ter statuta skupnosti je potrebna večina glasov vseh delegatov skupščine skupnosti. Drugi sklepi so sprejeti, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v skupščini.
Glasovanje skupščine je javno.
32.	člen
Skupščina ima komisijo za volitve in imenovanja, ki predlaga skupščini skupnosti volitve in imenovanja oz. razrešitve predsednika skupnosti, sekretarja skupnosti, predsednikov in članov organov skupnosti ter njihovih namestnikov.
Komisija ima 6 članov, od katerih je eden predsednik; člane imenuje skupščina skupnosti.
33.	člen
Podrobnejša določila o delu skupščine skupnosti se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
c)	Predsednik skupnosti
34.	člen
Predsednik skupnosti zastopa in predstavlja skupnost, organizira in usklajuje delo skupnosti in njenih organov, izvršuje ter skrbi za izvrševanje odločitev in sklepov skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti.
Predsednik skupnosti je odgovoren za zakonitost dela skupnosti in njenih organov.
Predsednik skupnosti skrbi za obveščanje družbenopolitičnih skupnosti in javnosti o delu skupnosti.
Predsednik skupnosti opravlja tudi druge naloge, za katere je pristojen po zakonu, tem statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Ce je predsednik skupnosti odsoten ali zadržan, ga nadomešča delegat, ki ga imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov v skupščini.
35.	člen
Predsednik skupnosti ima pravico in dolžnost zadržati izvršitev sklepa skupščine ali drugega organa skupnosti, če meni, da ta nasprotuje družbenim planom na ravni republike, splošnim aktom ekonomske politike ter predpisom in ukrepom za njeno izvajanje oziroma predpisom, ki urejajo ekonomske odnose s tujino. Ce predsednik zadrži izvršitev sklepa skupščine skupnosti, mora o tem v treh dneh obvestiti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in enote skupnosti.
36.	člen
Predsednik skupnosti spremlja skupaj s sekretarjem skupnosti in sekretarji izvršilnih organov skupnosti izvrševanje delovnega programa skupnosti, koordinira delo pri pripravljanju gradiv in določanju predlogov, stališč in sklepov za sejo skupščine in drugih organov skupnosti.
Predsednik skupnosti koordinira delo organov skupnosti tako, da po potrebi skliče sestanek s predsedniki in namestniki predsednikov teh organov in sekretarji organov.
Predsednik skupnosti ima pravico predlagati organom skupnosti, naj razpravljajo o vprašanjih iz svojega delovnega področja in lahko sodeluje na njihovih sejah.
Predsednik skupnosti podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejme skupščina skupnosti.
37.	člen
Predsednik skupnosti je pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja samostojen. Za svoje delo je odgovoren skupščini skupnosti.
38.	člen
Mandat predsednika skupnosti traja štiri leta.
Po preteku mandata je lahko ista oseba imenovana v isto funkcijo največ še za eno mandatno dobo.
39.	člen
Predsednik skupnosti je lahko razrešen še pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, iz enakih razlogov kot individualni poslovodni organ organizacije združenega dela.
č) Izvršilni organi skupnosti
40.	člen
Skupnost Ima naslednje izvršilne organe:
a)	odbore,
b)	komisije.
41.	člen
Odbori skupnosti so:
—	izvršni odbor,
—	odbor za samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino (v nadaljnjem besedilu: odbor za plan),
—	odbor za samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz (v nadaljnjem besedilu: odbor za devizni režim),
—	odbor za samoupravni sporazum o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino (v nadaljnjem besedilu: odbor za kreditne odnose s tujino),
—	odbor za pospeševanje izvoza in za njegovo skladnejšo regionalno usmeritev (v nadaljnjem besedilu: odbor za pospeševanje izvoza).
42.	člen
Odbori imajo 9 članov, od katerih je eden predsednik ter 8 namestnikov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina skupnosti na predlog komisije za volitve in imenovanja izmed delegatov članov skupnosti v enoti skupnosti.
43.	člen
Mandat predsednika, članov ter njihovih namestnikov v odboru traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma imenovan za predsednika ali člana oziroma namestnika člana istega odbora.
Predsednik odbora predstavlja odbor in vodi njegovo delo.
44.	člen
Odbori opravljajo naloge, ki so določene s tem statutom.
Odbori sprejemajo svoja mnenja, predloge in stališča na podlagi smernic in načelnih stališč skupščine skupnosti.
O svojem delu odbori tekoče poročajo skupščini skupnosti, predsedniku skupnosti in enotam skupnosti.
Odbori so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti.
45.	člen
Sejo odbora skliče predsednik odbora na lastno pobudo, sklicati pa jo mora, če to zahteva skupščina skupnosti, enota skupnosti, predsednik skupnosti ali odbor samoupravne kontrole.
46.	člen
Odbor veljavno sprejema stališča, mnenja in predloge, če je na seji navzočih več kot polovica članov odbora oziroma njihovih namestnikov.
47.	člen
Na seji odbora lahko sodelujejo tudi predstavniki pristojnih republiških upravnih organov, Narodne banke Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in drugih organov in organizacij.
48.	člen
Organizacijo in način dela ter druga vprašanja, ki so pomembna za delo odbora, določi odbor s svojim poslovnikom.
49.	člen
Odbori opravljajo v okviru svojega delovnega področja naslednje naloge:
skrbijo za izvajanje politike skupščine skupnosti,
—	izvajajo sklepe skupščine skupnosti,
—	pripravljajo osnutek in predlog samoupravnega sporazuma s svojega področja in sodelujejo pri pripravi osnutkov oziroma predlogov ustreznih samoupravnih sporazumov, ki se sklepajo v okviru skupnosti Jugoslavije,
—	spremljajo izvajanje skupne devizne politike ter izvrševanje projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja SR Slovenije,
—	sodelujejo pri pripravi ukrepov za povečanje izvoza in za racionalno nadomeščanje uvoza,
—	sodelujejo pri pripravi predlogov planov in programov dela skupnosti in sprejmejo program dela odbora,
—	pripravijo predloge aktov o soglasju k ustreznim aktom skupnosti Jugoslavije,
—	oblikujejo predloge sklepov o gradivih, ki so predložena v obravnavo na sejo skupščine skupnosti,
—	pripravijo gradiva in sodelujejo v javni razpravi o gradivih, ki jih da v javno razpravo skupščina skupnosti,
—	zavzemajo stališča h gradivom za seje skupščine skupnosti, ki jih niso pripravili sami,
—	predlagajo skupščini stališča in pooblastila za delegacijo,
—	sodelujejo z ustreznim odborom skupnosti Jugoslavije,
—	sodelujejo z republiškimi upravnimi in drugimi organi in organizacijami,
—	opravljajo tudi druge naloge, ki jim jih naloži skupščina skupnosti ali so jim dana v pristojnost s
splošnirtii akti skupnosti.
50.	člen
Izvršni odbor opravlja poleg nalog iz prejšnjega ciena še naslednje naloge:
—	predlaga program dela skupščine skupnosti,
—	skrbi in odgovarja za informativno dejavnost o delu skupnosti,
—	organizira javne razprave o gradivih, ki jih da v javno razpravo skupščina skupnosti,
—	na predlog predsednika skupnosti obravnava in zavzema mnenja o vprašanjih iz njegove pristojnosti,
—	skrbi za vodenje evidence iz 41. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino,
—	organizira zbiranje in obdelavo podatkov, ki so potrebni za delo skupnosti,
—	imenuje in razrešuje delavce s posebnimi pooblastili v delovni skupnosti,
—	obravnava vprašanja v zvezi z delom delovne skupnosti,
—	obravnava vprašanja v zvezi s finančnim načrtom in zaključnim računom skupnosti in sprejema odločitve, -za katere je pooblaščen z akti skupnosti,
—	pripravlja predloge za odločitev skupščine v zvezi z oblikovanjem enot skupnosti in ugotovitvijo števila delegatov posamezne enote v skupščini skupnosti ter o sporih v zvezi z vključevanjem članov skupnosti v enote skupnosti.
51.	člen
Odbor za plan opravlja poleg nalog iz 45. člena še naslednje naloge:
—	na podlagi elementov za temelje planov ekonomskih odnosov s tujino, ki jih izdelajo TOZD in drugi udeleženci planiranja, organizira in vodi postopek usklajevanja v enotah skupnosti in med enotami skupnosti,
—	pripravlja predloge planov ekonomskih odnosov s tujino SR Slovenije in sodeluje pri izdelavi predlogov projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilanč-nega položaja v enotni plačilni in devizni bilanci Jugoslavije,
—	pripravlja predloge in mnenja v zvezi z akti, ki določajo politiko in plan ekonomskih odnosov s tujino,
—	spremlja izvajanje skupne devizne politike, projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja SR Slovenije,
—	sodeluje pri oblikovanju predlogov za sklepanje družbenih dogovorov z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije za podrobnejšo določitev ukrepov in načina izvršitve sprejetih projekcij plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja SR Slovenije.
52.	člen
Odbor za devizni režim in odbor za kreditne odnose poleg nalog, določenih v 49. členu pripravljata še na temelju določil samoupravnega sporazuma predloge aktov za izvajanje meril, pogojev, načinov in postopkov, ki so v njih opredeljeni.
53.	člen
Skupščina skupnosti lahko na predlog izvršnega odbora ali katerega od njenih stalnih odborov za izvrševanje posamičnih nalog iz njene pristojnosti ali iz pristojnosti katerega od njenih stalnih odbor, ustanovi komisijo skupnosti.
Komisija skupnosti iz prejšnjega odstavka se ustanovi s sklepom.
S sklepom iz prejšnjega odstavka se določijo:
—	naloge komisije,
—	sestav komisije,
—	temeljna načela za delo komisije,
—	pooblastila komisije za pripravo potrebnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja z organi skupnosti z drugimi organi in organizacijami.
Predsednika in člane komisije imenuje skupščina skupnosti.
Skupščina skupnosti lahko s sklepom iz prvega odstavka določi, da v delu komisije sodelujejo tudi predstavniki drugih organov in organizacij.
54.	člen
Zoper sklep komisije lahko prizadeti član skupnosti kot tudi vsak drug član skupnosti, ki meni, da sklep ni v skladu s politiko, sprejeto s samoupravnim sporazumom ali da ni v skladu s sklepi in stališči skupščine skupnosti, ugovarja.
Rok za ugovor je 8 dni od prejema pismenega odpravka sklepa oziroma od njegove objave v skupnosti.
O ugovoru odloča skupščina skupnosti.
1) Arbitražni svet
55.	člen
Člani skupnosti lahko predložijo medsebojne spore, izvirajoče iz odnosov, ki se urejajo v skupnosti, spora-
zumno v rešitev in odločitev stalnemu arbitražnemu svetu skupnosti.
Pristojnost arbitražnega sveta za odločanje v konkretni zadevi temelji na pismenem sporazumu strank.
Arbitražni svet sestavljajo 3 člani, ki jih v primeru predložitve spora imenuje skupščina skupnosti in po en predstavnik strank v sporu.
Svoje odločitve Sprejema arbitražni svet z večino glasov.
e)	Odbor samoupravne kontrole
56.	člen
Skupnost ima odbor samoupravne kontrole, ki ima 7 članov in enako število namestnikov.
Člane oduora in njihove namestnike volijo enote skupnosti na podlagi kandidatne liste, ki jo v skladu z zakonom in s tem statutom pripravi komisija skupščine za volitve in imenovanja.
Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika odbora in njegovega namestnika.
57.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	nadzira izvrševanje statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	nadzira skladnost poslovanja organov skupnosti s pooblastili iz samoupravnih sporazumov in statuta,
—	nadzira porabo sredstev za poslovanje skupnosti,
—	nadzira uresničevanje samoupravnih funkcij članov in organov skupnosti,
—	nadzira obveščanje članov skupnosti.
—	ocenjuje izvajanje samoupravnih sporazumov o oblikovanju enote,
—	opravlja druge naloge, določene s sklepi skupščine skupnosti.
O svojih ugotovitvah obvešča odbor skupščino in predsednika skupnosti ter predlaga ustrezne ukrepe.
58.	člen
Odbor samoupravne kontrole dela na sejah, ki jih aidicuje predsednik odbora na lastno pobudo v skladu z nalogami odbora.
Predsednik odbora mora sklicati sejo odbora samoupravne kontrole, če to zahtevajo vsaj 3 člani odbora ali predsednik skupnosti.
59.	člen
Odbor samoupravne kontrole obravnava posamezne zadeve na lastno pobudo ali na zahtevo članov skupnosti.
60.	člen
Odbor samoupravne kontrole ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo skupnosti in lahko zahteva od organov in služb skupnosti podatke, ki jih potrebuje pri svojem delu.
61.	člen
Odbor samoupravne kontrole poroča o svojih ugotovitvah skupščini in drugim organom skupnosti, ki jih zadevajo obravnavana vprašanja in jim predlaga ustrezne ukrepe.
62.	člen
Organ, kateremu je odbor samoupravne kontrole poslal svoj predlog, je dolžan ta predlog obravnavati na svoji prvi naslednji seji, najpozneje pa v roku enega meseca oz. dveh mesecev, če je ta organ skupščina,
o njem odločiti ter o svoji odločitvi sezaniti odbor samoupravne kontrole.
Če odbor samoupravne kontrole ni zadovoljen z odločitvijo organa iz prejšnjega odstavka lahko zahteva, da o vprašanju razpravlja skupščina skupnosti.
VII.	JAVNOST DELA
63.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom za posamezne primere ni drugače določeno.
64.	člen
Za javnost dela skrbijo predsednik skupnosti, sekretar skupnosti, predsednik organov skupnosti oziroma za to pooblaščene osebe zlasti tako, da:
—	se na primeren način objavljajo podatki o poslovanju skupnosti,
—	se na zasedanjih organov skupnosti omogoči navzočnost javnosti,
—	se objavljajo v obvestilih sklepi in stališča organov skupnosti.
65.	člen
Zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega predpisa ali samoupravnega splošnega akta, se lahko omeji javnost dela organa skupnosti. Sklep o tem sprejme organ skupnosti, v čigar delovno področje zadeva sodi, izven seje organa pa predsednik tega organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je dopustna pritožba na skupščino skupnosti. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
66.	člen
S posebnim splošnim aktom določi skupnost, katere listine in podatki so poslovna tajnost in bi bilo zaradi njihove narave in pomena v nasprotju z interesi članic skupnosti ali drugih organov ali organizacij in skupnosti, če bi bili sporočeni osebi.
Akt iz prvega odstavka tega člena sprejme izvršni odbor.
Z aktom iz prvega odstavka se določi tudi stopnja tajnosti posameznih listin ali podatkov.
Pri obravnavi gradiv, ki so jih pripravili drugi organi in organizacije je treba zagotoviti ohranitev tiste stopnje zaupnosti, ki jo določi ta organ ali organizacija.
67.	člen
Skupnost ima svoje glasilo, ki se imenuje »Bilten Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino«.
Splošne akte skupnosti in predpise drugih organov in organizacij, ki so pomembni za delovanje skupnosti, skupnost objavlja v posebni zbirki.
68.	člen
člani organov skupnosti in delavci delovne skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacije za odločanje, so dolžni varovati tajnost podatkov, ki štejejo za tajne.
VIII.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
69.	člen
Skupnost sodeluje v pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito tako, da opravlja ustrezne priprave, izpolnjuje obveznosti in dolžnosti,
ki jih določajo zakon, drugi predpisi in plani ustreznih družbenopolitičnih skupnosti.
Pri opravljanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje skupnost z republiškimi organi, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami v republiki.
70.	člen
Nosilec zadev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v delovni skupnosti je odbor delovne skupnosti za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Delovna skupnost ureja s svojimi akti v skladu z zakonom in tem statutom natančnejše pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
71.	člen
Za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se s finančnim načrtom skupnosti zagotavljajo potrebna sredstva.
IX.	SEKRETAR SKUPNOSTI
72.	člen
Skupnost ima sekretarja, ki ga imenuje skupščina skupnosti.
Sekretar je v delovni skupnosti delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
73.	člen
Sekretar skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	vodi in usklajuje delo v delovni skupnosti,
—	je odgovoren za izvajanje nalog pri uresničevanju sklepov skupščine skupnosti,
—	je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta,
—	sodeluje pri delu organov skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
Sekretar skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
74.	člen
Sekretarja skupnosti v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti, nadomešča sekretar izvršnega odbora.
X.	DELOVNA SKUPNOST
75.	člen
Strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela za skupnost, opravlja delovna skupnost skupnosti.
Na delovno skupnost skupnosti ni mogoče prenesti zadev o katerih odločajo organi skupnosti in ne pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti ter njenih organov.
76.	člen
Za opravljanje strokovnih nalog in za koordinacijo dela v okviru posameznih organov skupnosti se v okviru delovne skupnosti imenujejo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — sekretarji organov skupnosti, svetovalci in tajnik delegacije.
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi iz prejšnjega odstavka imenuje izvršni odbor na predlog predsednika skupnosti.
77.	člen
Delavci delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice v delovni skupnosti v okviru samoupravnega spo-
razuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo, ki ga z delovno skupnostjo sklene skupščina skupnosti.
Samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena določi zlasti: vrsto del, osnove in merila za pridobivanje dohodka v delovni skupnosti, pooblastila delovne skupnosti za opravljanje del in za uporabo sredstev pri izvrševanju njenih nalog, osnovne pogoje glede strukture del oziroma nalog, kvalifikacijsko strukturo kadrov v delovni skupnosti, odgovornost delovne skupnosti za opravljanje dela, način reševanja medsebojnih sporov, način koordiniranja dela v delovni skupnosti, kakor tudi druga vprašanja skupnega pomena.
S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena je lahko določeno, da je za akte in dejanja delavcev delovne skupnosti v odnosih, ki se ne nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic njenih delavcev, temveč na uresničevanje nalog, zaradi katerih je delovna skupnost organizirana, potrebno predhodno ali naknadno soglasje.
78.	člen
Delavci delovne skupnosti sprejemajo samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v delovno skupnost, statut delovne skupnosti, samoupravni splošni akt, ki ureja delovno razmerje in druge samoupravne splošne akte v skladu z zakonom o združenem delu.
Samoupravni splošni akti delovne skupnosti morajo biti v skladu s samoupravnim sporazumom iz 77. člena tega statuta.
XI.	SREDSTVA ZA DELO
79.	člen
Člani skupnosti združujejo sredstva za zagotovitev materialne osnove za delo skupnosti in zagotavljajo sredstva za delovanje skupnosti s prispevkom iz dohodka s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo skupnosti.
Sredstva, ki so potrebna za delo skupnosti, se ugotovijo na podlagi programa dela skupnosti, ki izvira iz njenih nalog, določenih z zakonom in tem statutom.
80.	člen
Sredstva za delovanje skupnosti se uporabljajo za:
1.	kritje stroškov dela organov skupnosti,
2.	prihodek delovne skupnosti,
3.	prispevek za delovanje skupnosti Jugoslavije.
81.	člen
Višina prispevka, merila in način plačevanja se določijo s samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka 79. člena tega statuta.
82.	člen
Na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma sprejme skupščina skupnosti sklep o prispevku. Sklep o prispevku se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
83.	člen
Prispevek skupnosti se vplačuje na določen račun pri Službi družbenega knjigovodstva.
84.	člen
Prihodki in izdatki skupnosti se določijo s finančnim načrtom in zaključnim računom skupnosti.
Finančni načrt in zaključni račun skupnosti sprejme skupščina skupnosti.
Materialno-finančno poslovanje in evidenco sredstev skupnosti natančneje določa pravilnik, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
85.	člen
Sredstva za prihodek delovne skupnosti se določijo s finančnim načrtom skupnosti za osebne dohodke, skupno porabo in za materialne stroške v skladu s samoupravnim sporazumom in 77. členom tega statuta.
Prihodek delovne skupnosti v smislu tega člena se razporedi s finančnim načrtom delovne skupnosti.
86.	člen
O soglasju k višini prispevka za delovanje skupnosti Jugoslavije odloči skupščina skupnosti po sprejemu finančnega načrta.
XII.	EVIDENCA
87.	člen
Skupnost vodi evidenco članov skupnosti.
Članstvo v skupnosti se ugotovi z vpisom v evidenco članov.
88.	člen
V	evidenco članov se vpišejo naslednji podatki:
—	firma (ime) člana,
—	sedež člana,
—	matična številka iz enotnega registra organizacij in skupnosti pri Zavodu SRS za statistiko,
—	vključenost v enoto skupnosti,
—	ime in priimek delegata, ki ga član skupnosti delegira v enoto skupnosti ter njegovo statistično številko,
—	številko žiro računa člana.
89.	člen
Vpis v edivenco člana skupnosti se opravi na podlagi izpolnjene priglasnice.
O vpisu v evidenco članov se izda potrdilo.
Potrdilo iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke, določene v 88. členu tega statuta.
90.	člen
S posebnim navodilom se podrobneje določi način in postopek vpisovanja v evidenco članstva, izdajanje potrdil in evidence drugih podatkov v zvezi s članstvom.
Navodilo iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme izvršni odbor.
91.	člen
Poleg evidence članov skupnosti vodi skupnost še druge evidence, in sicer:
—	pregled delegatov članic skupnosti (po enotah skupnosti),
—	pregled članic skupnosti, ki se včlanjujejo v posamezno enoto,
—	druge evidence, ki se pokažejo potrebne za delo skupnosti.
92.	člen
V	skupnosti se vodi evidenca podpisnikov posameznih samoupravnih sporazumov.
Na podlagi evidence iz prejšnjega odstavka se izda poseben preglednik, ki se uporablja za uresničevanje pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz posameznega samoupravnega sporazuma.
XIII.	POSTOPEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA
93 člen
Kadar je z zakonom določeno, da se posamezna vprašanja s področja ekonomskih odnosov s tujino uredijo s samoupravnimi sporazumi med članicami skupnosti, skupščina skupnosti na podlagi usklajenih stališč v enotah skupnosti:
—	določi osnutek samoupravnega sporazuma,
•— odloči o tem, ali gre osnutek v javno razpravo,
—	določi postopek za izvedbo javne razprave,
—	določi predlog samoupravnega sporazuma,
—	določi rok za pristop k samoupravnemu sporazumu.
94.	člen
Sprejemanje samoupravnega sporazuma se opravi tako, da se na seji skupščine skupnosti sprejeto bese-delo pošlje vsakemu članu skupnosti. Predlogu samoupravnega sporazuma se priloži poseben obrazec, na katerem član skupnosti potrdi svoj pristop k samoupravnemu sporazumu in ki je podlaga za ugotavljanje rezultatov sprejemanja.
Skupščina skupnosti lahko določi posebno komisijo za izvedbo postopka sprejema samoupravnega sporazuma.
Samoupravni sporazum začne veljati, ko k njemu v določenem roku pristopi več kot polovica zainteresiranih članov. Za zainteresiranega Člana se šteje tisti, ki v določenem roku sporoči svojo odločitev za ali proti pristopu k samoupravnemu sporazumu.
Skupščina skupnosti na podlagi rezultatov sprejemanja ugotovi veljavnost samoupravnega sporazuma.
95.	člen
Samoupravni sporazum, katerega veljavnost je razglasila skupščina skupnosti se objavi tako, da je dostopen vsakemu članu skupnosti.
XIV.	PODPISI IN PEČAT
96.	člen
Akte in sklepe, ki jih sprejme skupščina skupnosti, podpisuje predsednik skupnosti.
Sklepe, ki jih sprejemajo izvršilni organi skupno-nosti, podpisujejo predsedniki teh organov, akte za izvajanje teh sklepov pa delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki jih pooblasti izvršilni organ.
97.	člen
Obvestila in druge dopise v zvezi z delom skupščine skupnosti podpisuje sekretar skupnosti, v zvezi z delom izvršilnih organov skupnosti pa delavci s posebnimi pooblastili, ki odgovarjajo za strokovno delo posameznega organa skupnosti.
98.	člen
Skupnost in organi skupnosti imajo pečate, s katerimi potrjujejo avtentičnost svojih splošnih aktov, dopisov in drugih listin.
Pečat skupščine skupnosti hrani in dovoljuje njegovo uporabo sekretar skupnosti.
Pečat posameznega organa skupnosti, ki ima lahko označen naziv organa ali samo organizacijsko številko, hrani in dovoljuje njegovo uporabo delavec s posebnimi pooblastili.
99.	člen
Akte v zvezi z uresničevanem finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti in delovne skupnosti, podpisujejo predsednik skupnosti, sekretar skupnosti in druge, za to pooblaščene osebe.
XV.	SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI ORGANI IN ORGANIZACIJAMI
100.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi organi in organizacijami pri obravnavanju in reševanju vprašanj skupnega pomena, predvsem:
—	z medsebojno izmenjavo mnenj, izkušenj, informacij in drugega gradiva,
—	s sodelovanjem pri pripravi splošnih in drugih aktov,
—	z usklajevanjem delovnih programov,
—	z dajanjem predlogov in mnenj o načinu reševanja posameznih vprašanj,
—	s sodelovanjem predstavnikov skupnosti pri delu drugih organov in organizacij ter s sodelovanjem predstavnikov teh organov in organizacij v delu skupnosti.
XVI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
101.	člen
Enote skupnosti po tem statutu se morajo oblikovati najpozneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega statuta.
Do oblikovanja enot skupnosti po prejšnjem odstavku se glede sestave enot in delegiranja delegatov enot v skupščino skupnosti uporabljajo določbe 57. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino.
102.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep o organizaciji in delu Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 20/77 in 10/78).
103.	člen
V šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta, je potrebno z njim uskladiti obstoječe akte skupnosti in sprejeti druge splošne akte, ki jih predvideva ta statut.
104.	člen
Ta statut začne veljati potem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije.
105.	člen
Statut se objavi v Uradnem listu SRS.
Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino
Predsednik skupščine Anton Slapernik 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
354.
Na podlagi 84. člena samoupravnega sporazuma v pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva Občinskih zdravstvenih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/78) ter 23. člena samoupravnega sporazuma v pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvo-
nega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) so zbori uporabnikov in zbori izvajalcev na svojih sejah Brežice 26. februarja 1979, Laško 22. februarja 1979, Sevnica 23. februarja 1979, Slovenske Konjice 20. februarja 1979, Šentjur 22. februarja 1979, Šmarje pri Jelšah 28. februarja 1979 in Žalec 23. februarja 1979 sprejele	}
SKLEP
o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom (participUciji) za leto 1979
1.	člen
Valorizirani prispevki uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke (participacija po listi) znaša: *
Zap.	vrsta participacije	znesek v din	din*
1. Za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	25	
2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	70	
3. Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer: — za prvi pregled pri stomatologu specialistu	15	25
— za vsako zalivko	25	
— za polno kovinsko prevleko	180	250
— za ostale prevleke	215	275
— za inlay	120	
— za vsako krono	265	335
— za vsak člen v mostovni konstrukciji	120	130
— za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demon-tažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena, ali gredi	40	
— za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	55	
— za gred, opornico ali jahač	145	
— za vsako totalno protezo	385	480
— za vsako parcialno protezo	480	625
— za vsako začasno protezo	360	
— za vsako bazo kovinske proteze, dodano k parcialni protezi	360	780
— za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	420	
— za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali re-oklnzijo	60	
— za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana
5.	za vsak rentgentski posnetek, tudi zob v ambulantah in dispanzerjih
6.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za naj-
Vrsta participacije	znesek v din	din*
več 30 dni v koledarskem letu — dnevno	35	
7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi.zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	70	
8. za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept	20	
9. za kontracepcijska sredstva: — za kontracepcijske tablete (oralna sredstva)	20	
— za druga kontracepcijska		
sredstva	120	
10. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječ posteljni trapez	180	
11. za nepodložene usnjene roka-		
vice, estetske rokavice, za protezo in		
navleke za krn po amputaciji	180	
12. za ortopedske čevlje	360	
13. za kilni pas	180	
14. za bergle	35	
15. za očala	50	
16. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica	110	
17. za očesno protezo	120	
18. za lasulje trajno izražene plešavosti traumatskoga izvora	110	
19. za ojačevalni slušni aparat,		
kadar je nujno potreben uporabniku za opravljanje poklica	180	
20. za aparat za omogočanje glasnega govora	240	
21. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana	300	
Opomba: * se uporablja od 1. maja 1979 dalje, kolikor uporabniki ne izpolnijo pogojev iz 86. člena tega sporazuma.
2.	člen
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/79
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice.
Maks Toplišek L r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško
Inž. Ivan Hiršel 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti 5	Sevnica
Zvone Krajnc 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice
Alojz Korošec 1. r.
600
60
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur
dr. Andrej Fidler 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah Stane Glavnik 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnost. Žalec
Karel Koren 1. r.
,	LJUBLJANA
355.
Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane ha 11. seji zbora združenega dela dne 1. marca 1979 in 12. seji zbora občin dne
1.	marca 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne porabe na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V prvem odstavku 2. člena odloka o prispevku porabnikov za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne porabe na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 24/77) se spremeni besedilo tako, da se glasi:
Uporabniki individualnih komunalnih storitev plačujejo prispevek ob ceni komunalnih storitev:
din
—	kanalščine za m3 4 porabljene vode 0,90
—	vode za m3 porabljene vode	0,43
—	ogrevane toplote za obračunane GCal 79,00
—	plina iz omrežja za 1000 KCal	0,08
Sredstva prispevka iz 1. odstavka tega člena se uporabljajo za odplačilo anuitet najetih kreditov za izgradnjo objektov in naprav individualne komunalne porabe, ki so predvideni s plani in programi, ter se združujejo pri Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
2.	člen
Prvi odstavek 3. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:
Uporabniki javnih tržnih prostorov plačujejo prispevek ob uporabnini:
—	za prosti trg — 2,50 din na dan za m3 prodajne površine;
—	ob rezervaciji — 60 din mesečno za rezervirano vogalno prodajno klop, 50 din mesečno za rezervirano prodajno klop v vrsti;
—	za stalna prodajna mesta v pokritih tržnicah — 30 din mesečno za m2 prodajne površine.
3.	člen
4.	člen odloka se spremeni in se glasi:
Zbrana sredstva prispevkov iz 1. in 2. člena tega odloka se zbirajo ločeno na posebnih računih komu-
nalnih skupnosti in se uporabljajo za skupne programe Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
Zbrana sredstva se smejo uporabljati le za odplačevanje kreditov navedenih v posebnem seznamu, na katerega daje soglasje skupščina Zveze komunalnih skupnosti.
4.	člen
5.	člena odloka se spremeni in se glasi:
Prispevek za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne porabe iz 1. in 2. člena tega odloka se plačuje od prvega odčitka dalje po uveljavitvi tega odloka.
s", člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-9/77
Ljubljana, dne 1. marca 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
356.
Na podlagi 1. alinee 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/73 in 8/78) ter 54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 11. seji zbora združenega dela dne 1. marca 1979 in na 12. seji zbora občin dne 1. marca 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane
1.	člen
V odloku o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/73) se v drugem odstavku 1. člena v območju občine Ljubljana Vič-Rudnik izločijo iz območja VS 245/7 — Škofljica zemljišča pare. št. 961., 962., 963., 964., 965., 967., 968., 973/2, 974., 956/1 in 957 k. o. Lanišče, za lokacijo objektov osnovne šole in vzgojno varstvene organizacije s pripadajočimi igrišču
2.	člen
Za izločena zemljišča navedena v 1. členu tega odloka se ne izdela zazidalni načrt.
Gradnja na teh zemljiščih se določa z lokacijsko tehnično dokumentacijo.
Grafični prikaz naveden v 2. členu odloka o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane se ustrezno popravi.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-1/79
Ljubljana, dne 1. marca 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
357.
Na podlagi 3. odstavka 88. in 110. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 10 seji zbora združenega dela dne
1.	februarja 1979, na 11. seji zbora občin dne 1. februarja 1979 in na 10. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o sestavi in nalogah stalnih komisij Skupščine mesta Ljubljane in ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za odnose z verskimi skupnostmi
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane ima naslednje stalne komisije:
—	za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
—	za vloge in pritožbe,
—	statutarno-pravno komisijo,
—	za medmestno sodelovanje,
—	za odlikovanja, priznanja in nagrade.
Ustanovi se komisijo za odnose z verskimi skupnostmi.
2.	člen
Predsednika in člane komisije imenujejo enakopravno vsi zbori skupščine mesta za toliko časa, dokler traja mandatna doba skupščine mesta, ki jih je imenovala.
Člane komisije imenuje skupščina mesta izmed delegatov v skupščini, predstavnikov samoupravnih organizacij in skupnosti in znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. V vsako komisijo mora biti imenovan najmanj po en delegat iz vsakega zbora skupščine mesta.
3.	člen
Predsednik in vsi ali posamezni člani komisije so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili imenovani. Vsak zbor lahko razreši že pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, člana komisije, ki je bil imenovan izmed delegatov v zboru; vsi trije zbori enakopravno pa tudi posameznega člana komisije, ki je bil imenovan v komisijo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. V takem primeru morajo biti imenovani drugi člani komisije. 4 5
4.	člen
Kandidate za predsednika in člane komisij predlaga komisija skupščine mesta za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Kandidate za predsednika in člane komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve predlaga Mestna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva.
5.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ima predsednika, namestnika predsednika in devet članov.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve obravnava splošna vprašanja kadrovske politike in vsa vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti skupščine mesta.
Da bi lahko izvrševala svoje naloge, pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, ki so zainteresirane za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in menja in jih daje pristojnim skupščinskim organom, imenuje predstavnike družbene skupnosti v razpisne komisije za imenovanja individualnih in kolegijskih poslovodnih organov v skladu z določili družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike.
6.	člen
Komisija za vloge in pritožbe ima predsednika in štiri člane. Komisija lahko izmed svojih članov izvoli namestnika predsednika.
Naloge komisije so zlasti, da v zadevah iz pristojnosti mesta:
—	obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po svoji oceni preizkuša pri ustreznih organih in ukrepa pri pristojnih organih,
—	proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacija skupščini in njenim organom in ugotavlja vzroke zanje,
—	obvešča ustrezne organe skupščine o pojavih, ki nastajajo pri izvrševanju splošnih predpisov in jim predlaga ustrezne ukrepe,
—	obravnava pobude delovnih ljudi in drugih organizacij ter občanov, da se sproži postopek glede odgovornosti funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje skupščina in po oceni teh predlogov lahko predlaga pristojnim občinskim organom sprožitev tega postopka,
—	razpravlja o pobudi za izdajo akta, ki je predložen skupščini mesta, kadar je tako določeno s poslovnikom za delo Skupščine mesta Ljubljane.
Pri obravnavanju vprašanj s tega delovnega področja lahko komisija opravlja poizvedbe in zahteva od družbenih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge listine, ne more pa opravljati preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij.
7.	člen
Komisija za vloge in pritožbe daje pristojnim skupščinskim organom poročilo o svojih ugotovitvah s predlogom, kaj bi bilo potrebno ukreniti.
Če ugotovi komisija pri obravnavanju vloge, da je bilo delo upravnega organa, skupščine mesta ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, obvesti o ugotovitvah predstojnika tega organa oziroma organizacije.
8.	člen
Statutarno-pravna komisija ima predsednika in osem članov. Komisija lahko izvoli izmed svojih članov namestnika predsednika. Statutarno-pravna komisija obravnava zaradi Skladnosti z ustavo, pravnim sistemom, statutom mesta Ljubljane in zaradi pravne obdelave:
—	predloge za spremembe in dopolnitve statuta mesta Ljubljane,
—	vloge in predloge, ki jih ji dostavi komisija za vloge in pritožbe skupščine mesta, v katerih občani in organizacije predlagajo izdajo ali spremembo odloka ali drugega splošnega akta za ureditev vprašanj splošnega pomena, kolikor ni drugače določeno glede predlogov, ki jih dajo nekateri organi in organizacije ter pošlje s svojim mišljenjem te vloge in predloge pristojnim organom skupščine,
—	predloge ža izdajo aktov, ki jih sprejema skupščina mesta,
—	predloge in zahteve za obvezno razlago odlokov in drugih aktov skupščine mesta in daje skupščini svoje mnenje o pravni utemeljenosti predloga ali zahteve oziroma predlaga obvezno razlago,
—	odgovore na predloge in obvestila, ki jih zahteva ustavno sodišče SR Slovenije in ustavno sodišče Jugoslavije od skupščine,
—	na predlog predsedstva skupščine sporna vprašanja v zvezi z delovnim področjem zborov skupščine mesta in daje o tem svoje mnenje ter sodeluje pri pripravljanju programov normativne dejavnosti skupščine.
Komisija določa prečiščena besedila odlokov in drugih aktov skupščine mesta, če je z odlokom ali drugim aktom za to pooblaščena.
9.	člen
Komisija za medmestno sodelovanje ima predsednika, namestnika predsednika in 13 članov.
Komisija za medmestno sodelovanje obravnava zadeve, ki se nanašajo na sodelovanje z mesti doma in v tujini in predlaga skupščini mesta in drugim sprejem ustreznih sklepov, predvsem glede gospodarskega, kulturnega, političnega in drugačnega sodelovanja in navezovanja neposrednih stikov z mesti doma in v tujini.
10.	člen
Komisija za odlikovanja, priznaj na in nagrade ima predsednika, namestnika predsednika in 11 članov.
Predsednik in namestnik predsednika se imenujeta iz vrst delegatov zborov Skupščine mesta Ljubljane, člane pa delegirajo:
—	pet članov družbenopolitične organizacije mesta in sicer, Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza združenj borcev NOV in Zveza socialistične mladine Slovenije,
—	šest članov samoupravne interesne skupnosti mesta s področja izobraževanja, kulture, znanosti, socialnega varstva, zdravstva in telesne kulture.
11.	člen
Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade obravnava predloge in predlaga skupščini podelitev naslednjih priznanj in nagrad:
—	naslov častnega občana,
—	domicil mesta Ljubljane,
—	zlato plaketo ilegalca,
—	druga priznanja in nagrade, ki jih v skladu s statutom mesta Ljubljane podeljuje skupščina.
Komisija daje tudi predloge za podelitev državnih odlikovanj delovnim ljudem in občanom, ki delujejo v organih skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti na ravni mesta.
12.	člen
Na sejo komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade se vabijo predstavniki ustreznih komisij občinskih skupščin na območju mesta Ljubljane.
13.	člen
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi ima predsednika in 12 članov. Člani komisije so vsi predsedniki komisij za odnose z verskimi skupnostmi pri občinah na območju mesta Ljubljane.
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi obravnava zadeve, ki izvirajo iz odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi na področjih, ki jih ustava in zakon opredeljujeta kot dejavnosti splošnega oziroma dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Komisija spremlja uresničevanje ustavnih in zakonskih določil, vezanih na te odnose in daje pristojnim organom mnenja ter priporočila za reševanje določenih vprašanj. Redno sodeluje s komisijami za odnose z verskimi skupnostmi skupščin občin mesta Ljubljane in komisijo SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi ter koordinacijskimi odbori za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
14.	člen
Administrativno-tehnična in določena strokovna opravila za komisije opravlja sekretariat skupščine in upravni organi mesta, v katerih delovno področje spadajo zadeve, ki jih obravnavajo komisije.
15.	člen
Sredstva za delo komisij zagotavlja skupščina mesta v proračunu.
16.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
1.	odlok o ustanovitvi komisije za izdelavo programa gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane (Uradni list SRS, št. 40/70) in
2.	odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah občasnih komisij vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74 in 6/77).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/79
Ljubljana, dne 1. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
358.
Na podlagi 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) in 7. člena odloka o obvezni deratizaciji na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 15/67 in Uradni list SRS, št. 1/75) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 47. redni seji dne 20. februarja 1979 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta Ljubljane
1
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane daje soglasje k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta Ljubljane in sicer:
din
1.	za kg s Facinorom zastrupljene mase 110,00
2.	za 1 vabo	2,20
2
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta Ljubljane, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 6/77.
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
SL 265/1-79
Ljubljana, dne 21. februarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
BREZICE
359.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 23. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 °/o in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer,
če so bile določene:
"/.
do	konca	januarja 1978	za	15,7
do	konca februarja 1978	za	14,4
do	konca	marca 1978	za	13,1
do	konca	aprila 1978	za	11,8
do	konca	maja 1978	za	10,5
do	konca	junija 1978	za	9,2
do	konca	julija 1978	za	7,9
do	konca	avgusta 1978	za	6,6
do	konca	septembra 1978	za	5,2
do	konca	oktobra 1978	za	3,9
do	konca	novembra 1978	za	2,6
do	konca	decembra 1978	za	1,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave St. 191-1/79-3
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva
Minka Mišič 1. r.
CELJE
300.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje na 19. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 22. februarja 1979 soglasno sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 “/o in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer
če so bile določene:
•It
do konca januarja 1978	za	15.7
do konca februarja 1978	za	14,4
do konca marca 1978	za	13,1
do konca aprila 1978	za	11,8
do konca maja 1978	za	10.5
do konca junija 1978	za	9.2
do kopca julija 1978	za	7,9
do konca avgusta 1978	za	6.6
do konca septembra 1978	za	5,2
do konca oktobra 1978	za	3,9
do konca novembra 1978	za	2.6
do konca decembra 1978	za	1,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1979 dalje.
St. 554-1/79
Celje, dne 22. februarja 1979.
Predsednik skupščine Alojz Pavlič 1. r.
CERKNICA
361.
Na podlagi 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) in 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja m družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) je Skupščina občine Cerknica na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Cerknica za obdobje od leta 1981 do 1985
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvede postopek za pripravo družbenega plana občine Cerknica za obdobje od leta 1981 do 1985 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan občine Cerknica).
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica pripravi In v prvi polovici leta 1980 predloži Skupščini občine Cerknica osnutek, v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog družbenega plana občine Cerknica.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica bo sredi leta 1979 predložil Skupščini občine Cerknica predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Cerknica in predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana občine Cerknica.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica bo predložil Skupščini občine Cerknica predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Cerknica ob koncu prvega polletja 1980. leta.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica določi podrobnejši program dela za pripravo družbenega plana občine Cerknica, s katerim bodo opredeljene posamezne faze planiranja, določene naloge, organi in službe, ki so zadolžene za njihovo izvršitev ter roki.
Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana občine Cerknica po odloku o pripravi prostorskega plana občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 15/78).
5.	člen
Vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine Cerknica m da bodo samoupravni sporazumi o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oz. predloga družbenega plana občine Cerknica.
6.	člen
Skupščina občine Cerknica zagotavlja finančna sredstva za dela v zvezi s pripravo družbenega plana občine Cerknica iz proračuna.
7.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana občine Cerknica je oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Cerknica.
8.	člen
Delo na pripravi družbenega plana občine Cerknica se prične takoj.
9.	'člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-3/79-9
Cerknica, dne 27. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
362.
Na podlagi 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) in 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni l>Jt SFRJ, št. 6/76) je Skupščina občine Cerknica na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Cerknica za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvede postopek za pripravo dolgoročnega plana občine Cerknica za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine Cerknica).
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica pripravi in v drugem polletju leta 1983 predloži Skupščini občine Cerknica osnutek, v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog dolgoročnega plana občine Cerknica.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica določi podrobnejši program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Cerknica, s katerim bodo opredeljene posamezne faze planiranja, določene naloge, organi in službe, ki so zadolžene za njihovo izvršitev ter roki.
Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana občine Cerknica po odloku o pripravi prostorskega plana občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 15/78) ter odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Cerknica za obdobje od leta 1981 do 1985.
4.	člen
Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju.
Kriteriji za določitev organizacij združenega dela in skupnosti, ki pripravljajo dolgoročne plane bodo opredeljni s programom dela za pripravo svojih dolgoročnih planov s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine Cerknica.
5.	člen
Skupščina občine Cerknica zagotavlja finančna sredstva za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine Cerknica iz proračuna.
6.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine Cerknica je oddelek za gospodarstvo in finance.
7.	člen
Delo na pripravi dolgoročnega plana občine Cerknica se prične takoj.
8.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 30-2/79-9
Cerknica, dne 27. februarja 197V
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
363.
Na podlagi 3. odstavka 41. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških
komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica
1.	člen
S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih
zemljišč na območju občine Cerknica za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče, za leto 1979.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 uporabne površine stanovanja na območju občine Cerknica znaša 5470 dinarjev.
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 20% od vrednosti zgradbe.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3% od vrednosti zgradbe.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 13/78).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/73-9
Cerknica, dne 27. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
364.
Na podlagi 6., 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Cerknica — za območje KS Loška
dolina
1.	člen
Spremeni in dopolni se 8. člen odloka o urbanističnem programu občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69 in 13/78) tako, da se:
1.	doda nova 2. točka, ki se glasi: »2. urbanistični načrt: območje krajevne skupnosti Loška dolina«,
2.	sedanji 2. in 3. točka se spremenita v 3. oz 4 točko in
3.	v novi 4. točki se stavek za vejico spremeni tako, da se glasi: »ki niso navedene v 1., 2. in 3. točki tega člena.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/69-9
Cerknica, dne 26. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
365.
Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na ločenih sejah zbora združenega in zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
1.	člen
Ta odlok ureja rejo, registracijo, cepljenje, označevanje, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter rejo ostalih živali.
REJA
2.	člen
Na območju občine Cerknica lahko imajo pse občani in pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: posestnik psa), če jih imajo pod pogoji, ki so predpisani s tem odlokom.
3.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi, živali in ne moti okolice.
4.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto in brez nadzorstva.
V	strnjenih naseljih se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo imeti tudi nagobčnik.
5.	člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja, se psa odvzame, odda primernemu lastniku ali humano pokonča na lastnikove stroške.
Predlog za prepoved reje ali odvzem psa iz 1. odstavka tega člena da zbor stanovalcev, skupine stanovalcev, posamezni občani in Društvo za zaščito živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda pristojni veterinarski inšpektor.
6.	člen
Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih morajo biti v ograjenem ali zaprtem prostoru ali pripeti na verigi, vendar tako, da ne ogrožajo ljudi, ki želijo priti do vhodnih vrat. Posestnik mora ob prostoru, kjer pes biva, namestiti opozorilni napis »Hud pes«. Opozorilni napis mora biti nameščen na vidnem mestu.
7.	člen
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse le v soglasju z zborom stanovalcev, oziroma lastnikom zgradbe.
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom bivališče.
8.	člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na vrvici in da se smejo gibati zunaj bivališča le z nagobčnikom in na vrvici.
9.	člen
Posestnik psa mora skrbeti za pravilno nego, prehrano in zdravstveno zaščito psa. Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano ravnanje s psi in z drugimi živalmi.
Če je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na lastnikove stroške.
10.	člen
Za vzrejo in vzgajanje pasjih mladičev ter šolanje psov mora posestnik urediti prostore, ki ustrezajo minimalnim higienskim pogojem za tako dejavnost.
Občan ali pravna oseba, ki se bavi z dejavnostjo iz
1.	odstavka tega člena, mora zato imeti dovoljenje pristojnega veterinarskega inšpektorja.
Veterinarski inšpektor lahko prepove vzrejo in vzgajanje psov in pasjih mladičev ter šolanje psov tistemu, ki nima zato primernega prostora ali ne spoštuje določil tega odloka in zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi.
11.	člen
Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nosjti nagobčnik.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno pismeno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
12.	člen
Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča in posamezne zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo.
REGISTRACIJA
13.	člen
Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v osmih dneh.
Lastnik prijavi psa Veterinarski postaji Cerknica, ki vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa.
14.	člen
Evidenca o prijavi, odjavi in cepljenjih psa vsebuje podatke o lastništvu in identiteti psa ter njegovo registrsko številko.
V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
15.	člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo o reji psa veterinarski organizaciji, kjer je pes prijavljen.
Prijava psa ža vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
CEPLJENJE
16.	člen
Psi starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
OSTALI PREVENTIVNI UKREPI
17.	člen
Ce se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za
steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje) mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločeno od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji.
18.	člen
Ce pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi takoj obvestiti naj bližjo veterinarsko organizacijo in Notranjski zdravstveni dom Cerknica.
Žival iz 1. odstavka tega člena mora biti po poškodbi človeka 15 dni pod veteriarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini.
Po prijavi poškodbe, opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik živali.
19.	člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občine v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v času 4 dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Ce lastnik živali ne zahteva v roku štirih dni, oziroma če ne plača stroškov lova in oskrbo, se žival humano pokonča oziroma se izroči v last drugi osebi.
20.	člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 18. in 19. člen tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
21.	člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko družino ali organizacijo združenega dela.
22.	člen
Posestnikom, ki goje še druge živali se posebej nalaga, da upoštevajo določbe zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, predvsem določbe o ukrepih za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni (Uradni list SRS, št. 18/77).
23.	člen
Izvajanje tega odloka nadzorujejo inšpekcijske službe medobčinskega inšpektorata Postojna, in Uprava javne varnosti ob pomoči Društva proti mučenju živali.
KAZENSKE SANKCIJE
24.	člen
Z denarno kaznijo 300 do 3000 din se kaznuje posameznika ali pravno osebo:
— če ne preskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim
nadzorstvom (drugi odstavek 18. člena odloka);
—	če ne upošteva določil 10., 13., 15. in 16. člena tega odloka.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 do 300 din.
25.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 1000 din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravno osebo:
—	če ne upošteva določil 4. člena tega odloka,
—	če ne upošteva 6. člena tega odloka,
—	če ne upošteva 7. člena tega odloka,
—	če ne upošteva 1. odstavka 9. člena odloka,
—	če ne upošteva določil 11. člena odloka,
—	če ne obvesti pristojno službo, da je žival poškodovala človeka (1. odstavek 18. člena odloka).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/79-9
Cerknica, dne 28. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
366.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevkih (Uradni list SRS, št. 3/77) ter na podlagi 28. člena statuta krajevne skupnosti Grahovo je izvršni svet krajevne skupnosti Grahovo na svoji seji dne 30. januarja 1979 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje cestnih površin po vasi Grahovo, v krajevni skupnosti Grahovo
1.	člen
Za vas Grahovo, v krajevni skupnosti Grahovo se razpiše referendum o uvedbi samoprispevka za asfaltiranje cestnih površin po vasi Grahovo.
2.	člen
Na referendumu bodo občani odločali o uvedbi samoprispevka za financiranje asfaltiranja cestnih površin po vasi Grahovo v skupni vrednosti 2,600.000 din.
3.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik vasi Grahovo in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja po prejšnjem odstavku.
Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere se ugotovi uradno, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
4.	člen
Referendum bo v nedeljo, 25. marca 1979 od 8. do
18.	ure na glasovalnem mestu v osnovni šoli »11. maj« Grahovo.
5. člen
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 28. marca 1979 do 28. marca 1984.
Samoprispevek plačajo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče ali stanovanjsko hišo na območju vasi Grahovo vsako leto v času trajanja referenduma po
naslednjih merilih:
din
1.	od stanovanjske hiše ali novogradnje	750
2.	od gospodinjstva v najemnem
stanovanju	jgo
3.	od samskega gospodinjstva v najemnem
stanovanju	200
4.	vsak zaposlen ali upokojen občan	300
5.	od osebnega avtomobila ali traktorja	400
6.	nosilec obrti na obrt	1000
7.	avtoprevozniki na tovorni avto	1500
8.	nosilec popoldanske obrti na obrt	500
Po tej lestvici se zbere 1,000.000 din.
6.	člen
Manjkajoča sredstva za asfaltiranje cestnih površin po vasi Grahovo iz 2. člena tega sklepa v znesku
1,600.000	din zagotovi krajevna skupnost Grahovo iz lastnih virov in z najemom posojila.
7.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni: socialni podpiranci, štipendisti, vajenci in upokojenci z. nižjo pokojnino od 2.000 din mesečno.
8.	člen
Na referendumu bodo glasovalci glasovali neposredno in tajno z glasovnico z naslednjo vsebino: Krajevna skupnost Grahovo glasovnica za referendum dne 25. marca 1979
o uvedbi samoprispevka v denarju za asfaltiranje cest-. nih površin po vasi Grahovo po naslednjih merilih:
din
1.	od stanovanjske hiše ali novogradnje	750
2.	od gospodinjstva v najemnem stanovanju 350
3.	od samskega gospodinjstva v najemnem
stanovanju	200
4.	vsak zaposlen ali upokojen občan	300
5.	na vsak osebni avto ali traktor	400
6.	nosilec	obrti na obrt	1000
7.	avtoprevozniki od tovornega	avta	1500
8.	nosilec	popoldanske obrti	na	obrt	500
Samoprispevek se uvede na bodo 5 let in sicer od 28. marca 1979 do 28. aprila 1984. Samoprispevek po zgornjih merilih se plača vsako leto v času trajanja referenduma v štirih obrokih. Za vse veljajo oprostitve plačila samoprispevka, ki so določeni po 7. členu tega sklepa.
Glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedilo »za« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedilo »proti« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
9.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Grahovo.
10.	člen
Postopek v zvezi z izvedbo referenduma vodi komisija za izvedbo referenduma, ki je bila izvoljena na zboru volilcev vasi Grahovo dne 9. 2. 1978.
11.	člen
Plačevanje samoprispevka se bo vršilo v pisarni krajevne skupnosti Grahovo ali na žiro račun KS Grahovo, štev. 50160-645-69047 za asfaltiranje cestnih površin vasi Grahovo. Pri vseh zavezancih, ki po 8. členu tega referenduma ne bodo plačevali samoprispevka, vrši izterjavo davčna uprava Sob Cerknica. Za zbiranje sredstev je odgovoren odbor vaške skupnosti Grahovo.	\
12.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in razglasi na krajevno običajen način, ter velja takoj.
St. 106/79
Grahovo, dne 23. februarja 1979.
Predsednik	Predsednik
sveta KS Grahovo	delegatov KS Grahovo
Jaka Šilc 1. r.	Janez Marolt 1. r.
GROSUPLJE
"/57.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št 15/761 je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 °/o in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer
če so bile določene:
•/.
do konca januarja 1978	za	15,7
do konca februarja 1978	za	14,4
do konca marca 1978	za	13,1
do konca aprila 1978	za	11,8
do konca maja 1978	za	10,5
do konca junija 1978	za	9,2
do konca julija 1978	za	7,9
do konca avgusta 1978	za	6,6
do konca septembra 1978	za	5,2
do konca oktobra 1978	za	3,9
do konca novembra 1978	za	2,6
do konca decembra 1978	za	1,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje
Andreja Smolič 1. r.
IDRIJA
368.
Na podlagi 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o uporabi dela sredstev rezervnega sklada občine
Idrija
1.	člen
Del sredstev rezervnega sklada občine Idrija in sicer v višini 100.000 dinarjev se uporabijo za sanacijo zemeljskega plazu v predelu Ulice 1. maja v Idriji, brez obveznosti vračanja.
2.	člen
Nadzor nad uporabo sredstev iz prvega člena tega odloka ter nad izvajanjem sanacijskih del izvaja pristojni inšpekcijski organ.
3.	Člen
Ta odlok zn?W veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-7/79
Idrija, dne 20. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto šulgaj 1. r.
369.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 31-1393/76 in 8-433/78) in 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6-260/77, 1-20/78 in 9-616/78) se 18. člen spremeni in glasi:
»Davek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah in sicer:
»/o
1,	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športnih napovedih ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti, od dohodkov potujočih zabavišč in od dohodkov od tovorjenja in vleke lesa
z delovno živino	20
2.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig,
revij in podobno in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno	10
3.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne jimetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	30
4.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke;
od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76 člena zakona o davkih občanov	40
Davek po stopnjah iz tega člena se ne plačuje in sicer:
—	od dohodkov prevoza mleka, smeti in fekalij in od pluženja snega,
—	od dohodkov zbiranja odpadnega materiala,
—	od dohodkov domače obrti, če gre za ročna dela,
—	od dohodkov od storitev opravljenih krajevnim skupnostim.«
2.	člen
V	19. členu se znesek »25.000 din« nadomesti z zneskom »50.000 din«.
.	3. člen
V	22. členu se stopnja »25 %>« nadomesti s stopnjo »40 %>«.
Doda se novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Davek od intelektualnih storitev se ne plačuje od dohodkov, ki jih občani dosežejo z opravi j atijem storitev za krajevne skupnosti«.
4.	člen
V	prvem odstavku 23. člena se stopnja »35 %>« nadomesti s stopnjo »40 %«.
5.	člen
V	drugi alinei prvega odstavka 36. člena se znesek »6.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »9.600 dinarjev«.
6.	člen
Prvi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini 0,6-kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč«.
7.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 5. in 6. člena pa se uporabljajo od 1. januarja 1979.
St. 42-7/77
Idrija, dne 20. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
370.
Na podlagi 8. člena zakona o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in skupščine skupnosti otroškega varstva občine Idrija dne 30. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevne stopnje za občinsko skupnost otroškega varstva Idrija in za Zvezo skupnosti otroškega varstva SRS za leto 1979
1.	člen
Za občinsko skupnost otroškega varstva Idrija se za leto 1979 določi prispevna stopnja 1,05 “/o, za Zvezo skupnosti otroškega varstva SRS pa v višini 2,20 %> iz osebnega dohodka.
2.	člen
Po stopnji iz prvega člena tega odloka obračunat-vajo in plačujejo prispevek navedeni občinski skupnosti delavci in delovni ljudje, ki so zavezani plačevati prispevek in niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva, občine Idrija za leto 1979.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-2/79
Idrija, dne 30 januarja 1979.
Predsednik
„ Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
Predsednica skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva
Breda Hiti L r.
371.
Na podlagi 20. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in skupščine izobraževalne skupnosti občine Idrija dne 30. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevne stopnje za občinsko izobraževalno skupnost Idrija za leto 1979
1.	člen
Za občinsko izobraževalno skupnost Idrija se za leto 1979 določi iz osebnega dohodka prispevna stopnja v višini 6,40 %>.
2.	člen
Po stopnji iz prvega člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek navedeni občinski skupnosti delavci in delovni ljudje, ki so zavezani plačevati prispevek in niso pristopili k aneksom k samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti za leto 1979.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-2/79
Idrija, dne 30. januarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti
Pavel Makuc 1. r.
372.
Na podlagi 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in skupščine kulturne skupnosti občine Idrija dne 30. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevne stopnje za kulturno skupnost občine Idrija za leto 1979
1.	člen
Za občinsko skupnost za kulturo se za leto 1979 določa iz osebnega dohodka prispevna stopnja v višini 1,09 %>.
2.	člen
Po stopnji iz prvega člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek navedeni občinski skupnosti delavci in delovni ljudje, ki so zavezani plačevati prispevek in niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za kulturo za leto 1979.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-2/79
Idrija, dne 30. januarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
Predsednica skupščine Kulturne skupnosti
Fani Hvala 1. r.
373.
Na podlagi 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) ter predloga samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo občine Idrija in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in skupščine občinske skupnosti za telesno kulturo dne 31. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevne stopnje za občinsko skupnost za telesno kulturo za leto 1979
1.	člen
Za občinsko skupnost za telesno kulturo se za leto 1979 določa iz osebnega dohodka prispevna stopnja 0,63 %>.
2.	člen
Po stopnji iz prvega člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek navedeni občinski skupnosti delavci in delovni ljudje, ki so zavezani plačevati prispevek in niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za telesno kulturo za leto 1979.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-2/79
Idrija, dne 31. januarja 1979.
Predsednik
Skupščine občinb Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti za telesno kulturo Franc Podobnik 1. r.
374.
Na podlagi 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 in skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva dne 12. januarja 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevne stopnje za Občinsko skupnost socialnega skrbstva za leto 1979
1.	člen
Za Občinsko skupnost socialnega skrbstva Idrija se za leto 1979 določa iz osebnega dohodka prispevna stopnja v višini 1,29 %>.
2.	člen
Po stopnji iz prvega člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek navedeni občinski skupnosti delavci in delovni ljudje, ki so zavezani plačevati prispevek in niso pristopili k aneksu samoupravnega sporazuma v temeljih plana Občinske skupnosti za socialno skrbstvo za leto 1979.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-2/79
Idrija, dne 12. januarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r.
Predsednik
skupščine Obči tiske skupnosti socialnega skrbstva
Ivan Kumer L r.
375.
Na podlagi 81. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS,- št. 13/74) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o podstanovanjskih razmerjih
1.	člen
V	skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74) in ob pogojih tega odloka imetniki stanovanjske pravice, etažni lastniki stanovanj in lastniki stanovanjskih hiš lahko oddajajo pod-stanovalcem v podnajem stanovanjske prostore za določen ali nedoločen čas s pogodbo, ki se sklene v pismeni obliki.
2.	člen
Imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ne more oddati v podnajem celo stanovanje, temveč so lahko predmet podnajema samo posamezni prostori v njem, v soglasju s stanodajalcem.
Celo stanovanje ali stanovanjsko enoto lahko oddajo v podnajem le lastniki stanovanjskih hiš in etažni lastniki.
3.	člen
V	podnajem se odda praviloma opremljen stanovanjski prostor in sicer tako, da vsakemu podstano-valcu pripada najmanj 6 m- stanovanjske površine.
Za opremljen stanovanjski prostor se šteje, kadar je v njem:	1	i
—	toliko ležišč (postelj), kolikor podstanovalcev spi v prostoru,
—	miza,
—	tolikšno število stolov, kolikor je podstanovalcev v sobi,
—	omara, v kateri ima praviloma vsak podstano-valec možnost zakleniti svoj del,
—	umivalnik s pripadajočim priborom, razen če nimajo podstanovalci možnost uporabe sanitarij v drugem prostoru.
4.	člen
Višino podstanarine določita najemodajalec in podstanovalec sporazumno ob sklenitvi podnajemne pogodbe.
5.	člen
Podnajemnik je dolžan plačati stroške za vodo, električno energijo, kurjavo, odvoz smeti, kanalščino in druge stroške obratovanja, ki se porazdelijo v sorazmerju s površino stanovanja, ki jo uporablja podstanovalec s celotno površino stanovanja oziroma stanovanjske hiše, razen kjer so ločeni števci za uporabo vode in električno energijo po dejanski uporabi.
G. člep
Imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanu-vanju, ki je nesmotrno izkoriščeno, ne sme oddajati posamičnih prostorov v podhajem brez dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve.
O smotrni izkoriščenosti stanovanja odloča občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve na Predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija, imetnika pravice razpolaganja z družbenim stanovanjem, po uradni dolžnosti ali na predlog drugih upravičencev.
7.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve vodi evidenco podstanovajskih pogodb, podstanovalcev in najemodajalcev.
Najemodajalec je dolžan predložiti izvod pogodbe v 15 dneh od sklenitve upravnemu organu iz prejšnjega odstavka tega člena.
8.	člen
Oddajanje stanovanjskih prostorov v podnajem se šteje kot dejavnost, če najemodajalec oddaja stanovanjske prostore:
—	več kot trem podstanovalcem,
—	več kot dve sobi.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena je najemodajalec dolžan pridobiti pismeno dovoljenje, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3000 din se kaznuje za prekršek najemodajalec:
—	če ne sklene podstanovanjske pogodbe iz 1. člena ali če je v predpisanem roku ne predloži občinskemu upravnemu organu za stanovanjske zadeve po 7. členu tega odloka,
—	če zaračunava podnajemniku podstanarino v nasprotju s 4. členom tega odloka,
—	če odda v podnajem stanovanjske prostore stanovanja, ki je nesmotrno izkoriščeno brez dovoljenja pristojnega upravnega organa po 6. členu tega odloka,
—	če ne pridobi dovoljenja iz 8. člena tega odloka.
10.	člen
Obstoječa podstanovanjska razmerja je treba uskladiti z določbami tega odloka v treh mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu občin Idrija, Logatec in Vrhnika.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem distu SRS.
St. 36-7/78
Idrija, dne 20. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj L r.
'	376.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1979 sprejela
ODjLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov Skupščine občine Idrija
Odlok o organizaciji upravnih organov Skupščine občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 6/74) se spremeni in dopolni:
1.	člen
2.	člen se glasi:
Upravni organi Skupščine občine Idrija so:
1.	Oddelek za gospodarstvo in finance
2.	Oddelek za urbanizem
3.	Oddelek za kadre in družbene službe
4.	Davčna uprava
5.	Oddelek za notranje zadeve
6.	Oddelek za ljudsko obrambo
7.	Geodetska uprava
8.	Medobčinski inšpektorat Idrija, Logatec, Vrhnika.
V oddelek za notranje zadeve spada tudi krajevni urad Cerkno.
2.	člen
3.	člen se črta.
3.	člen
4.	člen se dopolni in spremeni tako, da se glasi:
Oddelek za gospodarstvo in jinance:
—	pripravlja predloge za organizacijsko shemo planiranja v idrijski občini, faze in roke v procesu planiranja, metodologijo v posameznih fazah, oblike in načine planiranja, koordinira, povezuje delne plane (plane na posameznih področjih, oziroma v posameznih dejavnostih) v globalni družbeni plan idrijske občine, ki je ekonomski, socialen in prostorski,
—	spremlja in proučuje stanje in razvoj posameznih področij in celotne gospodarske dejavnosti v občini ter pripravlja za svoje področje predloge ukrepov in predpisov,
—	opozarja na napake in zastoje pri planiranju, na nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izvajanju planov — kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih — pripravlja s tem v zvezi analize in poročila za izvršni svet in občinsko skupščino,
—	opravlja upravne zadeve iz tibčinske pristojnosti na področju industrije, rudarstva, kmetijstva, lova, ribolova, veterine, gozdarstva, trgovine, gostinstva, turizma, obrti, prometa blaga in cen,
—	opravlja različne statistične akcije, zbira in ureja statistično gradivo, sestavlja statistično evidenco,
—	opravlja analitične in druge zadeve s področja financ, pripravlja s tega področja predloge ukrepov in predpisov,
—	sodeluje pri usklajevanju finančnih delov samoupravnih sporazumov vseh samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, sodeluje pri izdelavi družbenih dogovorov o višini splošne in skupne porabe v občini, spremlja izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s tega področja in o tem poroča izvršnemu svetu in občinski skupščini,.
—	opravlja zadeve v zvezi s pripravo proračuna in zaključnega računa občine, finančnega načrta in zaključnega računa upravnih organov, spremlja njihovo izvrševanje, za proračun in upravo opravlja računovodsko službo, opravlja zadeve v zvezi s finančnim poslovanjem skladov in posebnih računov,
—	v skladu s svojimi pristojnostmi, ki so določene z zakoni in predpisi, opravlja še druge zadeve.
4.	člen
6.	člen se dopolni in spremeni tako, da se glasi:
Oddelek za kadre in družbene službe:
—	spremlja in proučuje oblikovanje in izvajanje kadrovske politike v občini — občinske skupščine in njenih organov, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti. S tem v zvezi pripravlja in spremlja izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s področja kadrovske politike, med drugim predvsem politike usmerjenega izobraževanja, politike šti-
pendiranja in zaposlovanja. Za to področje sestavlja analize, poročila, ki jih posreduje izvršnemu svetu in skupščini, ter predlaga ukrepe,
—	vodi evidenco o zaposlenih v občini Idrija in organizira za to področje avtomatsko obdelavo podatkov,
—	opravlja upravne in druge zadeve s področja delovnih razmerij, ki spadajo v pristojnost občinskega upravnega organa,
—	opravlja upravne, strokovne in druge zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega varstva m skrbstva, zdravstva, zdravstvenega in socialricga zavarovanja borcev NOV in invalidov; spremlja in analizira stanje na teh področjih ter pripravlja v zvezi s tem poročila, analize in predloge ukrepov.
V zvezi z izvrševanjem nalog pod to alineo vodi upravni postopek in izdaja odločbe na I. stopnji.
—	sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, jim nudi strokovno pomoč pri usklajevanju, organiziranju, Sporazumevanju in dogovarjanju,
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z organizacijo občinske uprave, metod in tehnike dela upravnih organov, sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih, kadrovanjem, personalnimi zadevami upravnih delavcev,
—	opravlja tudi naloge splošnih služb upravnih organov.
5.	člen
Naziv iz 11 člena se glasi: Medobčinski inšpektorat Idrija, Logatec, Vrhnika.
6.	člen	f
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 021-14/79
Idrija, dne 20. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
377.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1979 sprejela
S K L E r
o sklenitvi dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979
1
Sklene se dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1979 v SR Sloveniji.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 42-3/79
Idrija, dne 20. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r.
378.
Na podlagi 229. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 15. februarja 1979 in na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o sklenitvi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi
1
Sklene se družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi.
2
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-1/79
Idrija, dne 20. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
LENART
379.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. in 23. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete borce NOB
1.	člen
V 3. členu odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete borce NOB (Uradni list SRS, št. 48-499/73) se prvi in drugi odstavek spremenita in glasita:
»Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje 40% katastrskega dohodka iz prejšnjega leta.
Ce je na kmetiji več kmetov borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov se upošteva za redne dohodke od kmetijske dejavnosti samo 20% katastrskega dohodka iz prejšnjega leta.«
2.	člen
Prvi odstavek 5. člena odloka se spremeni in glasi:
»Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje poprečni mesečni osebni dohodek 12 Pfejšnjega leta zmanjšan za 70%.«
3.	člen
Besedilo 10. člena odloka se črta.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St. 59-4/72-44
'jenart, dne 27. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
LITIJA
380.
Izvršni svet Skupščine občine Litija je po 11. in
13.	členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 13. decembra 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb dela urbanističnega načrta Litija — zazidalni otok LS 10, LS 9, LP 3
1
Javno se razgrne osnutek sprememb dela urbanističnega načrta Litije štev. 971 — zazidalni otok LS 10, LS 9, LP 3, ki ga je izdelala Urbanistična služba Litija pod številko 338/78 v mesecu decembru 1978.
2
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Litija, Parmova 9 in na Urbanistični službi TOZD Gradmetal Litija, Ponoviška 2
3
Pripombe k osnutku lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organi-acije in orgam.
Pismene pripombe je nasloviti na oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Litija.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 010-19/69
Litija, dne 13. decembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
381.
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Litija je na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) na svoji seji dne 26. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, zvišajo za 15,7 % od 1. 3. 1979 dalje.
°/o
do konca januarja 1978 za 15,7 do konca lebruarja 1978 za 14,4 do konca marca 1978 za 13,1 do konca aprila 1978 za 11,8 do konca maja 1978 za 10,5 do konca junija 1978 za 9,2 do konca julija 1978 za 7,9 do konca avgusta 1978 za 6,6 do konca septembra 1978 za 5,2 do konca oktobra 1978 za 3,9 do konca novembra 1978 za 2,6 do konca decembra 1978 za 1,3
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija
Avgust Fekonja 1. r.
382.
Na podlagi 4. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22-1464/78) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 23. februarja sprejel
SKLEP
o vrednosti točke za stanovanja v družbeni lastnini zgrajena pred 31. 12. 1977
1.	člen
S tem sklepom se določa vrednost točke za stanovanja v družbeni lastnini.
2.	člen
Na podlagi povprečne cene kvadratnega metra stanovanjske površine v stanovanjih, zgrajenih v letu 1977 in določenih v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji in občini Litija, ki je znašala v občini Litija 6.184,91 din za kvadratni meter stanovanjske površine ter povprečnega števila točk stanovanja, ki je znašala 158,89 točk
se določi vrednost točke za stanovanja, zgrajena pred 31.12. 1977 v višini 39 din.
3.	člen
Vrednost točke določene v prejšnjem členu tega sklepa se uporablja za ugotovitev revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj po stanju na dan 31. 12. 1977.
4.	člen
Določbe tega sklepa o vrednosti točke pričnejo veljati z dnem, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
5.	člen
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021/79-1/1
Litija, dne 23. februarja 1979.
Predsednik skupščine
Stanovanjske skupnosti občine Litija
Ivan Godec L r.
383..
Na podlagi drugega odstavka 30. člena in drugega odstavka 42. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74) in 32. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 23. oktobra 1978 sprejela
PRAVILNIK
o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah
,	1. člen
Za investicjsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah se šteje celotna in delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih in opremi. Za taka dela se štejejo zlasti:
—	obnova ali zamenjava strešne konstrukcije ali kritine,
—	obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, obrob, žlot in strešnih žlebov,
—	obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih in radijskih anten,
—	obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih ali ključavničarskih elementov,
—	obnova fasade hiše,
—	popravilo ali zamenjava stopnišč in balkonov,
—	popravilo ali zamenjava inštalacij in opreme v skupnih prostorih,
—	popravilo ali zamenjava dotrajane vodovodne, plinske ali elektro inštalacije, hišne kanalizacije, plinskega in kanalskega priključka ter hišnega električnega priključka,
—	popravilo ali zamenjava dotrajane inštalacije centralne in toplovodne inštalacije in hišnega priključka,
—	popravilo ali zamenjava centralnih bojlerjev toplovodnega omrežja,
—	popravilo delov osebnega in tovornega dvigala,
—	popravilo ali zamenjava vertikalne in horizontalne hidroizolacije,
—	popravilo ali zamenjava greznic in ponikoval-nic,
—	zamenjava drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k stanovanjski hiši,
—	pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročeljih hiš, rolet, veternic, balkonskih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov,
—	obnova podpornih zidov, če je to potrebno zaradi normalne uporabe stanovanjske hiše.
Stroški po prvem odstavku tega člena bremenijo stanarino, najemnino prispevek etažnih lastnikov oziroma solastnikov.
2.	člen
Popravilo ali zamenjava posameznih elementov in opreme iz 1. člena tega odloka se izvaja po predhodni ugotovitvi, da je element ali oprema resnično dotrajana ob normalni uporabi in po poteku s tem odlokom določene dobe trajanja.
Stroški popravil zaradi poškodbe elementov in opreme v hiši, stanovanjih in poslovnih prostorov po krivdi imetnika stanovanjske pravice in najemnikov gredo v njihovo breme.
V breme imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo tudi stroški, ki nastanejo vsled nepravilne uporabe posameznih naprav, elementov in opreme v skupnih prostorih in stanovanjskih ter poslovnih prostorih.
3.	člen
Med stroške investicijskega vzdrževanja v breme stanarine spada tudi zamenjava elementov opreme v stanovanju, če jim je potekla doba trajanja. Doba trajanja elementov stanovanjske opreme, upoštevajoč tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati imetnik stanovanjske pravice na lastne stroške je:
let
1. Zidan štedilnik	30
čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo ali zamenjava Samotne obloge, pekači, kotličkov za vodo, grelne plošče, šamotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel
2.	Železni premični štedilnik	10
ista vzdrževalna dela kot pod točko 1. ter redna zaščita z grafitnimi premazi
3.	Emajliran železni štedilnik	20
ista vzdrževalna dela kot pod točko 2.
4.	Plinski štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov
in priključne cevi
5.	Električni štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla
6.	Lončena peč (kurjenje	z	drvmi ali lignitom)	20
čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje,
nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov
7.	Železna peč — litoželezna
čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev. šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel
8.	Železna peč — pločevinasta vzdrževanje enako kot pod točko 7
9.	Lutzova peč
vzdrževanje enako kot pod točko 7
10.	Termoakumulacijska električna peč vzdrževanje in nadomestitev priključka kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči
11.	Emajlirana peč na plinsko olje
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov
12.	Trajno žareča peč na trdo gorivo
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov
20
12
20
20
15
20
let
13.	Toplovodni pločevinasti radiator	20
vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje
14.	Toplovodni litoželezni	radiator	40
vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil, in zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje
15.	Plinski radiator	35
čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleka dimnika in nadomestitev metljučkastega gerilca ter pleskanje
16.	Infra peč	10
vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice
17.	Peč v kopalnici	na	trdo	gorivo	20
(kurjenje z drvmi ali lignitom) čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilne rešetke, obloge dimne cevi, vrat, posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature
18.	WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana 30 redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir
19.	Umivalnik iz porcelana	30
redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona
ter nadomestitev zamaška in verižic
20.	WC rezervoar — emajliran	15
popravilo in nadometitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača
21.	WC rezervoar — plastični	10
vzdrževanje enako kot pod točko 20
22.	Pločevinasto pomivalno korito — emajlirano 15 čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev
23.	Litoželezno pomivalno	korito	—	emajlirano	30
vzdrževanje enako kot pod točko 19
24.	Pomivalno korito	iz	nerjaveče	pločevine	40
vzdrževanje enako kot pod točko 19
25.	Plinski bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca
26.	Električni bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči ter termostatov
27.	Pločevinasta kopalna kad — emajlirana	30
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice
28.	Litoželezna kopalna kad — emajlirana	50
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico
29.	Vgrajeno kuhinjsko pohištvo
a)	mehki les	35
b)	trdi les	45
redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem oz. lakiranjem nadomestitev okovja
30.	Vgrajeno sobno pohištvo
a)	mehki les	40
b)	trdi les	50
vzdrževanje enako kot pod točko-29
let
31.	Navaden lesen in ladijski pod
a)	položen na izolirano podlago	25
b)	položen na neizolirano podlago	10
redno vzdrževanje, manjša popravila
32.	Lamelni parket (jesenov, bukov, hrastov)	30
redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila
33.	Bukov in jesenov parket	50
redno čiščenje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila
34.	Hrastov parket	80
vzdrževanje enako kot pod točko 33
35.	Tlaki iz umetnih mas
a)	guma, linolej, podolit, likolit	20
b)	topli podi, vinaz	10
c)	tapison	20
redno vzdrževanje z umivanjem in losueujem z dovoljenimi loščili
36.	Ksilolit tlak	25
redno vzdrževanje z loščenjem
redno vzdrževanje, pranje, mazanje
37.	Teraco in venecianski tlak	80
38.	Betonska tla	40
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
39.	Tlak iz keramičnih ploščic	40
redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic
40.	Tlak iz marmorja	100
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
41.	Lesene rolete (esslinger in polkna)	30
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja
42.	Pločevinaste ali plastične žaluzije	40
redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja in pleskanje
43.	Platnene zavese s samonavijalci	10
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata
44.	Lesena vrata	50
redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje
45.	Leseni vratni okvirji	60
redno vzdrževanje, pleskanje
46.	Lesena okenska krila in okvirji na fasadi	40
redno vzdrževanje, oliv, profilov in ostalega okovja
47.	Lesena notranja okna	50
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
48.	Kovinska krila in okvirji na fasadi	80
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
49.	Keramična zidna obloga	50
redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje
50.	Električna instalacija:
a)	nadometna	20
b)	podometna	50
redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk stikalnih, vtičnih doz, svetlobnih teles
51.	Domofonska instalacija in električna ključavnica	20
redno vzdrževanje in nadomestitev tipkal slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic
Stroški zamenjave navedenih elementov opreme v etažnih stanovanjih bremenijo etažne lastnike oziroma solastnike.
4.	člen
Tudi po poteku dobe trajanja navedenih elementov opreme gre zamenjava v breme stanarine le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti.
Za elemente opreme, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva stanovanjska skupnost izjemoma amortizirani del stroškov le, če je postal element opreme neuporaben brez krivde imetnika stanovanjske pravice.
Ne glede na dobo trajanja posameznih elementov opreme iz 3. člena se element opreme zamenja, če je postal neraben brez krivde stanovalca.
5.	člen
Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki gredo v breme stanarine, so stroški za obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij zaradi njihove zastarelosti in istočasne dotrajanosti, če se s tem poveča:
—	funkcionalnost stanovanja,
—	uporabna vrednost stanovanja,
—	stanovanjski standard.
Po izvršitvi revitalizacije se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjske hiše in stanovanj v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
6.	člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila in stroški v zvezi z normalno uporabo:
a) stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki gredo v breme stanarine, prispevka etažnega lastnika oziroma solastnika so zlasti:
—	čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev,
—	popravilo dimniških kap in zamenjava dimniških vratič,
—	delna zamenjava in popravilo lesenih stopnic ter strešne kritine (podstrešje),
—	slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stop-niščnih vrat,
—	popravila svetlobnih jaškov, zaščitnih mrež in čiščenje,
—	popravila kleparskih izdelkov ter čiščenje,
—	čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov,
—	popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras,
—	popravila strelovodov in meritve prevodnosti,
—	popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih,
—	popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb,
—	popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa,
—	pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat s stopničastega vretena ali hodnika,
—	popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih,
—	popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno,
—	popravila stikalov, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji,
—	popravila električnih instalacijskih vodov,
—	zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah,
—	popravila in pleskanje instalacij centralne kurjave, plina, radiatorjev v skupnih prostorih,
—	popravila plinskih in električnih centralnih bojler jev,
—	stroški rednih servisov za tovorna dvigala, toplovodnih postaj, registrov, hidroforjev ter skupnih TV anten,
—	čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbi,
—	čiščenje in odmašitev školjk na straniščih, pomivalnih korit, kopalnih kadi in talnih sifonov,
—	popravilo in nadomestitev straniščnih desk in škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem, plavačev in odsesačev v rezervoarjih,
—	pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah in straniščih,
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih,
—	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju,
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanj in zaradi poškodbe s strani uporabnika,
—	stroški čiščenja bojler j e v,
—	stroški plačila vode in opravil v zvezi s praznjenjem toplovodnih naprav,
— nabava zastav, drogov za zastave in nameščanje zastav.
7.	člen
—	nabava požarnovarnostnih naprav in opreme za civilno zaščito,
—	nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture,
—	redno vzdrževanje in obnova požarnovarnostnih naprav,
Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki se plačujejo iz stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika so:
a)	pogodbene in zakonske obveznosti,
b)	stroški stanovanjske skupnosti,
—	nabava poštnih nabiralnikov, smetnjakov in opreme za skupne prostore hišnih svetov,
—	prva nabava zastav in pribora za čiščenje,
—	izdelava seznamov stanovalcev,
—	stroški sanitarnih pregledov, deratizacije, dezinfekcije in dezinsekcije,
c)	stroški plačil organizacijam, ki opravljajo storitve stanovanjski skupnosti.
Med pogodbene in zakonske obveznosti spadajo tudi stroški zavarovanja stanovanjskih hiš ter obresti od najetih kreditov.
8.	člen
—	stroški rednih letnih in 3-letnih pregledov za pridobitev uporabnega dovoljenja obratovanja dvigal,
—	plačilo stroškov pri strokovnih ogledih naprav centralne kurjave,
—	vzdrževanje skupinskih naprav domofonov, električnih ključavnic ter vzdrževanje in pregledi skupnih TV in radio antenskih naprav,
—	nabava in vzdrževanje kosilnice.
b) Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice, vključno s stroški vzdrževanja iz 3. člena, obsegajo zlasti:
—	beljenje stanovanja (slikarska dela) ter zamenjava tapet,
—	pleskanje notranjih delov oken, vrat in drugih elementov opreme stanovanja,
popravilo in nadomestitev varovalk, vtičnic, sti-^al, električnega zvonca, stopniščnih avtomatov, telefonov (domofonov),
nadomestitev električnih svetilk in žarnic,
popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in
okovja,
nadomestitev vseh vrst iztočnih pip in mešalni i baterij, tesnil pri vodovodnih pipah in baterijah,
—	nadomestitev in popravilo umivalnikov, pomiva nih korit in kopalnih kadi pred potekom amortiza-
lJske dobe trajanja,
Obratovanje stanovanjskih hiš, ki gre v breme imetnikov stanovanjske pravice, obsega plačilo naslednjih stroškov:
—	poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave,
— Čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter »sebni dohodek zaposlenih (hišnik, snažilka, upravitelji),
—	čiščenje snega in ledu po veljavnem odloku o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom,
—	zamenjava žarnic v skupnih prostorih in hišnih varovalk,
—	popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v osebnih in tovornih dvigalih ter v vseh skupnih prostorih,
—	nadomestitev in vzdrževanje drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov,
—	izobešanje in snemanje zastav,
—	vzdrževanje in čiščenje in odmašitev jaškov za smeti in košev za smeti,
—• vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter naprav, ki spadajo k stanovanjski hiši,
—	stroški organizacije za vzdrževanje s stanovanjskimi hišami, če opravlja na podlagi odločbe samouprave stanovanjske skupnosti oziroma pristojnega upravnega organa, občinske skupščine, zadeve, ki jih bi moral opravljati hišni svet,
—	stroške za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivca ne bi bilo mogoče ugotoviti.
9.	člen
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v oreme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalizacija, elektrika, PTT, plin, smeti, dimnikarske storitve, centralno ogrevanje stanovanj ter stroški v zvezi z obračunom obratovalnih stroškov.
10.	člen
Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev hišnemu svetu.
Obratovalne stroške plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov. Hišni svet določi akontacijo za plačilo teh stroškov.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za etažne lastnike in solastnike, ki stanujejo v lastnem stanovanju.
11.	člen
Obvezno razlago doldčil tega pravilnika daje v spornih primerih skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
12.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021/79-1/1
Litija, dne 23. oktobra 1978.
Predsednik skupščine skupnosti
Ivan Godec 1. r.
LJUBLJANA CENTER 384.
Na temelju drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SHS, št. 1-13/79), 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) in 17 člena odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Uradni list SRS, št. 3-195/79) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na 37 seji dne 14. februarja 1979 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Ljubljana Center
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Da se prepreči oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska postaja Posavje, p. o. Ljubljana Polje opraviti v letu
1979 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarska postaja Posavje je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se mora opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja mora voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje psov proti steklini, ki so stari več kot tri mesece, se mora opraviti do 30. aprila 1979.
Psi, poleženi do 31 avgusta 1979, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1979.
G. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-1/79-06
Ljubljana, dne 14. februarja 1979.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center
Nuša Kerševan 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 385.
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS. št 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 22. februarja 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
1. člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2.	člen
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno: živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3.	člen
Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati.
4.	člen
ra odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/79
Ljubljana, dne 23. februarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
386.
Na podlagi 4. točke 7. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 22. februarja 1979 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
1.	člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na celotnem ožjem območju mesta. Izvzeta so kmečka gospodarstva.
Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo na ožjem območju mesta samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
Ožje območje mesta zajema krajevne skupnosti: Zelena jama, Kodeljevo, Moste, Stepanjsko naselje, Nove Jarše in Polje.
3.	člen
Divje živali, razen malih gozdnih glodalcev, se ahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, Pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s Pristojno veterinarsko inšpekcijo.
4.	člen
<7 stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oziroma lastnikom družinske stanovanjske hiše.
V	ožjem mestnem območju ima lahko posamezno gospodinjstvo največ dva psa in dve mački. Določilo ne velja za psice in mačke z mladiči do njihove odstranitve.
Za bivanje in vzrejo živali v ožjem mestnem območju si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, soglasje pristojne veterinarske inšpekcije in zbora stanovalcev, etažnega lastnika oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše.
5.	člen
Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od štirih mesecev, prijaviti v 8 dneh.
Če se lastnik s psom začasno zadržuje ali pusti psa v reji na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu.
6.	člen
Posestnik psa prijavi Veterinarski postaji Posavje, p. Ljubljana-Poljc, Polje 350 (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija), ki vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa.
7.	člen
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter določi njegova registrska številka.
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
Pes mora nositi ovratnik s pasjo znamko. Izgubo pasje znamke mora posestnik psa prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in prositi za novo.
8.	člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji psov organizaciji, kjer je pes prijavljen.
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
9.	člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor.
Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano pokonča vanj e psov in drugih živali.
10.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali.
Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali svetlem zaprtem prostoru ali pa na verigi. Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša kot 3 metre.
Posestnik popadljivega psa mora namestiti viden opozorilni napis: »HUD PES«.
11.	člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če posestnik psa v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja, pristojni upravni organ odredi, da mora posestnik psa v določenem roku psa odstraniti, ali da se pes odda primernemu lastniku ali humano pokonča na stroške posestnika psa.
Predlog za prepoved reje ali za odvzem psa iz prvega odstavka 11. člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, skupine stanovalcev in Društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik Društva proti mučenju živali in predstavnik Kinološkega društva. Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke.
12.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva.
Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
13.	člen
Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima posestnik psa ustrezno pismeno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaževanje okolice in preprečujejo mučenje živali.
14.	člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar .je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici.
Če je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na stroške posestnika psa.
15.	člen
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče.
16.	člen
Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča in posamezne zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo.
17.	člen
Psi, starejši od štirih mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
18.	člen
Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela (ali poginila) za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje), mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločen od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji.
19.	člen
Če pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovana oseba ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti najbližjo veterinarsko organizacijo in Zavod za socialno medicino in higieno, Ljubljana, Parmova 32.
Žival iz prvega odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik živali.
20.	člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali, ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko-higienska služba občin v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne posestniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
21.	člen
Posestnik psa lahko zahteva vrnitev psa v času 4 dni od dneva, ki je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Če posestnik v določenem roku psa ne zahteva oziroma ne plača stroškov lova in oskrbo, se pes izroči v last drugi osebi ali humano pokonča.
22.	člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela.
23.	člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 19. in 20. člen tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
24.	člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z javnega mesta.
Živali, za katere je mogoče ugotoviti posestnika, je potrebno zdraviti sporazumno s posestnikom živali.
25.	člen
Golobi v zasebni lastnini se lahko redijo le v go-lobnjaku.
Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati.
Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije.
26.	člen
Mestni golobi se goje samo v posebnih javnih go-lobnjakih pod nadzorstvom pooblaščene delovne organizacije.
Zaradi omejevanja populacije teh ptic je delovna organizacija, ki ji je poverjena vzreja mestnih golobov, dolžna:
—	krmiti golobe, s primesjo kontracepcijskih sredstev,
—	urejati populacijo z odvzemom jajc iz gnezda.
Golobnjaki se morajo redno vzdrževati, čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati.
27.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje Uprava za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljana in Uprava javne varnosti ob pomoči Društva proti mučenju živali in Kinološkega društva.
28.	člen
Z denarno kaznijo 300 do 3.000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
—	če redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na ožjem območju mesta v nasprotju z določili 2. člena tega odloka.
—	če ne upošteva določil 13. člena tega odloka,
—	če ne upošteva določil 16. člena tega odloka,
—	če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen Proti steklini (17. člen),
—	če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (18. člen),
—	če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka pod veterinarskim nadzorstvom (19. člen 2. odstavek).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 do 300 din.
29.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 1.000 din se kaznuje za prekrške posameznik ali pravna oseba:
—	če ne upošteva določil 4. člena odloka,
—	če ne prijavi psa (5. člen),
—	če ne upošteva določil 8. člena odloka,
—	če ne upošteva določil 9. člena odloka,
—■ če ne upošteva določil 12. člena odloka,
• če ne upošteva določil 15. člena odloka,
če ne obvesti pristojno službo, da je pes ali ttiačka poškodovala človeka (19. člen 1. odstavek).
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/79
Ljubljana, dne 23. februarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 387.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19-910/76) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 20. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2 Rudnik
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kdmpleksno graditev v območju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2 Rudnik.
2.	člen
Meja zemljiškega območja iz prejšnjega člena poteka po naslednjih parcelah v k. o. Karlovško predmestje:
Izhodišče je v severozahodnem vogalu pare. št. 418, poteka po zahodrfl meji te parcele in pare. št. 414/12, nato po zahodni meji parcele št. 413/1, 412/1, 409/3,' 408/1, 407/1, 406/1, 405/4, 405/5, 404/2, 404/1, 404/6, 403/1 in poteka po južni meji te parcele v dolžini 12 m, preseka Jurčkovo pot na severozahodni vogal parcele št. 450/2 in se tu obrne proti vzhodu in poteka po južni strani Jurčkove poti (pare. št. 626/1 in 526/7) do višine stičišč pare. št. 243/116 in 243/117. Od tu poteka v ravni črti proti severovzhodu na južno mejo parcele št. 243/57 in sicer v oddaljenosti 30 m od vzhodnega vogala iste parcele. Navedena črta seka parcele št. 243/117, 243/114, 243/111, 243/108 in 243/37. Od tam teče meja območja proti zahodu po južni meji parcel št. 243/57, 243/58, 243/59, 243/60, 243/61, 243/62, 243/69, 243/70, 243/71, 243/63, 243/64, 243/65, 243/66, 243/67 in 243/68. Tu se obrne proti severu in poteka po vzhodni strani Peruzzijeve ceste do potoka Veliki Galjevec, nato se obrne proti zahodu in teče po južnem robu potoka Veliki Galjevec (pare. št. 641), vse do parcele št. 418, kjer se zaključi v izhodiščni točki.
3.	člen
Znotraj opisane meje ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki za k. o. Karlovško predmestje:
				
Pare. št.	Vložek	Kulture	Izmera m1	Lastnik
414712	2501	travnik	745	Steblaj Tone, Zapotok 29
414/11	2497	travnik	563	Marinčič Franc, C. na Loko 28,
414/10	2495	travnik	562	Hlebanja Emil, Opekarska 24
414/9	2494	travnik	560	Vukšinič Stanislav, Velika Kostrevnica 27
414/8'"	2500	travnik	558	Jaklič Milan, Zg. Hrušica 112
414/7	2502	travnik	534	Kranjc Roman, Ilovški štradon 4
414/6	2502	travnik	569	Kranjc Roman, Ilovški štradon 4
414/5	2496	travnik	568	Mrak Lovrenc, Videm 35, p. Dobrepolje
e 821	2499	hiša	84	
		dvorišče	256	Peskar Stanislav, Gregorčičeva 8
414/4	2499	travnik	160	Peskar Stanislav, Gregorčičeva 8
820	2498	dvorišče	356	Steblaj Jože, Gal j e vica 244
		hiša	84	Steblaj Jože, Gal j e vica 244
414/3	2498	travnik	201	Steblaj Jože, Galjevica 244
414/2	172	travnik	569	Steblaj Janez, Zapotok 20
414/1	172	travnik	370	Steblaj Janez, Zapotok 20
819	172	dvorišče	382	Steblaj Janez, Zapotok 20
		hiša	105	Steblaj Janez, Zapotok 20
412/1	685	travnik	1539	Rim. kat. škofijstvo Ljubljana
412/3	2511	travnik	1964	Marinčič Ludvik, Galjevica 254
720	2511	hiša	83	Marinčič Ludvik, Galjevica 254
		dvorišče	104	Marinčič Ludvik, Galjevica 254 ,
412/4	2511	travnik	568	Marinčič Ludvik, Galjevica 254
409/3	684	njiva	1448	Rim. kat. škofijstvo Ljubljana
408/1	684	travnik	3906	Rim. kat. škofijstvo Ljubljana
409/1	145	njiva	1768	Marinčič Ludvik, Galjevica 254
121/1	2923	hiša gospodarsko poslopje dvorišče	1461	Marinčič Stanislav do 1/4 Marinčič Ludvik do 3/4, Galjevica 254
121/2	1542	hiša	169	Kolar Avgust do 1/2 Kolar Nadja do 1/2, Galjevica 256
407/1	683	njiva	3147	Štembalj Franc, Galjevica 260
744	683	hiša	108	Štembalj Franc, Galjevica 260
		garaža	32	Štembalj Franc, Galjevica 260
		dvorišče	500	Štembalj Franc, Galjevica 260
		njiva	647	Štembalj Franc, Galjevica 260
406/1	2148	njiva	1701	Praprotnik Marija, Jamova 27, 1/4 Kolnik Herman, Dobova 14 a, 1/4, Zrlič Pavla, Dolenjska 49, 1/4, Kolnik Antonija, Topniška 70,1/4
460/1	680	hiša in dvorišče	500	
		njiva	1769	Mostar Franc, Galjevica 266
460/2	1799	hiša	409	
		njiva	578	Mostar Franc, Galjevica 266,
404/2	579	njiva	165	Masle Julijana, nedol. Tatjana, nedol. Srečko, vsi Galjevica 268
228	679	hiša in dvorišče	524	vsak do 1/3
404/1	679	njiva	840	
		sadovnjak	120	Masle Julijana in ostali
404/6	2104	travnik	986	Samar Alojz, Krimska 3, 9/20 Samar Milan, Ižanska 97, 9/20 Samar Olga, Ižanska 97, 2/20
403/1 '	1219	travnik	535	Ham Božo, Cankarjeva 2, 1/2, Piclick Jožica
403/5	1219	travnik	665	roj. Ham,-Maistrova 2 do 1/2
Pare. St.	Vložek	Kulture	Izmera m*
386	2860	travnik	12047
388	401	hiša	134
		njiva	5747
716	668	hiša	56
715	668	hiša	60
389/3	668	travnik	690
389/2	668	travnik	719
389/1	2375	travnik	622
389/4	2376	travnik	534
389/5	2374	travnik	523
389/6	2378	travnik	338
389/7	2373	travnik	405
389/8	2372	travnik	398
660	2886	hiša	77
		gospodarsko	
		poslopje	80
		dvorišče	493
390/12	2436	travnik	354
390/11	2396	njiva	442
390/2	2365	travnik	484
390/3	2386	travnik	471
390/4	2385	travnik	442
390/5	2382	travnik	442
390/6	2381	travnik	442
390/7	2366	travnik	619
390/8	2377	travnik	619
407	1523	hiša	101
		dvorišče	137
392/3	1523	travnik	662
392/5	1529	travnik	600
392/17	1578	njiva	400
392/11	2356	travnik	670
392/16	2556	travnik	450
392/21	2364	travnik	450
392/22	2394	travnik	450
392/23	2415	travnik	400
392/24	2470	travnik	549
392/28	670	travnik	347
957	2592	hiša in garaža	108
Lastnik
Goršič Iva, Ižanska 1, 787/1000 Zupančič Rajko, Majda, Avsečeva 18, vsak 57/2000 Pantič Tomislav in Ana, Hudovernikova 1, vsak 26/1000 Drozg Jože, Trg OF 9, 52/1000
Lenič Jože in Bernarda oba Stražarjeva 27, vsak 26/1000
Božič Albin, Galjevica 156, 14/100
Lindič Anton, Breg 10, 8/100
Umek Francka, Breg 12, 8/100
Žolnir Majda, Ižanska 375, 15/100
Nikolavčič Berta, Nova Gorica, Rutarjeva 4, 8/100
Čuden Jože, Hudovernikova 8, 11/100
Malnar Jože, Kavčičeva 15, 10/100
Zupančič Jože, Poljanska 73, 10/100
Podržaj Marjetka, Petkovškovo nabrežje 7, 4/100
Mlakar Franc, Hradeckega 32, 8/100
Podržaj Alojz, Petkovškovo nabrežje 7, 4/100
Petrič Anton, Petrič Franc, oba Galjevica 39, vsak 1/2
Petrič Anton in Franc, Galjevica 39
Petrič Anton in Franc, Galjevica 39
Petrič Anton in Franc, Galjevica 39
Petrič Janez, Galjevica 39
Modic Stane, Galjevica 21
Lazič Milan, Galjevica 266 a
Fartek Viljem, Cesta dveh cesarjev 387
Strojin Jože, AleševČeva 34
Jernejčič Alfonz, Ulica na grad 5
Lavrič Ivana, Franc, oba Opekarska 34 a, vsak do 1/2
Koprivec Janez, Karlovška 24
Derčar Anton, Stari trg 21
Figar Srečko, Obirska 11
Maček Stane, Celovška 149
Železnik Drago, Martinja vas, p. Mokronog
Glavan Slavko, Galjevica 53
Rigač Jože, Pržanj 29
Pintar Silvo, Galjevica 52 a
Marinčič Jože, Dolenjska 30
Knapič Frančiška, Dom počitka, Vrhnika do 1/8
Klemenčič Frančiška 1/16
Novak Jože, Tugemirjeva 6, 1/12
Sterle Zofija, C. v Mestni log, 3/4
Sterle Zofija, C. v Mestni log, 3/4
Sterle Stanko, C. v Mestni log 40/II
Pustoslemšek Marija, Smiklavž 3
Kukovič Franc, Linhartova ul. 84 in
Kukovič Julijana, vsak do 1/2
Ponikvar Franc, Škofjeloška 52, Kranj
Ogrinc Franc, Vel. Vrh 7, Nova vas
Ogrinc Stanislav, Rožna dolina c. V/43
Čukovič Milan in Ana, vsak do 1/2, oba Galjevica 162
Kragelj Anton 1/2 in Kragelj Frančiška 1/2
oba Ambrožev trg 6, Ljubljana
Kunčič Silva, Trubarjeva 43
Levačič Franc, Slovenska 16, do 1/2
Koželj Stanislav 1/4
Koželj Ljudmila 1/4, oba Kristanova-2
Pare. št.	Vložek	Kulture	Izmera m*
960	2597	hiša	62
392/30	2597	dvorišče	479
		pot	59
392/31	670	travnik	483
		hiša	93
392/1	670	travnik	915
		hiša	89
405	1522	hiša	26
392/2	1522	travnik	614
392/4	1524	travnik	309
406	1524	hiša	91
446	1588	hiša	39
392/8	1588	travnik	371
392/7	1579	travnik	500
392/9	1846	travnik	583
392/10	2342	travnik	602
392/13	2529	travnik	100
392/14	2362	travnik	367
392/15	2363	travnik	367
392/20	2359	travnik	300
392/18	2357	travnik	300
392/19	2358	travnik	366
392/25	2530	travnik	325
805	2530	hiša	92
392/26	2600	travnik	504
392/27	2593	travnik	450
392/32	670	hiša	105
		travnik	567
392/33	670	travnik	692
		hiša	100
395/1	1793	hiša	91
		njiva	498
395/9	2603	lesena stavba	35
		dvorišče	153
395/5	2261	njiva	154
395/4	2257	njiva	174
395/6	2341	njiva	400
395/2	1992	travnik	805
799	2367	hiša	102
395/7	2367	travnik	399
800	2368	hiša	102
395/8	2368	travnik	399
395/3	1993	travnik	2023
1031	1847	hiša	16u
396/2	2715	njiva	457
		dvorišče	500
396/3	1848	travnik	1003
396/5	1991	travnik	116
750	1999	hiša	69
Lastnik
Marolt Jože, Galjevica 47 Marolt Jože, Galjevica 47 Marolt Jože, Galjevica 47 Kunčič Silva, Trubarjeva 43 Kunčič Silva, Trubarjeva 43 Kunčič Silva, Trubarjeva 43 Kunčič Silva, Trubarjeva 43 Ziherl Janez, Galjevica 45 in
Bugarinovič Majda, Mutapova 51, Beograd, vsak do 1/2
Dremelj Marija, Galjevica 47, 1/2
Šubic Marjan, Galjevica 47, do 1/4
Šubic Jože, Beograd, Internacionalnih brigad 16, do 1/4
Ulešič Antonija, Galjevica 49
Ulešič Antonija, Galjevica 49
Kravanja Marta, Galjevica 51
Kravanja Marta, Galjevica 51
Kepa Kristina, Galjevica 51 a
Kepa Kristina, Galjevica 51 a
Fortuna Jože, Grintovška 14
Fortuna Jože, Grintovška 14
Hrovat Jože, Trubarjeva 45
Turšič Jože in Vera, oba Bohoričeva 11, vsak do 1/2
Planinšek Drago, Rožna dolina II1/7
Indžič Boro, Svabičeva 15
Indžič Boro, Svabičeva 15
Patrčevič Jože, Galjevica n. h.
Kukavica Vehad, Vojkova 43
Kunčič Silvo, Trubarjeva 43
Kunčič Silvo, Trubarjeva 43
Dolinšek Ivan in Marija, vsak 1/2, oba Galjevica 53	,. t
Lavrič Anton, Galjevica 53 Ilič Avgust, Ljubljana, Galjevica 53 I Ilič Avgust, Galjevica 53 I Vrbanc Jože, Ptujska 25
Zadnik Franc in Rigler Marjeta, Streliška 10 a
Prebil Franc in Milka, oba Opekarska 14, vsak do 1/2 Paternost Ivan, Galjevica 53 Paternost Ivan, Galjevica 53 Krampelj Neža, Livada 3
Bukovec Ignac in Pavla, Galjevica 53 a, vsak 1/6
Grandlič Ladislav in Jožica, Galjevica 53 a, vsak 3/12
Perme Ivanka. Galjevica 53 a, 1/6
Legat Peter, Majda, Ižanska 316, vsak 5/16
Bukovec Ignac in Pavla, Galjevica 53 a, vsak 1/16
Grandlič Ladislav in Jožica, Galjevica 53 a, vsak 1/16
Perme Ivanka, Galjevica 53 a, 1/8
Grgič Marija, Galjevica 47, do 1/2
Šubic Marjan, Galjevica 47, do 1/4
Šubic Jože, Beograd, Internacionalnih brigad 16, do 1/4 Grgič Marija, Galjevica 47 Garvas Anton, 1/2 in
St. 7 — 9. III. 1979		URADNI LIST SRS		Stran 54S
				
I?”'	Vložek	Kulture	Izmera m*	Lastnik	
396/4	1999	travnik	651	Garvas Frančiška do 1/2, oba Galjevica 53
396/1	672	travnik	4010	Jere Pepca do 2/5 Jere Stanislav do 1/lf Jere Ivanka do 1/10 Jere Milan do 1/5 Jere Marinka do 1/5, vsi Ljubljana, Dolenjska 30
397/1	1843	pot	103	Podlogar Rafael
		hiša	135	Galjevica 55, 1/6
		dvorišče	689	Pavšek Maks in Ana, Galjevica 57, vsak 7/192 Klement Štefan, Matjaševci, Prekmurje, 9/96 Maršič Alojz in Ana, oba Galjevica 182, vsak 9/192 Omerza Mihael in Marija, oba Galjevica 100, vsak 9/192 Zupančič Albin in Francka, oba Galjevica 224, vsak 9/192 Nikolič Franc, Dolenjska 63, 9/96 Gašparac Ivanka, Hradeckega 40, 15/96 Ožbolt Drago, Vipava 33, 13/96
432	1543	hiša in drvarnica	153	Podlogar Frančiška, do 1/2
		dvorišče	129	Podlogar Rafaela, do 1/4 Podlogar Marija, do 1/4 vsi iz Ljubljane, Galjevica 55
397/2	1543	pot	317	
		njiva	1375	
397/4	2319	pot	65	Pelcar Anica, 1/2
		njiva	333	Pelcar Lidija, 1/4 Pelcar Bojan nedol. do 1/4, vsi Ljubljana, Dolenjska 45
397/5	2320	pot	64	
		njiva	330	Klemen Franc, Trnovska 4 a
397/6	2321	pot	63	
		njiva	330	Rogan Jože, Trnovska 4 a
397/7	2322	pot	63	
		njiva	331	Rogan Andrej, Galjevica 238
397/8	2335	pot	165	
		travnik	646	Kadunc Stane in Marija, oba Ribniška 12, vsak 1/2
990	2335	hiša	85	
		garaža	36	
		dvorišče	58	Kadunc Stane in Marija, Ribniška 12, vsak 1/2
397/9	2410	pot	134	
		travnik	662	Lebar Daniel, Sostro 25, do 1/4 Klement Stefan, Prule 8, do 1/4 Njegovac Alojz, Prule 8, do 1/2
397/3	2336	travnik	1440	Turk Ivan, Hradeckega 40
288	1357	hiša	202	
		dvorišče	500	
		vrt	211	Mostar Franc, Galjevica 266
398	1357	njiva	3895	Mostar Franc, Galjevica 266
400	2149	baraka	417	
		travnik	10788	Mostar Jože in Lenart Marta, Galjevica 59, vsak do 1/2
401	676	travnik	11649	
		hiša	280	
		gospod, poslopje	442	Ham Gabrijela, Trnovski pristan 28, 473/2000
Kristl dr. Vinko, Trnovski pristan 28, 473/2000
Glavan Anton in Sabina, oba Strahomer 12, vsak 31/1000
Bulc Stane, Jurčkova pot 73, 62/1000
Ilar Franc in Majda, oba Jurčkova pot 30a, vsak 31/1000
Hitij Stanislava, Jurčkova pot 30, do 31/500
Golob Anton in Mihaela, Skrilje 30, vsak 31/1000
Surbek Štefan in Helena, oba Ig 72, vsak 31/1000
Bulc Stane, Jurčkova pot 73, 31/1000
Janželj Frančiška, Iška vas 22, 31/1000
Paličar Pavlina in Anton, Jurčkova pot 67, vsak 31/1000
				
Para št.	Vložek	Kulture	Izmera m*	Lastnik
385/22	2031	travnik	732	Vizlar Neža, Švabičeva 15
385/45	2476	travnik	632	Trbanc Martin in Ana, oba Jurčkova pot 55, vsak 1/2
385/29	2218	vrt	100	Trbanc Martin, do 1/2, Cilenškova 1 in Knežič Angela, Levstikov trg 3, do 1/2
314	1181	hiša	88	Trbanc Martin, Cilenškova 1, 1/8
		gospodarsko poslopje	48	
		dvorišče	257	Knežič Angela, Levstikov trg 3, 1/8 Tušek Breda m nedol. Darja, obe Šišenska 11, vsak 1/8 Kolar Andrej in Marija, Jurčkova pot 55. vsak 1/8 Butorac Francka, Ul. Dane Godine 5, Reka, do 1/6 Kunst Marica, Maribor, Tomšičeva 20, do 1/6 Dujmovič Josip, Delnice. Viktorja Buhoja 10, do 1/6
385/30	2219	vrt	90	Tušek Breda in nedol. Darja, Šišenska 11, vsak 1/6
385/21	2219	njiva	2316	
		travnik	1684	Butorac Francka, Reka, Ul. Dane Godine 5, do 2/9 Kunst Marica, Maribor, Tomšičeva 20, do 2/9 Dujmovič Josip. Delnice, Viktorja Buhoja 10, do 2/9
385/19	1183	travnik	2530	Sodec Ivan, Jamova 46, do 230/1000 Bertovič Karel, Jurčkova pot 57a, do 113/1000 Dantovič Ivan, Sp. Rudnik c. III/12, do 113/1000 Cigale Franc, Skopčeva 11. do 316/1000 Jeršin Vladislav, Crna vas 63, do 228/1000
385/27.	1702	travnik	2970	Kikelj Franc, Partizanska 7, do 226/1000 Nuriši Celjub, Pula, Ul. 1. maja 51, do 195/1000 Zore Alojz, Ul. M. Majcna 19, do 195/1000 Kastelic Silvo in Marija, Rožna dolina c. 11/19, vsak 96/1000 Štusej Alojz, Jurčkova pot 67. do 96/1000 Čepin Angela, Ljubno ob Savinji, do 96/1030
385/17	1178	travnik	5793	
254	1178	hiša	161	
		travnik	62	
		dvorišče	500	
385/3	1178	njiva	1325	Rupert Angela, 1/2
		travnik	2652	Rupert Jakob, 1/2
		sadovnjak	950	oba Jurčkova pot 63
385/24	1478	travnik	572	
		hiša	82	
		gospodarsko poslopje	75	Paličar Pavlina, do 3/4 Paličar Anton, 1/4 oba Jurčkova pot 67
385/16	1180	njiva	1800	
		travnik	3627	Šuštaršič Dora, Pesnica 26
385/25	1411	travnik	5980	Bulc Ivana, Jurčkova pot 73
381	1484	hiša	144	Bulc Ivan, Jurčkova pot 73
385/14	1484	travnik	5128	Bulc Ivan, Jurčkova pot 73
384	1468	hiša	88	Zorec Ignac, Sv. Jakoba trg 7
385/2	1468	dvorišče	299	
		njiva	234	
		travnik	780	Zorec Ignac, Sv. Jakoba trg 7
385/31	2295	njiva	32	Novšak Franc, 1/2
		travnik	622	Novšak Marija, 1/2, oba Poljanski nasip 60
385/33	2297	njiva	407	
		travnik	421	Bravič Stane, Hrovača 21, Ribnica na Dolenjskem
365/11	1412	travnik	6937	Bertoncelj Terezija, Ljubljana, Vodovodna 55
				
Pare. št.	Vložek	Kulture	Izmera m*	Lastnik
385/12	1179	travnik	6374	Kolenc Ignac in Vera, Jurčkova pot 87, vsak 47/1000
Milar Stanko in Marija, oba Gorica 18 pri Krškem, vsak 63/1000
Kralj Jože, Kolezijska 40, do 118/1000
Novšak Ivan in Dragica, oba Vojkova 9, vsak 40/1000
Novak Drago in Marija, oba Tomažičeva 13,
vsak 44/1000
Ilenič Peter in Marinka, oba Tomažičeva 1, vsak 39/1000 Cimerman Jože in Marija oba Pleteršnikova 4, vsak 59/1000
Zajc barija, Za gradom 5, do 204/1000 Blatnik Jože in Jožefa, Sarhova 2, vsak 47/1000
385/10	2217	travnik	13748
385/9	2217	travnik	4928
		•	
	X		
Žitnik Antonija, Babna gorica 2, do 35/200 Bartol Ludvik, Vrhovci IV/6, do 6/200 Bakrač Ismet in Bakrač Angela oba Dolenjska 83, vsak do 3/200
Tomšič Julijana, Bruhanja vas 16, Videm-Krško, do 6/200
Bartol Albina in Drago ob Goriškega 71, vsak do 3/200
Bolha Anica, Goriča vas 81, p. Ribnica, do 6/200
Banovec Jože, Doblišče 36, Črnomelj, do 6/200
Leskovšek Stane, Kotnikova 8, do 4/200
Žitnik Antonija, Babna Gorica 2, do 70/200
Mlakar Jože in Andreja, oba Rožanska 4, vsak do 5/400
Osmič Meho, Kokalj eva 10, do 6/200
Babič Ladislav, Tomažičeva 1, do 7/800
Žgajnar Ivan, Tržaška 60, do 7/200
Blažič Franc, Židnja vas 1, p. Otočec ob Krki, do 6/200
Andolšek Matija, Vel. Lašče 48, do 3/200
Adamlje Martin, Cergošče 6, p. Šentvid pri Stični,
'do 6/200
Bevc Marija, Tržaška 50, do 7/400 Bambič Marija, Tomažičeva 1, do 7/800 Andolšek Matija, Prešernova 12, do 3/200 Suša Viktor, Celovška 22, do 6/200 Videtič Janez, do 6/200
385/8	100	travnik		762
385/34	2393	travnik		746
385/35	2392	travnik		770
385/36	2391	travnik		768
385/37	2390	travnik		762
385/38	2413	travnik		464
385/44	2416	travnik		389
385/43	2406	travnik		612
385/42	1129	travnik		679
385/41	2402	travnik		679
385/40	2403	travnik		694
385/39	2404	travnik		694
385/7	2405	travnik		694
386/6	2585	travnik	*	4236
385/5	1074	travnik		11739
Mihevc Jakob, Jurčkova pot 102
Tomažič Alojz in Pavla, vsak 1/2, oba C. dveh cesarjev 277
Miklič Franc in Fani, vsak 1/2, oba Dolenjska 111 Miklič Ivan in Marta, Poljanski nasip 40
Postružnik Vlado in Marija, vsak 1/2, oba Moškričeva 22
Pehmič Muhamed, Prule 6 Hodak Juraj, Poljanska 66
Vrezovnik Anton in Angela, oba Križevniška 5, vsak 1/2
Nahtigal Franc in Angela, oba Fužina 44, vsak 1/2
Habjan Ciril, Valjavčeva 19
Kostrevc Milka' in Stanko, vsak 1/2, oba Ig 133
Žam Vinko in Marija, oba Jurčkova pot 84, vsak 1/2
Milan Vinko in Malči, oba Jurčkova pot 84, vsak 1/2
Ceglič Osman, Sadinja vsa n. h. 19/100
Jeras Angela, Vodnikovo naselje 17 b, do 15/100
Kavčič ing. Anton, Strossmajerjeva 20, do 16/100
Krevs Valentin, Linhartova 51, 16/100
Smerke Franc in Marija, oba Trubarjeva 17, vsak
15/200
Majnardi Ana in Franc, oba Šišenska 16, oba 19/200 Mohorič Pepca, Za gradom 3
				
Pare. št.	Vložek	Kulture	Izmera ma	Lastnik
385/4	98	travnik	8586	Zajc Peter, Jurčkova pot 99
315	98	hiša in gospodarsko		
		poslopje	430	
		dvorišče	500	
		travnik	530	Zajc Peter, Jurčkova pot 99
316	1440	hiša	170	Mihevc Vladimir, Jurčkova pot 101
385/23	1440	njiva	717	
		dvorišče	178	
		drvarnica	31	Mihevc Vladimir, Jurčkova pot 101
385/28	1691	sadovnjak	973	Mihevc Marija, Jurčkova pot 101
385/1	1691	travnik	1941	Mihevc Marija, Jurčkova pot 101
384/17	101	travnik	3530	Dolinšek Franc, Jesihova pot 34
384/28	661	travnik	961	Brglez Jože, Jurčkova pot 105
384/18	101	travnik	908	Dolinšek Franc, Jurčkova pot 34
384/29	661	travnik	797	Brglez Jože, Jurčkova pot 105
259	661	hiša in dvorišče		Brglez Jože, Jurčkova pot 105
384/15	661	travnik	1993	Brglez Jože, Jurčkova pot 105
384/14	660	travnik	1356	Zajc Baldomir in Marija, Jurčkova pot 107 Langus Marjeta, Pod hrasti 62 Zajc Baldomir, Rakovniška 6 vsak 1/4
384/23	1609	travnik	693	Zajc Baldomir do 5/8 Zajc Marija do 1/8, oba Jurčkova pot 101
448	1609	hiša	81	
		dvorišče	37	Zajc Baldomir, roj. 1935, Rakovniška 6 do 1/8 Langus Marjeta, Pod hrasti 62 do 1/8
449	657	gospodarsko poslopje		Zajc Baldomir, roj. 1908 Jurčkova pot 107 Zajc Marija, Jurčkova pot 107
384/9	657	njiva	905	Langus Marija, Pod hrasti 62 Zajc Baldomir, roj. 1935, Rakovniška 6, vsak do 1/4
384/20	660	travnik	1684	Zajc Baldomir in Marija, Jurčkova pot 107
384/21	660	travnik	812	Langus Marjeta, Pod hrasti 62
		njiva	903	Zajc Baldomir, roj. 1935, Rakovniška 6, vsak do 1/4
384/31	2915	hiša	126	
		travnik	932	Zajc Marija, Jurčkova pot 107
384/22	1444"	njiva	427	
		travnik	426	Bračič Milan in Pepca, vsak 1/2, oba Jurčkova pot 111
384/8	1409	travnik	422	Vitez Angela, Jurčkova pot lila
384/5	2150	njiva	3471	Vrbinc Jože, Litijska 12
384/27	1677	travnik	2023	Dolinšek Zora, Celovška novi blok
384/25	1655	travnik	1614	Krištof Frančiška, Jurčkova pot 117
384/11	101	travnik	927	
384/10	101	travnik	1591	
		sadovnjak	750	
,		njiva	800	Dolinšek Franc, Jesihov štradon 34
55/15	2890	hiša in dvorišče	673	Dolinšek Apolonija, Jesihov štradon 34
384/7	101	travnik	3768	Dolinšek Franc, Jesihova 34
384/24	101	travnik	1735	Dolinšek Franc, Jesihova 34
384/4	101	travnik	1903	Dolinšek Franc, Jesihova 34
384/1	625	travnik	6597	Dolinšek Apolonija, Jesihov štradon 34
243/87	2550	travnik	2152	Zupančič Venčeslav, Tržaška c. 43 do 1/4 Presiček Jože in Lojzka, oba Dolenjska c. 83, do 1/8
				Košmerl Ivan, Podilanac 8, do 1/4 Dolenšek Terezija, Galjevica 194a do 1/4
243/86	2509	travnik	506	Kajtezovič Juso in Julijana, oba Jurčkova pot 12, vsak 1/2
243/85	2547	travnik	500	Lavrič Boris, Usnjarska 1	i
243/1	2543	travnik	611	Jarc Jože in Jarc Albina, oba Veliki štradon 2, vsak 1/2
Pare. št.	Vložek	Kulture	Izmera m*
290	2044	hiša	m
		vrt	157
		dvorišče	305
243/91	2510	pot	749
243/50	1818	njiva	644
243/2	1311	njiva	6382
243/3	2696	njiva	6367
243/4	1355	travnik	3430
243/41	1355	travnik	3441
243/5	262	njiva	3192
		travmk	3193
243/6	261	njiva	7620
243/94	2909	travnik	1378
243/95	2691	travnik	1257
243/96	2705	travnik	982
243/97	2703	travnik	1045
291	2273	hiša	425
443	1541	hiša	70
		gospodarsko	
		poslopje	44
		dvorišče	370
243/47	1569	travnik	538
243/98	2766	travnik	913
243/99	2695	travnik	798
243/8	265	travnik	7890
Lastnik
Sotlar Jože in Marija, vsak 1/2 oba Jurčkova pot 121
Kajtezovič Juso in Julijana, oba Jurčkova pot 121, vsak 1/14
Jarc Jože in Albina, oba Veliki štradon 2, vsak 1/14
Lavrič Boris, Usnjarska 1, do 2/14
Vukojevič Pero, Knezov štradon 19 do 2/144
Poličar Pavlina in Anton, oba Jurčkova pot 67, vsak
3/14
Šteblaj Jožica, Jurčkova pot 125 Nose Franc, Rožna dolina 3, 1/10 Šue Roman in Ljudmila, oba Ljubljana, vsak 1/20 Križman Janez in Marija, oba Jurčkova pot 129, vsak 1/20
Princ Angela, Jurčkova pot 156, 1/10
Pelko Ivan in Tončka, oba Jurčkova pot 129, vsak 1/20
Peklič, Kruševska 15 64, do 1/10
Turk Jože in Antonija, Kladezna 5, vsak 3/40
Sile Vilijem in Marija, oba Ob dolenjski železnici 16,
vsak 129/2000
Mate Jože, Gorica vas 51, 125/100
Zmrzlak Viktor, Jurčkova pot 131 do 53/1000
Mrzel Ignac in Cveta, Jurčkova pot 131, vsak 87/1000
Saje Dani in Lado, Gorjančeva 17, vsak 169/2000
Javornik Peter in Joži, Jurčkova pot 84, vsak 81/1000
Čepon Drago in Zofija, Zelena pot 12, vsak 94/1000
Ham Gabrijela, Trnovski pristan 28
Ham Gabrijela, Trnovski pristan 28
Vidic Alojz in Franc, prvi Prešernova 7, drugi Rožna
dolina c. 11/28, vsak do 47/1000
Ceglar Anton, Pot na Rakovo Jelšo 15 h, 77/1000
Zavrl Ivan, Jana Husa 3, 76/1000
Vidic Lojze in Marija, Tržaška 4, Postojna, vsak
47/1000
Trontelj Ana in Franc, Dolenjska c. 44 c, vsak 47/1000 Zidar Jernej in Marinka, C. na Brdo 94, vsak 47/1000 Skubic Stanislav in Milena, Tomažičeva 42, vsak 47/1000
Kocjan Franc 1/2 in Kocjan Magdalena 1/2 oba Dolenjska 31
Škulj Danica, Ižanska 128 Škulj Ludvik, Vodnikova 65
Praprotnik Ivan in Jelka, vsak do 1/2 oba Prečna pot 8, Grosuplje
Lavišek Ivan in Lavišek Frida oba Rakovniška 6, vsak do 1/2
Mihevc Jože, Ilovica do 1/4
Orešnik Anton, do 1/4 in Orešnik Stanka do 1/4 oba Rudnik 121
Šteblaj Jožica, Jurčkova pot 125,1/4
Šurk Marija, Jurčkova pot 129 Mrzel Cvetka in Ignac, vsak 1/4
Zmrzlak Anica in Viktor, vsak 1/4, vsi Jurčkova pot 131 Heričko Filip, Mestni trg 12, Metlika Zabukovec Franc in Vera, vsak do 1/2, oba Kolezij-ska 20
Virant Marjan, Peruzzijeva 63 do 12/13 Žužek Julka, Knezov štradon 19,	1/13
Pare. št.	Vložek	Kulture	Izmera m8	Lastnik
243/14	103	travnik	4736	Toni Franc, Dolenjska 103, do 5/8 Zidar Alojz, Svabičeva 15, do 1/8 Krušič Jože in Anica, Ižanska 305, vsak do 1,16 in Erbida Franc in Marjana, Njegoševa 17, vsak do 1/16 in nedol. Lah Majda, Smrekarjeva 16
243/103	2724	travnik	624	Lah Ludvik, Smrekarjeva 16
243/102	2726	travnik	624	nedol. Lah Matjaž, Smrekarjeva 16
243/49	2722	travnik	624	Lah Minka, Smrekarjeva 16
243/101	2725	travnik	628	Jesih Karolina, Dolenjska 154
243/100	300	travnik	628	nedol. Jesih Aleš, Dolenjska 154
243/15	2723	travnik	1256	Jesih Jakob, Dolenjska 154
243/16	2594	travnik	4900	Perme Frančiška, Vel Ilova gora 6
243/20	273	travnik	5238	Verhovc Franc, Dolenjska 52
243/21	987	njiva	1573	Wertel Marija
		travnik	3487	Knezov štradon 18
243/55	2348	travnik	2737	Garvas Franc, Knezov štradon 20a
243/22	947	travnik	2758	Kocmur Alojz, Stanka Vraza 6 Varaždin Kocmur Alojz, Lepodvorska 2, vsak 1/3
243/84	2700	travnik	867	Keršič Belizar, Levstikova 11, Ljubljana
243/27.	2595	travnik	5521	Grmek Angela, Ižanska 146, do 7/8 Jesih Gvido, Spano Irena, 4118 Romedio de Cescalada Lanus, Geste Pcia, Buenos Aires, vsak do 1/8
243/126	1752	travnik	224	
		neplodno	52	
		hiša	121	Bertoncelj Terezija, Vodovodna 55
243/125	1752	travnik	319	
		neplodno	73	
		hiša	111	Bertoncelj Terezija, Vodovodna 55
243/124	1752	travnik	293	
		neplodno	62	
		hiša	95	Bertoncelj Terezija, Vodovodna 55
243/123	1752	travnik	578	
		neplodno	92	Bertoncelj Terezija, Vodovodna 55
243/122	1752	travnik	581	
		neplodno	92	Bertoncelj Terezija, Vodovodna 55
243/121	1752	travnik	409	
		neplodno	78	
		hiša	97	Bertoncelj Terezija, Vodovodna 55
243/120	1752	travnik	257	
		neplodno	55	
		hiša	80	Bertoncelj Terezija, Vodovodna 55
243/119	1752	travnik	245	
		neplodno	50	
		hiša	80	Bertoncelj Terezija, Vodovodna 55
243/31	1752	neplodno	188	
		travnik	1239	Bertoncelj Terezija, Vodovodna 55
243/155	2826	travnik	900	Bračun Ernest in Darinka, vsak 1/2, oba Ljubljana, Črtomirova 24
243/112	2823	travnik	781	Tomšič Jože in Ladislava, oba Kolajbova 24, vsak 1/2
243/109	2821	travnik	788	Brinjšek Janez, Dvorska vas 28, Velike Lašče
243/106	2760	travnik	612	Damjanič Drago in Dragica, oba Cesta v Mestni log 64, vsak 1/2
243/32	2761	travnik	2236	Žulj Apolonija, Knezov štradon 34, Ljubljana
243/43	2761	travnik	1350	Žulj Apolonija, Knezov štradon 34
243/107	2819	travnik	648	Korošec Ivan in Marija, Velebitska 28, vsak 1/2
243/110	2882	hiša	115	Fistrovič Ludvik 1/2 in
		travnik	681	Fistrovič Dragica 1/2, oba Knezov štradon 15
243/113	2824	hiša	110	Gal Anton in Sonja, oba Knezov štradon 22a, vsak 1/2
		' travnik	630	
Pare. št.	Vložek	Kulture	Izmera m2
243/116	2761	hiša	88
		travnik	665
243/37	2761	travnik	2803
243/108	2820	travnik	661
243/111	2761	travnik	692
243/114	2825	travnik	631
243/117	2829	travnik	784
384/13	101	njiva	1086
382	1530	hiša	63
385/26	2667		
385/13	2667	travnik	2894
243/99	2695	travnik	798
389/9	2371	travnik	391
389/10	2370	hiša	379
389/11	2369	hiša	106
		dvorišče	235
		njiva	56
390/1	669	sadovnjak	352
390/9	2452	travnik	442
390/10	2389	travnik	699
392/6	2412	njiva	400
		njiva	137
385/32	2296	travnik	503
383	1484	gospodarsko	
		poslopje	88
318	1444	hiša	
317	1409	hiša	
384/26	1587	cestni svet	450
243/7	2161	travnik	991
243/88	2131	njiva	652
243/90	2506	njiva	606
243/38	1610	travnik	1443
243/89	2528	njiva	699
392/12	670	travnik	708
Lastnik
Žulj Apolonija, Knezov štradon 34 Žulj Apolonija, Knezov štradon 34
Strelec Stjepan in Angela, oba Tugomer jeva 20, vsak 1/2
Žulj Apolonija, Knezov štradon 34
Turk Anton in Helena, oba Jurčkova pot 157a, vsak 1/2
Polončič Ladislava, Knezov štradon 39, Ljubljana
Dolinšek Franc, Jesihova pot 34
Javornik Josip, Jurčkova pot 75
Javornik Jože, Jurčkova pot 75, 164/500
Bradeško Ivica, Ljubljanska 23, Kočevje, 48/500
Fortuna Franc, Žužemberk n. h. 29/500
Fortuna Stanislava, Žužemberk n. h., 29/500
Zrimšek Rok, Strossmayerjeva 14, 22/500
Obolnar Slavka, Lončarska 10, Ljubljana, 48/500
Bulc Stane, Jurčkova pot 73, 90/500
nedol. Zrimšek Bogo, Strossmay er j e va 14, Ljubljana, 11/500
ned. Zrimšek Barbara, Strossmayerjeva 14, Ljubljana, 11/500
Javornik Jelka, Jurčkova pot 75, 48/500 nedol. Javornik Dominik, Jurčkova pot 75, 48/1500 nedol. Javornik Boštjan, Jurčkova pot 75, 48/1500 Zabukovec Franc, Kolezijska 20, Ljubljana, 1/2 Zabukovec Vera. Kolezijska 20, Ljubljana, 1/2 Jernejčič Jože, Ulica na Grad 5, Ljubljana Miklič Anton, Galjevica 39, Ljubljana Miklič Ana, Galjevica 39, Ljubljana
Miserit Marjan, Galjevica 82, Ljubljana
Gregorič Vladimir, 10137 Tominobaso, Orbasano 193,
Italija
Kozi Peter, Galjevica 27 Kaplan Marija, Galjevica 41 Gašperšič Franc, Galjevica 43 Gašperšič Franc, Galjevica 43 Bravič Ciril, Poljanski nasip 60
Bulc Ivan, Jurčkova pot 73 Bračič Milan, Jurčkova pot 111, 1/2 Bračič Pepca, Jurčkova pot 111, 1/2 Vitez Angela, Jurčkova pot 111/A, Ljubljana SLP — Uprava cest, Vilharjeva 14 Škulj Danica, Peruzzijeva n. h.
Marjetic Anton, Pot k ribniku 1
Fister Iva, Lahov štradon 14, Ljubljana, 1/2
Fister Franc, Lahov štradon 14, Ljubljana, 1/2
Virant Franc, Dolenjska c. 192, Ljubljana, 26/200
Potočar Jože, Obirska 101, Ljubljana, 29/200
Kragl Franc, Viška 49, 29/200
Udovič Alojz, Žabjek 12, 29/400
Udovič Ljudmila, Žabjek 12, 29/400
Udovič Martin, Kapiteljska 6, 29/400
Udovič Anica, Kapiteljska 6, 29/400
Hren Mimica, Buzet, Ulica 9. septembra 16, 29/200
Hočevar Franc, Peruzzijeva ul. n. h., 29/200
Vukojevič Pero, Knezov štradon 19
Kunčič Silva, Trubarjeva ul. št. 43
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo lastninske pravice in druge pravice na zemljiščih iz prejšnjega člena ter pridobi na njih pravico uporabe občina Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-211/78
Ljubljana, dne 20. februarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
"88.
Volilna komisija krajevne skupnosti Horjul daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) krajevni skupnosti Horjul
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju naselja Horjul in Ljubgojna na dan 18. februarja 1979
Referendum je razpisala krajevna skupnost Horjul s sklepom o razpisu referenduma za naselje Horjul in Ljubgojna, namenjenega sofinanciranju izgradnje kanalizacije v naselju Horjul in Ljubgojna.
Referendum je bil 18 februarja 1979.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 569 volilnih opravičencev glasovalo 499 volilcev, da je glasovalo »ZA« 425 volilcev ali 74,90%, »PROTI« 66 volilcev ali 11,50%, neveljavnih glasovnic je bilo 11 ali 1,90%, glasovanja pa se je vzdržalo ali bilo opravičeno odsotnih 67 volilcev ali 11,70%.
Horjul, dne 20. februarja 1979.
Volilna komisija v Horjulu Tajnik	Predsednik
Ida Intihar L r.	Pavel Zdešar 1. r.
Član
Jože Praprotnik 1. r.
LOGATEC
389.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. februarja 1979 sprejela SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 % in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih od-
stotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so bile določene:
do konca januarja 1978 do konca februarja 1978 do konca marca 1978 do konca aprila 1978 do konca maja 1978 do konca junija 1978 do konca julija 1978 do konca avgusta 1978 do konca septembra 1978 do konca oktobra 1978 do konca novembra 1978 do konca decembra 1978
•/.
za 15,7 za 14,4 za 13,1 za 11,8 za 10,5 za 9,2 za 7,9 za 6,6 za 5,2 za 3,9 za 2,6 za 1,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave. St. 56-2/78
Logatec, dne 26. februarja 1979.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec
Majda Drašler 1. r.
SEVNICA
390.
Na podlagi 163. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 179. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76), 7. točke odloka zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51/75) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1979 sprejela
ODLOK
0	določitvi rokov, do katerih morajo občani in organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi občine Sevnica nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi
1.	člen
Občani morajo imeti kot minimum obveznih sredstev za osebno RBK zaščito pred vojnimi akcijami prvi povoj, zaščitno masko (civilna maska MC-1), zaščitni plašč in standardni osebni pribor za dekontaminacijo, če jim ta sredstva niso priskrbljena kako drugače.
Ce ni zaščitnih mask iz prvega odstavka tega člena, morajo občani, pred zaščito pred radiokativnimi padavinami uporabljati priročne maske.
Namesto standardnega osebnega pribora za dekontaminacijo iz prvega odstavka tega člena so si občani dolžni preskrbeti tale sredstva za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo: 20 g praška za dekontaminacijo, 50 g pralnega praška, 100 g mila, 25 g sode bikarbonc, 100 ml alkohola, 50 g vate, 1 zavitek papirnih robcev in
1	sirelo proti živčnim bojnim strupom.
Rok za nabavo sredstev za osebno RBK zaščito iz prvega odstavka tega člena je za občane v krajevnih skupnostih Sevnica, Bošianj, Blanca, Loka in Krmelj do 31. decembra 1982 Za občane v krajevnih skupnostih Tržišče, Šentjanž, Bučka. Primož, Studenec in Zabu-kovje pa do 31. decembra 1985.
2.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije ter skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije) so dolžne imeti kot minimum obveznih sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev pred vojnimi akcijami na vsakih 50 zaposlenih eno priročno lekarno, ena nosila in en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi, na vsakih 10 zaposlenih pa en komplet za dekontaminacijo predmetov, čitalec osebnega dozimetra, radiološki detektor za organe in organizacije ter en osebni radiološki dozi-mcter.
3.	člen
Za kolektivno RBK zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah so organi in organizacije, ki uporabljajo stanovanjske hiše dolžni poskrbeti, kot minimum obveznih sredstev za vsakih 20 stanovalcev, ena nosila in eno priročno lekarno, za vsako hišo pa komplet za dekontaminacijo.
4.	člen
Organizacije združenega dela, ki se v njihovih poslovnih prostorih zbira večje število ljudi (šole, železniške in avtobusne postaje, gostišča in drugo) morajo poleg sredstev za kolektivno RKB zaščito svojih delavcev zagotoviti tudi potrebne količine sredstev iz drugega člena tega odloka za kolektivno RBK zaščito 25 ”/o poprečnega števila občanov, ki se utegnejo hkrati znajti v teh prostorih.
5.	člen
Rok za nabavo sredstev iz 2., 3. in 4. člena tega odloka je 31. december 1982 tako, da se vsako leto nabavi 25 °/o predpisanih sredstev.
6.	člen
Priročna lekarna iz 2. in 3. člena tega odloka vsebuje: 10 prvih zavojev, 10 zavojev-obvez, 2 trebušna zavoja, 4 zavoje za opekline, 10 kosov sterilne gaze, 10 trikotnih rut, 10 zavitkov obliža s sterilno gazo, 3 zavitke navadnih obližev, 10 varnostnih sponk, ene škarje, en svinčnik in eno bolničarsko torbico.
Komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi iz 2. člena tega odloka vsebuje: 1 kg praška za dekontaminacijo telesa, 250 g sode bikarbone, 1,5 kg mila, 2 litra čistega alkohola, 1 kg vate, 50 zavitkov papirnih robcev in 25 siret proti živčnim bojnim strupom.
Komplet za dekontaminacijo iz drugega člena tega odloka vsebuje: na vsak 1 m2 površin strojev in vozil 10 g pralnih praškov. Komplet za dekontaminacijo iz
3.	člena tega odloka vsebuje: na vsako stanovanje 250 g kaporita, oziroma na vsako zasebno družinsko hišo 1 kg kaporita.
7.	člen
šteje se, da so organi in organizacije poskrbele za minimum obveznih sredstev za kolektivno RBK zaščito iz 2., 3. in 4. člena tega odloka, če enota za civilno zaščito, ki so jo ustanovili za svoje potrebe, razpolaga z njimi.
8.	člen
Sredstva, ki jih določa ta odlok, morajo ustrezati standardom, oziroma tehničnim pogojem opreme za zaščito pred vojnimi akcijami in morajo imeti kakovostne ateste.
9.	člen
Občani, hišni sveti, delovne in druge organizacije so sami odgovorni za pravilno uskladiščenje in vzdrževanje nabavljenih RBK zaščitnih sredstev.
10.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica izda natanč-nejše predpise za izvajanje tega odloka.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja občinski štab za civilno zaščito in oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Sevnica.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 8-5/78-1
Sevnica, dne 27. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
slovenski; konjice
391.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 54. členu zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-46/76), 40., 41. in 42. ter 43. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1981 do 1985
1.	člen
S tem odlokom se skladno s sistemom družbenega planiranja določajo obvezne priprave srednjeročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje od 1981 do leta 1985.
2.	člen
Srednjeročni družbeni plan občine se pripravi na podlagi povezanosti, ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega in prostorskega razvoja skladno z odlokom Skupščine občine Slovenske Konjice o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 16/78).
Delo na pripravi srednjeročnega družbenega plana se prične takoj.
3.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli sočasnega usklajenega in celovitega planiranja.
4.	člen
Nosilec akcije za pripravo srednjeročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1981— 1985 je izvršni svet občinske skupščine skupno s svetom za dolgoročni razvoj in planiranje Skupščine občine Slovenske Konjice.
5.	člen
Za pripravo strokovnega gradiva za družbeni plan je zadolžen oddelek za gospodarstvo občinske skupščine in strokovna delovna organizacija, s katero sklene pogodbo izvršni svet občinske skupščine.
Vsi nosilci planiranja morajo medsebojno sodelovati in delo koordinirati.
Sddelovati morajo tudi z drugimi znanstvenimi in strokovnimi organizacijami, zbornicami, Zavodom za plan SR Slovenije in drugimi republiškimi organi.
6.	člen
Potrebna finančna sredstva za pripravo plana se zagotovijo v občinskem proračunu za leto 1979 in 1980.
7.	člen
Izvršni svet skupščine občine skupno s svetom občinske skupščine za dolgoročni razvoj in planiranje predloži skupščini občine:
—	predlog smernic za družbeni plan 1981—1985 do 30. junija 1979,
—	predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih planov, osnutke dogovora o temeljih planov najkasneje do 30. septembra 1979,
—	osnutke planov do 28. februarja 1980,
—	predlog srednjeročnega plana 1981—1985 do 30. junija 1980.
8.	člen
Izvršni svet občinske skupščine določi po potrebi natančnejše roke za nosilce planiranja, roke za sprejemanje družbenega plana po fazah in izda druga potrebna navodila.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-16/78-1
Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
392.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 48. in 51. členu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74), 4. in 9. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
23.	februarja 1979 sprejela
ODLOK
o mejah varovanja in o zaščiti varstvenih območij vodnega vira celjskega vodovoda nad Vitanjem v občini Slovenske Konjice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom zaščite količine, kakovosti in obstoja vodnega vira m da se vodni vir zavaruje pred onesnaženjem, se določijo varovana območja vodnega vira in varstveni ukrepi na teh območjih.
2.	člen
Območja vodnega vira so razčlenjena v naslednje varnostne pasove:
1.	naj ožji varstveni pas zajema cono z naj strožjim režimom zavarovanja,
2.	ožji varstveni pas zajema cono s strogim režimom zavarovanja,
3.	vplivni varstveni pas zajema cono z blagim režimom zavarovanja.
Obseg varstvenih pasov je prikazan v grafični prilogi v merilu 1 :2880 in v seznamu parcel, ki sta sestavni del tega odloka.
II. VARSTVENI UKREPI
3.	člen
Vsebino varstvenih ukrepov v posameznih varstvenih pasovih, navedenih v 2. členu tega odloka posebej
predpisuje pravilnik o ureditvi in sanitarnem varovanju varstvenih pasov vodnega vira. Pravilnik je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Za vsak poseg v varovanem območju, ki bi lahko vplival na spremembo vodnega vira, je potrebno predhodno soglasje oddelka za gospodarstvo občine Slovenske Konjice.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
5.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 3. in 4. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 1500 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki krši določila 3. in 4. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 4000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila 3. in 4. člena tega odloka.
IV.	PREHODNE DOLOČBE
6.	člen
Sanacijo sanitarnih razmer na varovanih območjih vodnega vira posebej opredeljuje program, ki mora biti izdelan v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. Program sanacije kot tudi način zagotavljanja sredstev potrdi s sklepom Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice.
7.	člen
Sanacija sanitarnih razmer mora biti izvedena najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka.
V.	KONČNE DOLOČBE
8.	člen
Vsa dela in ukrepe v varstvenem območju, določene s tem odlokom in njegovimi prilogami izvaja in financira upravljalec vodovoda^ s soglasjem upravnega organa Skupščine občine Slovenske Konjice.
Nadzor nad- izvajanjem tega odloka opravljajo inšpekcijske službe Skupščine občine Slovenske Konjice.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-10/78-1
Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
393.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi
3.	člena odloka o mejah varovanja in o zaščiti varstvenih območij vodnega vira celjskega vodovoda nad Vitanjem v občini Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1979 sprejela
PRAVILNIK
o ureditvi in sanitarnem varovanju varstvenih pasov vodnega vira nad Vitanjem
I.	VARSTVENI PASOVI
1.	člen
V skladu z odlokom o mejah varovanja in o zaščiti varstvenih območjih vodnega vira celjskega vodovoda
nad Vitanjem ureja ta pravilnik režim gradnje, prometa in gospodarskih dejavnosti v varstvenih pasovih vodnih virov.
II. VAROVANJE NAJOŽJEGA VARSTVENEGA
PASU
2.	člen
Naj ožji varstveni pas obsega cono z naj strožjim režimom varovanja in je namenjen objektom za oskrbo s pitno vodo ter je na njem prepovedana kakršnakoli druga aktivnost.
Naj ožji varstveni pas obsega cono v neposredni bližini objekta in je ograjen. Dostop do objekta imajo le osebe, ki jih pooblasti upravljalec vodovoda.
III.	VAROVANJE OŽJEGA VARSTVENEGA PASU
3.	člen
Ožji varstveni pas obsega cono s strogim režimom varovanja vodnih virov pred onesnaženjem.
Obstoječa naselja, čista industrija, obrt in živinoreja se ohranijo.
Gozdarstvo in kmetijstvo sta primerni gospodarski dejavnosti.
4.	člen
Ob vsej dolžini potoka Hudinje, ki vodi po ožjem varstvenem pasu, sta v širini 50 metrov levo in desno od vodotoka prepovedani gradnja novih stanovanjskih in drugih objektov ter uporaba biocidov na podlagi težkih kovin in kloriranih ogljikovodikov.
Na tem območju je dovoljena le adaptacija obstoječih stanovanjskih hiš in drugih objektov ali nadomestna gradnja, ki izboljšuje higienske razmere.
5.	člen
Na ožjem varstvenem pasu je prepovedan tranzitni promet z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi (zakon o prevozu nevarnih snovi, Uradni list SFRJ, št. 24/74).
Hitrost vozil za prevoz naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi, ki služijo za oskrbovanje potrošnikov na tem območju je omejena na 20 km na uro.
6.	člen
Površinsko odvajanje odpadnih voda ter fekalij v vodotoke ni dovoljeno.
Pri novogradnjah je obvezna izgradnja nepropustnih triprekatnih greznic. Na območju, ki je določeno v 4. členu tega pravilnika, se morajo ganirati obstoječa odprta gnojišča.
7.	člen
Skladišča naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi morajo zadostiti pogojem prve stopnje zaščite, ki zahteva vgraditev dvoplaščnih cistern z napravo za opazovanje gladine tekočine ter izgradnjo nepropustne armirane-betonske lovilne jame. Tehnična kontrola cistern je obvezna enkrat letno.
Prostornina posamezne cisterne znaša lahko največ 5 m3, skupna prostornina celotnega skladišča naft-aih derivatov in drugih nevarnih snovi pa največ 10 m3.
8.	člen
Na celotnem območju ožjega varstvenega pasu je Prepovedano odlaganje odpadkov na osnovi naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi.
Na območju iz 4. člena tega pravilnika je prepovedo kakršnokoli odlaganje vseh odpadkov.
IV.	VAROVANJE VPLIVNEGA VARSTVENEGA
PASU
9.	člen
Vplivni varstveni pas obsega cono z blažjim režimom varovanja vodnih virov pred onesnaženjem.
Gozdarstvo in kmetijstvo so zaželjene gospodarske dejavnosti.
10.	člen
Tranzitni promet z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi ni dovoljen.
Hitrost vozil za prevoz naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi, ki služijo za oskrbovanje potrošnikov na tem območju, je omejena na 40 km na uro.
11.	člen
Odvajanje odpadnih voda ter fekalij v vodotoke ni dovoljeno.
Pri novogradnjah je obvezna izgradnja nepropustnih triprekatnih greznic, ki se morajo občasno čistiti.
12.	člen
Skladišča naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi morajo zadostiti pogojem druge stopnje zaščite, ki zahteva vgraditev enoplaščne cisterne ter izgradnjo nepropustne armirane-betonske lovilne jame.
Prostornina posamezne cisterne lahko znaša največ 10 m3, skupna prostornina celotnega skladišča naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi pa 20 m3.
Tehnična kontrola je obvezna vsakih pet let.
13.	člen
Na celotnem območju vplivnega varstvenega pasu je prepovedano odlaganje odpadkov na osnovi naftnih derivatov ter drugih nevarnih snovi.
Št. 352-10/78-1
Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
394.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) in 9. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o prepovedi gojitve domačih živali v določenih območjih in v stanovanjskih zgradbah na območju občine Slovenske Konjice
1.	člen
Zaradi varstva okolja in boljših higienskih pogojev bivanja prebivalcev je prepovedana reja parkljarjev, kopitarjev, kucev in perutnine (v nadaljnjem besedilu: domačih živali):
1.	v mestu Slovenske Konjice in sicer na vsem območju, ki je razdeljeno na ulice, in znotraj meje, ki je označena na priloženi karti,
2.	v strnjenem in urejenem stanovanjskem naselju Vitanja in Zreč, v vseh stanovanjskih zgradbah ne glede na lastništvo in v pritiklinah k tem zgradbam po priloženi karti.
2.	člen
Pregledne karte z vrisanimi območji, kjer je prepovedana reja domačih živali so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Izjemoma je dovoljena reja domačih živali v mestu Slovenske Konjice in ostalih dveh navedenih strnjenih in urejenih naseljih le lastnikom hiš, ki jim je kmetijstvo edini poklic. Le-ti pa so dolžni v roku dveh let urediti higenske hleve in higenska gnojišča z vodotesnimi gnojiščnimi jamami.
Prav tako je izjemoma dovoljena organizirana kooperantska reja domačih živali na območjih iz 1. člena tega odloka, če je že organizirana pred sprejemom tega odloka.
4.	člen
Lastniki, razen lastnikov iz 3. člena tega odloka, ki redijo živali na prepovedanem območju iz 1. in 2. točke
1.	člena tega odloka, morajo ukiniti rejo domačih živali v roku 6 mesecev od dneva, ko začne veljati ta odlok.
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši sanitarni inšpektor Skupščine občine Slovenske Konjice.
6.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in druga pravna oseba, ki ravna nasprotno s 1. členom odloka.
Z denarno .kaznijo od 1000 do 2000 dinarjev se kaznuje odgovorana oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena.
7.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s
1.	členom tega odloka.
8.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati 15. člen odloka o javni snagi in urejenosti v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 29-1572/75).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-5/78-1/3
Slovenske Konjice, dne 23. februarja 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
395.
Na podlagi 2. odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) in 155. člena statuta Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10/74, 15/76 in 5/77) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na svoji seji dne 7. februarja 1979 izdal ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Slovenske Konjice
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah mora opraviti na območju Skupščine občine Slovenske Konjice
naslednje preventivne akcije in diagnostične preiskave v navedenih rokih, območjih ter lastnikih, da se preprečijo, oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene kužne bolezni.
2.	člen
Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah oziroma obratna veterinarska ambulanta je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenje živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine, razen za preglede čebelnih družin, ki jih vozijo na pašo.
5.	člen
Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah oziroma obratna veterinarska ambulanta, ki opravi preventivno cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja, preiskavah, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva, ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Omenjena veterinarska postaja oziroma obratna veterinarska ambulanta mora spremljati zdravstveno stanje po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu, se mora opraviti v naselju Brdo, do 30. aprila 1979.
7.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1979. Psi položeni do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni proti steklini v mesecu novembru 1979.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev In puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela
Perutnina Ptuj —
obrat Hajdina	54	kooperantov
Hmezad Žalec	4	kooperanti
KK Pesnica Maribor	2	kooperanta
KK Slovenska	Bistrica	5	kooperantov
Naslovi kooperantov so razvidni iz obrazca vet. 1-3 pri organu veterinarske inšpekcije SO Slovenske Ko-nijce,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost,
—	v naseljih, kjer so kooperacijske 1 reje kokoši ali piščancev ali večje reje individualnih proizvajalcev (zaščitni pas).
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. Cepljenje opravi v prvem členu orne-
njena veterinarska postaja, oziroma v kooperacijskih rejah veterinarska obratna ambulantna organizacija združenega dela, ki ima organizirano lastno veterinarsko službo. Cepljenje mora biti opravljeno na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
9.	člen
Valilna jajca v valilnici pri Vinter Anici, Zg. Pristava 19 smejo izvirati le iz perutninskih jat, ki so pregledane na kokošji tifus in pri serološki preiskavi niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji.
Perutninske jate morajo biti cepljene proti tre-morju, ter da po 14. tednu starosti niso dobavile ni-trofuranov (nitrofurason, furazolidon).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi laboratorij Živinorejsko veterinarskega zavoda Celje.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravi omenjena veterinarska postaja z registrirano AE vakcino, v kooperacijskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratna veterinarska ambulanta.
10.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj, oziroma petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščitno cepiti prašiče, ki se hranijo z odpadki animalnega izvora, to je pri naslednjih rejcih: Lambrechtov dom. Šolska 4, Slovenske Konjice, Mušič Marica, Celjska 35, Slovenske Konjice, Operč-kal Jurij, Šolska 12, Brglez Matilda, Vešenik 29, Gostilna Ulipi Zeče 35, Jevšenak Romana, Vešenik n. h., Kejžar Jožef, Zg. Zreče, Tomažič Anica, Loče 93, Črep Marjana, Brezen Vitanje, Novak Ana, Dobrnež 18, Kotnik Albin, Nova Dobrava, Jelenko Jože, Paka 19, Vitanje, Potočnik Franc, Gabrovlje 26. Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranega virusa.
11.	člen
V letu 1979 je treba opraviti tuberkulinizacijo goveda v 40-tih odstotkih gospodarstev, ki niso bila tuberkulinizirana leta 1978.
12.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati z MPP (mlečna prstenasta preizkušnja) krave v hlevih individualnih proizvajalcev enkrat letno.
13.	člen
Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati plemenskega žrebca Atila 404 pri rejcu Sovincu Albinu, Brdo in sicer s preiskavo krvi z metodo precipitacije v agerskem gelu.
Preiskavo krvi opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
14.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali Prevažajo v ribogojnici Bukovje. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskave od meseca julija naprej.
Na virusno hemoragično septikemijo šarenk je treba pregledati plemenske jate postrvskih rib v ribogojnici Bukovlje do 15. februarja 1979. Vzorce klinično bolnih in sumljivih rib je treba poslati v veterinarski zavod Slovenije.
Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis pri ropih je treba do 15. maja 1979 pregledati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo v ribnikih pri Jer-neju, Virološko je treba preiskati krape s kliničnimi
znamenji in patološkimi spremembami, kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Vzorce vzame veterinarski zavod, ki je citiran v 1. členu te odredbe. Virološke preiskave opravi po predhodnem dogovoru Veterinarska fakulteta v Zagrebu.
15.	člen
Čebelje družine vrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-semavost in varoatozo. Pregled opravi veterinarski zavod Slovenije.
16.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-8/79-1
Slovenske Konjice, dne 7. februarja 1979.
Predsednica IS Skupščine občine Slovenske Konjice
Marija Poličar 1. r.
396.
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77) in 178. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na svoji seji dne 7. februarja 1979 izdal
ODREDBO
o popisu čebelarstev in čebelnih panjev na območju občine Slovenske Konjice
1.	člen
S to odredbo se ureja popis vseh čebelarstev in čebeljih panjev na območju občine Slovenske Konjice, da se na ta način omogoči kontrola nad pojavljanjem in gibanjem kužnih bolezni čebel.
2.	člen
Posestniki čebeljih panjev morajo najkasneje do 1. 3. 1979 prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije, organizirana in neorganizirana čebelarstva, oziroma čebelje panje, ki so njihova last.
Prijava mora vsebovati naslednje podatke:
—	ime in priimek ter naslov občana oziroma organizacije združenega dela,
—	naslov čebelnaka,
—	vrsto panjev,
—	število panjev.
3.	člen
Nadzor nad prijavo organiziranih in neorganiziranih čebelarstev in čebeljih panjev opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije, ki lahko za to dejavnost pooblasti člane posameznih čebelarskih družin v občini Slovenske Konjice.
4.	člen
Kazenske sankcije za kršitev te odredbe so določene v 62. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
5.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
St. 322-21/78-1
Slovenske Konjice, dne 7. februarja 1979.
Predsednica IS Skupščine občine Slovenske Konjice
Marija Poličar L r.
397.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977,- se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 °/o in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer
če so bile določene:
Vo
do konca januarja 1978	za	15,7
do konca februarja 1978	za	14,4
do konca marca 1978	za	13,1
do konca aprila 1978	za	11,8
do konca maja 1978	za	10,5
do konca junija 1978	za	9,2
do konca julija 1978	za	7,9
do konca avgusta 1978	za	6,6
do konca septembra 1978	za	5,2
do konca oktobra 1978	za	3,9
do konca novembra 1978	za	2,6
do konca decembra 1978	za	1,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave.
St. 56-3/79
Slovenske Konjice, dne 26. februarja 1979.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice Jože Hlačar 1. r.
VRHNIKA
sas.
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, 10/48, 20/50),
6.	člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) in 157. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o imenovanju ulic v naselju Lukovica
1.	člen
S tem odlokom se prehaja iz sistema zaporedne na ulični sistem hišne numeracije.
2.	člen
V naselju Lukovica se ulice poimenujejo:
1.	Odsek magistralne ceste Ljubljana—Vrhnika med pare. št. 13/3 k. o. Log in 206 k. o. Log se imenuje Vrhniška cesta.
2.	Cesta, ki se odcepi od magistralne ceste Ljubljana—Vrhnika pri pare. št. 233/32 k. o. Log, teče proti
severu in nazaj na zahod do podnožja vzpetine, pare. št. 175/6 k. o. Log se imenuje Dolina.
3.	Cesta, ki prične nasproti kmetije Požar in teče proti severovzhodu do predvidene zazidave po zazidalnem načrtu z vrstno gradnjo na par. št. 88 k. o. Log se imenuje Partizanska pot.
4.	Pot, ki se odcepi od javne poti pare. št. 2008 k.o. Log pri parceli 170/5 k. o. Log in teče proti zahodu se imenuje Ob robu.
5.	Cesta, ki se odcepi od magistralne ceste Vrhnika—Ljubljana pri parceli 18/1 k. o. Log in teče krožno v smeri severozahod do javne poti pare. št. 2088 k. o. Log se imenuje Pod gradom.
6.	Pot, ki se odcepi od javne poti par. št. 2004 k. o. Log pri pare. št. 35/9 k. o. Log in teče v smeri zahod do pare. št. 34/2 k. o. Log se imenuje V jami.
7.	Cesta s priključi na vzpetini med pare. št. 41/8, 41/11 k. o. Log in pare. št. 40/1, 40/2 k. o. Log se imenuje Na pobočju.
8.	Pot, ki se odcepi od javne poti 2008 k o. Log pri pare. št. 239/2 k. o. Log in teče v smeri zahod do pare. št. 188/2 k. o. Log se imenuje Pot na Tični-c o.
9.	Pot, ki se odcepi od magistralne ceste Ljubljana—Vrhnika in pelje proti jugu v smeri Plešivice se imenuje Na Plešivico.
3.	člen
Stroški za napisne table gredo v breme občine.
Napisne tablice s hišnimi številkami naroči Skupščina občine Vrhnika in jih odda lastnikom hiš po nabavni ceni z dodatkom za manipulativne stroške v skladu s pravilnikom d označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59).
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 3/6-015-01/77
Vrhnika, dne 8. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r.
ŽALEC
399.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 74. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urbanističnem programu občine
Žalec
1. člen
Odlok o urbanističnem programu občine Žalec (Uradni list SRS, št. 24/77) se spremeni tako, da se tretji člen glasi:
»Urbanistična dokumentacija iz 2. člena tega odloka, kategorizacija kmetijskih zemljišč, ki jo je izdelal inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v maju 1977 v merilu 1 :5000, meje zazidljivosti za naselja, ki se urejujejo po urbanističnem redu z mejo zazidljivosti in grafični prikaz vikend območja »Grče« — krajevna skupnost Šempeter v Savinjski dolini ter grafični prikaz vikend območja Vrhe-Studence — krajevna skupnost Ponikva, katere je izdelal zavod za
načrtovanje Žalec v merilu 1 :2880 so sestavni del tega odloka.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/77-6
Žalec, dne 22. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
400.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1979 sprejela ODLOK
o spremembi odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo določenih komunalnih objektov in naprav
1. člen
V odloku o prispevku za razširjeno reprodukcijo določenih komunalnih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 1/79) se črta 3. člen in drugi odstavek 4. člena.
2. člen
V prvem odstavku 5. člena se v prvi vrsti črta »in
3.«.
3.	člen
Drugi odstavek 2. člena postane 3. člen.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-13/78-6
Žalec, dne 22. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
401.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. odstavka 11. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1979 sprejela
SKLEP
° soglasju k določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini
1. člen
Daje se soglasje k sklepu samoupravne stanovanj-ske skupnosti občine Žalec o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni last-Hlhi. ki določa, da znaša stopnja amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini v letu 1978 0,25 “/o, v letu 1979 pa 0,32 % od revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni astnini, ki se ugotovi po določbah zakona o revalori-zaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini.
2. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/79-6
Žalec, dne 22. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
402.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 %> in to od 1. 3. 1979 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so bile določene:
•/•
do konca januarja 1978	za 15,7	
do konca februarja 1978	za 14,4	
do konca marca 1978	za	13,1
do konca aprila 1978	za 11,8	
do konca maja 1978	za 10,5	
do konca junija 1978	za	9,2
do konca julija 1978	za	7,9
do konca avgusta 1978	za	6,6
do konca septembra 1978	za	5,2
do konca oktobra 1978	za	3,9
do konca novembra 1978	za	2,6
do konca decembra 1978	za	1,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave.
St. 56-28/79-3/1
Žalec, dne 26. februarja 1979.
Predsednik
Skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec
Jože Zajc, dipl. pravnik 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 6-296/79 z dne 1. marca 1979) ne veljajo določila od 2. do vključno 22. člena sklepa za Občansko zdravstveno skupnost Ljubljana Center.
Ljubljana, dne 5. marca 1979.
Strokovna služba skupnosti
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
348. Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR
Slovenije, da sklene dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje	1976—1980	505
349.	Odlok o potrditvi statuta Samoupravne interesne
skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino	505
350.	Odlok o ustanovitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za	informiranje	505
351.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in	razvoj (YU-1621)	506
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
352.	Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980	506
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
353.	Statut samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino	513
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
354.	Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom (participaciji) za leto 1979 (Celje)	522
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
555. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne porabe na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)
356.	Odlok o spremembi odloka o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane
357.	Odlok o sestavi in nalogah stalnih komisij Skupščine mesta Ljubljane in ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za odnose z verskimi skupnostmi (Ljubljana)
358.	Sklep o soglasju k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta Ljubljane
359.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Brežice)
360.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Celje)
361.	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Cerknica za obdobje od leta 1981 do 1985
362.	Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Cerknica za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000
363.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica
364.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Cerknica — za območje KS Loška dolina
365.	Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Cerknica)
366.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje cestnih površin po vasi Grahovo, v krajevni skupnosti Grahovo (Cerknica)
367.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Grosuplje)
368.	Odlok o uporabi dela sredstev rezervnega sklada občine Idrija
369.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Idrija)
370.	Odlok	o	določitvi	prispevne	stopnje	za	občinsko
skupnost	otroškega	varstva Idrija in za	Zvezo skup-
nosti otroškega varstva SRS za leto 1979
371.	Odlok o določitvi prispevne stopnje za občinsko izobraževalno skupnost Idrija za leto 1979
372.	Odlok o določitvi prispevne stopnje za kulturno skupnost občine Idrija za leto 1979
373.	Odlok	o	določitvi	prispevne	stopnje	za	občinsko
skupnost za telesno kulturo za leto 1979
374.	Odlok	o	določitvi	prispevne	stopnje	za	Občinsko
skupnost socialnega skrbstva za leto 1979 (Idrija)
524
524
525
526
527 527
527
528
528
529 529
531
532 532
532
533
533
534 534 534
Stran
375.	Odlok o podstanovanjskih razmerjih	(Idrija)	535
376.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov Skupščine občine Idrija 535
377.	Sklep o sklenitvi dogovora o usklajevanju davčne
politike v letu 1979 (Idrija)	536
378.	Sklep o sklenitvi družbenega dogovora o skupnih
osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Idrija)	537
379.	Odlok o spremembah odloka o pogojih in kriteri-
jih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete borce NOB (Lenart)	537
380.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb dela urbanističnega načrta Litija — zazidalni otok LS
10, LS 9, LP 3	537
381.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Litija)	537
382.	Sklep o vrednosti točke stanovanja v družbeni lastnini zgrajena pred 31.	12.	1977	(Litija)	538
383.	Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih norma-
tivih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih	hišah	(Litija)	538
384.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Ljubljana Center	542
385.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Ljubljana Moste-Po-
Ije)	542
386.	Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji
ostalih domačih	živali	(Ljubljana Moste-Polje)	543
387.	Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanj-
sko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega otoka RS-l in RS-2 Rudnik (Ljubljana V>-Rudnik)	545
388.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju naselja Horjul in Ljub-gojna na dan 18. februarja 1979 (Ljubljana Vič-Rud-nik)	556
389.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški	(Logatec)	556
390.	Odlok o določitvi rokov, do katerih morajo obča-
ni in organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi občine Sevnica nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi (Sevnica)	556
391.	Odlok o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbe-
nega plana občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1981 do 1985	557
392.	Odlok o mejah varovanja in o zaščiti varstvenih območij vodnega vira celjskega vodovoda nad Vitanjem v občini Slovenske Konjice
393.	Pravilnik o ureditvi in sanitarnem varovanju varstvenih pasov vodnega vira nad Vitanjem (Slovenske Konjice)
394.	Odlok o prepovedi gojitve domačih živali v določenih območjih in v stanovanjskih zgradbah na območju občine Slovenske Konjice
395.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Slovenske Konjice
396.	Odredba o popisu čebelarstev in čebelnih panjev na območju občine Slovenske Konjice
397.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Slovenske Konjice)
398.	Odlok o imenovanju ulic v naselju Lukovica (Vrhnika)
399.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu občine Žalec
400.	Odlok o spremembi odloka o prispevku za razširje-
no reprodukcijo določenih komunalnih objektov in naprav (Žalec)	563
401.	Sklep o soglasju k določitvi stopnje amortizacije
stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Žalec)	563
402.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Žalec)	563
— Popravek sklepa o ugotovitvah prispevnih stopenj, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1979 (Ljubljana)	563
558
558
559
560
561
562 562 562
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SHS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/VI1 - Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-003-40323 - Oproščeno orometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72