51. številka.
(t Trstu, v torek zjntraj dne 28 aprila 1896.)
Tečaj XXI.
„EDtKOBT"
izhaja po trikrat a« teden ▼ ieatih ii-danjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 0. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer, — Obojno ladanje utart* : it 1e«ieu men« c .i. 1.—, invsii A ▼»trii« (. 1.50 zk tri mesec . . . 3 — , , „ 4,50 *r pol let« . , » «.— . . » z« vsn leto . . „ 1«.— , . „I*-—
Naročnino Je plačevati naprej na naročbo brez priložene naročnin« ae oprava no ozira.
Posamične Številke ae dobivajo v p<o« daialiilcah tobaka v 1 rutu po S nv<'„ izten Trstu M • nvč.
EDINOST
Oglasi ae račune po tarifu ▼ petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
V«i dopisi naj so pošiljajo uredništvu ulica Caserma »t. 13. Vsako pianao mora biti frankovano. ker nefrankovana ae n« •prepmnjo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase ipre-jema upravniitvo ulioa Uolino pic-oolo hSt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao prost« poštnine.
Gl
!'„f|«AMiN J« mi".
Porotno sodišče v Gorici.
Interpelacija
poslancev dr. Gregorčiča, grofa C. o r o n i -n i j a in tovarišev na ministra pravosodja o dogodkih pri ravno v|$ečih se porotnih obravnavah v Gorici.
V	interpelaciji, izročeni dne 12. marca t. 1. smo se pritoževali proti sestavi porotniskih imenikov pri okrožnem sodišču v Gorici, kateri ne odgovarjajo ne zakonu, ne namenu. V tej interpelaciji smo se pozivali na interpelacije z dne 9. decembra 1893., 10. dec. 1894. in 11. nov. 1895., v katerih smo se istotako, in navajajoči podrobnosti, pritoževali radi protizakonitega postopanja pri sestavi teh imenikov. Njegova Vzvišenost gospod pravosodni minister je v svojem govoru dne 20. marca t. 1. potrdil, da pri porotnem sodišču goriškem vladajo enake ali podobne nepravilnosti, kakor pri poroti v Rovinju. Isti je vrhu tega rekel: .Ni mučnejšega, rekel bi, skoro dolgočasnej-šega prizora od porotne obravnave, pri kateri je treba tolmača. Vrhu tega imajo take obravnave to posebnost, da tolmači, z redkimi izjemami, ne poslujejo dobro. Temu se pridružuje okolnost, da se zgublja glavna korist porote, namreč neposrednost utisov, izpovedb prič in obtoženca na porotnike, ob kratkem, zgublja se ustnost skoro popolnoma."
V	prvo imenovani interpelaciji stavili smo z ozirom na porotniški imenik, ki obstoja za letos, na Nj. Prevzvišenost vprašanje, kaj hoče ukreniti, da za letošnja porotna zasedanja nerednosti odstrani. Mislili smo si, da Nj. Prevzvišenost kaj ukrene, kar se sploh za letos pri tem stvarnem položaju da ukreniti, namreč, da ukaže, naj državno pravdništvo pri sestavi porotniSke klopi na to dela, da pridejo na njo le porotniki, ki so obeh jezikov zmožni, tako, da bi se mogle obravnave s slovenskimi obtoženci vršiti v slovenskem jeziku.
Temu nasproti nam pa dohajajo brzojavna poročila, da predsednik okrožnega sodišča Sbis& obravnavanje proti slovenskim obtožeucem z zgolj
slovenskimi pričami v slovenskem jeziku naravuost prepoveduje, porotnike samo v italijanskem jeziku zapriseza in zagovorniku dr. Staniču slovensko govoriti odločno prepoveduje.
Z ozirom na to stavijo podpisani na Njega Vzvišenost gospoda ministra pravosodja vprašanje: ali misli nemudoma kaj ukreniti, da se zapreči pri porotnem sodišču v Gorici to ir&motno postopanje, ki razburja slovensko prebivalstvo in vse poštene ljudi ?
Na Dunaju, 22. aprila 1896.
(Sledć podpisi).
DOPISI.
Podgrad, o Jurjevem. (Izv. dop.) — Naša „posojilnica in hranilnica" imela je v četrtek svoj občni zbor, na katerem je starešinjstvo prikazalo vrlo lep in ugoden vspeh iz minolega prvega upravnega leta 1895.
Ako se pomisli, da jo ta posojilnica pričela poslovati v najneugodnejših razmerah, v času, ko sta bila do skrajnosti razburjena naša občina in ves sodni okraj vsled nesramih političnih agitacij, ako se nadalje pomisli na veliko revščino in po-manjkuje sredstev, ker je večina razpoloživega kapitala v rokah nasprotnikov posojilnice, imenovati se mora promet v dobi niti 11 mesecev (od februvarja do konca leta 1895.) v znesku gld. 123,735*08 ogromnim.
Zadružnikov pristopilo je v tem Času 240 in vplačalo 244 deležev.
Hranilne uloge sprejele so se na 95 knjižic 181 krat v znesku gl. 35,475-93.
Prošenj za posojila je bilo vloženih 381 ali vsem se ni moglo ugoditi. Mnogo jih ni bilo rešenih samo za to, ker je bilo delo preogromno in se ga ni moglo zmoči, kakor bi se bilo rado. Vendar se je dalo 251 posojil v znesku 39.710 00 goldinarjev.
PODLISTEK.
25
Novela ; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i.
Prevel Af. C—i,
(Konec.)
Prečitavši to povest, te Dragomirove »Spomine*, nisem mogel zaspati dolgo. Naslednjega dne sein obiskal svojega prijatelja Armanda, onega vojaškega zdravnika,
—	Kako ste spali ? vprašal me je zdravnik.
—	Hvala na vprašanji ; slabo, jako slabo, sem mu odgovoril.
—	Kako to, dragi prijatelj ?
—	Sinoči, kakor veste, posodili ste mi zvez-fiek napisanega papirja, a sedaj vas prosim uljuiineje, da mi poveste, ako vam je to mogoče, kako je ta zvezčok prišel v vaše roke, in vse, kar veste o oni osebi, ki vam ga je izročila.
Armand se je zamislil nekoliko, potem pa je jel govoriti:
—	Utegne biti jedno leto, odkar sem izgubil jednega najboljih prijateljev svojih. Bil je vojaški zdravnik kakor sem tudi jaz. Dolgo sva tudi službovala ukupuo v isti bolnici. Bil je po rodu Hrvat. Ako se ne varam, učil se je zdravništvas prva na Dunaju. Radi velikih nesreč zapustil je bil svojo domovino. Nastauil se je tu v Parizu, svršil
svoje nauke in je takoj dobil svojo mesto v Al-giru, v legiji inozemcev. Iz Algira je bil, po preteku nekoliko časa, premeščen v Pariz, kjer je, kakor sem že rekel, vršil svojo službo v neki bolnici. Moj prijatelj je bil izvrsten zdravnik, delaven, spoštovati in nenavadno priljubljen, da, jako priljubljen. ..
Armand je nekoliko prenehal, a jaz sem ga vprašal prosečim glasom:
—	Ali je umrl ta vaš piijatelj ?
—	Da.
—	Tu, v Parizu?
—	Ne, ni umrl tu, nadaljeval je Francoz ginjenira glasom. Moj prijatelj čutil se je jako nesrečnega. ...
—	Prijatelj, prosim vas, dovršite I
—	Hočem. Ko je počila ustaja v Hercegovini, odločil je, da se oddolži svoji domovini ter da ostavi Pariz. Pred odhodom izročil mi je svoje stvari, a za oni zvezfiič, ki ste ga prečitali vi, prosil mi je ponovno, naj pazim, da se ne izgubi. Vprašal sem ga, kaj toli važnega je v tem zvez-čiču, no, ni mi povedal ničesar. V tistem trenotku zapazil sem mu solze v očeh. Odidši v Hercegovino vzel je seboj spomin s\oje pokojne zaročnice, o koji mi je pripovedoval često. Ta spomin je bil medaljon, ki mu je visel na vratu. V medaljonu je bilo prahu oBušenega cvetja...
Vrh tega izposlovala je naša posojilnica pr .Tržaški posojilnici* za 21 prosilcev posojila v znesku gld. 7.860 00.
Dobička imela je zadruga v tem prvem svojem upravnem letu gl. 278-89, od katerega se je svota gl. 252*89 in ustopnina gl. 240 00 vložila v zadružni zaklad (reservni fond), kateri torej koncem prvega leta znaša že gld. 492*89.
Zbor je z velikim zadovoljstvom sprejel in odobril poročilo starešinjstva in mu izrekel svojo zahvalo.
Občni zbor je izvolil enoglasno: 1. Starešinstvo : Ravnatelj: Anton Rogač, dek&n v Hruštci. Ravnateljev namestnik: Slavoj Jenko, župan v Podgradu. Starešine: Kristijan Bogateč, nadučitelj v Podgradu, Anton Stanič, posestnik v Podgradu št. 48., Anton Stemberger, duhovnik v Podgradu. 2. Nadzorstvo: dr. Tomaž Bilek, občinski zdravnik v Podgradu, Ivan Makarovič, nadučitelj v Jelšanah, Anton Požar, duhovnik na Pregarijah, Fran Ryšlavy, župnik na Munah, Fran Waišel, nadučitelj v Hrušici. 3. Razsodništvo: Josip Pre-bilič, posestnik na Pasljaku, dr. Anton vitez Vicco, c. kr. nadlajteuant in veleposestnik v Podgradu, Josi Zupan, župnik v Brezovici.
Zbor pa je tudi obsodil, kakor pristoja, nesramne napade na posojilnico. Ti napadi zrcalijo se posebno v najnovejšem pamfletu, katerega sta napisala notarjeva pisarja Brajša in BaSa v drugi polovici januvarja, torej v času, ko je bil že približno znan uspeh posojilnice. Ta spis podpisali so Francesco Marotti in njegovi pristaši in ga poslali deželnemu odboru v Poreč z zahtevo, naj se prepove županstvu Pod grajske občine vlagati denar v posojilnico.
S skrajno zlobnostjo povdarjajo, da je poroštvo pri posojilnici neomenjeno in da posojilnica plačuje samo obresti; dasi plačuje po 4»/i in je tudi znano, da je bivše upraviteljstvo občine imelo občinski denar naložen po 2%.
Sicer pa se je naglašalo na zboru, da je za
—	Prijatelj, dovršite, dovršite!
—	Po dveh mesecih dobil sem pismo iz vaše domovine. Neki zdravnik, Dragimirov prijatelj, imenom Aristid, javil mi je iz Dubrovnika, da je Dragimir dobil tifus vsled mučnega življenja in teških naporov, ter da je umrl v njegovem naročju. Da, ta zdravnik mi je pisal tudi, da ga je Dragimir prosil malo pred smrtjo, da naj sporoči meni, ako bi umrl on, Dragimir... Obmolknila sva.
Armandove besede so mi užalostile dušo. Obšle so me grenke misli. ..
Na zidu, ravno meni nasproti, visela je velikanska in krasna slika v črnem okvirju. Zagledal sem se v to sliko, spomnil sein se domovine svoje — ter nasmehnil se nezaupljivo in tužno. Slika je predstavljala jfiko in goloroko devojko, osveto, razpletene kite, plamtečih očij, golim mečem v roki. Za devo je stopala neizmerna množica ljudij, zložno in obupano — na branik domovine. Videti je na sliki, kak6 ves narod navdušeno prepeva z devojko, mahaje sabljami, puškami, kosami, gorjačami in bodali.
—	Kaj predstavlja ta slika? vprašal sem zdravnika Aimanda.
—	Pesem „Marsellaise", odvruil mije Francoz in oči so se mu zabliskale grozno.
posojilnico pri takem prometu pač male važnosti, ali se vanjo vlaga ali ne tudi nekoliko občinskega denarja. Korist ima samo občina, ker drugod ne dobi tako visokih obrestij !
Da se cenjeni Čitatelji .Edinosti" osvedočijo o načinu napadanja in o značaju napadovalcev, navajamo tu iz onega pamtleta to, kar se tiče posojilnice.
Najprej tarnajo, kako so propali pri občinskih volitvah, potem nadaljujejo:
„Mislilo se je, da će krenuti na bolje, ali kruto se prevarismo.
Konstituiralo se je novo zastupstvo te izbralo opet Jenka za načelnika. To obć. zastupstvo odmah u svojoj prvoj sjednici, ne čekavsi ni časa, zaključilo je, da se svi občinski novci ulože u „Podgradsku posujilnicu i hranilnicu, zadrugu sa neomenjenim poroštvom', kao da je naša občina kakav veliki glavničar (kapitalista), koji ne-znajuć kamo svojim silnim novcem, ulaže ga u Banke.
Goriimenovana posujilnica sastoji od njeko-liko zadrugara većjnoin svećenikali i učiteljah (14 je večina od 240 1), koji nemaju ni zere nepokretnoga imetka, s kime bi jamčili.
Ti su svi pristaše Jenkove stranke a ti novci služe za agitaciju u vrieme izborah u prilog Jenkove stranke.
To uzorno obć. zastupstvo nameče siromašnemu narodu naše občine velikanske namete, a novac Občinski nek ide u „Posujilnicu' i čisti dobitak, što ga bude imala ta zadruga, nek ide u džepove zadrugarom iste*.
Sramotno je tako delo!
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 21. aprila 189«.
Njegovo Veličanstvo se odpelje jutri v Budimpešto, kjer ostane štirnajst dni. Tjakaj prideta tudi princ Leopold Bavarski in princesa Gisela.
Za združenje. Z ozirom na notico, prijavljeno v našem listu o razcepljen j u naših poslancev povodom glasovanja o penzijskem zakonu, izvedeli smo od najkompetentnije strani, da se naš gosp. poslanec Ivan vitez Nabergoj ni odtegnil glasovanju, ampak je radi šibkega zdravja zadržan udeleževati se sej.
Vprašanje dunajskega županu. Danes imamo zopet celo vrsto vestij z Dunaja o tem vprašanju, katere vesti pa je težko preiskovati glede na njih verojetnost. Le v tem soglašajo iste, da so židovski liberalni listi, naznani vsi že pred nekoliko dnevi, da Lueger ne bode potrjen, zelo hiteli pred resničnimi dogodki in da so le izražali svoje želje, da bi s tem pritiskali na vlado sebi v prilog. Iz današnjih vesti je jasno razvidno, da vprašanje ni še rešeno, kajti v prvo nam pravijo, da je dr. Lueger pozvan k cesarju, ker baje želi gr. Badeni, da Njeg. Vel. čuje Luegerja samega; in v drugo trde, da se še vedno pogajati vlada in antisemitska stranka. Ako bi bilo torej res, da je nepotrjenje že gotova stvar, potem ne bi imela smis a vest o nadaljnjih pogajanjih m o avdijenciji pri cesarju. Izvestna poročila trde celo, da se stvar reši povoljno, in sicer tako, kakor se je ^govorilo pred par tedni, da se namreč odločitev zavleče do obnovljenja pogodbe z Ogerske. Vsakako pa smemo soditi, da je grof Badeni jel nekoliko resneje soditi o kočiji-vosti dunajskega vprašanja.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Dočim se pri nas v Avstriji obsoja vsaka ostreja beseda proti zagrizenosti Madjarov in se obzirnost tira tako daleč, da prestolnica naša niti župana ne more dobiti, ker tako hočejo madjarski srdi teži, se pa na Ogerskem svobodno razvija agitacija proti naši državi. Tako je bil n. pr. minolo nedeljo v Budimpešti velik shod, kojega sta se udeležila tudi srditeža Fran K o š u t in U g r o n. Sklenili so : vlada se poživlja, naj takoj odpove cari-narsko in trgovinsko pogodbo z Avstrijo in naj določi lastno ogersko, nezavisno carinarsko obsežje, da se bode tako varovala prava Ogetske v mednarodnih pogodbah; naj ustanovi nezavisno narodno banko ogersko, in naj zavrne vse zahteve po zvišanju prispevka Ogerske za ukupne stvari, ako se ima obnoviti pogodba z Avstrijo.
Skromni pa niso ti gospoda Madjari. Oni
hočejo biti samostojni v gospodarskem pogledu. Nam tudi prav, saj so uam izračunali pametni možje sviućnikom ▼ roki, da po samostojnosti bi bila na škodi le — Ogerska!! To pa vendar ne gre, da bi se oni le bahali v jednomer in odločali pot naši vnanji politiki, poštevaje le svoje koristi in v nemar puščaje koristi ukupne države (kakor dokazujemo na drugem mestu), mi pa naj bi — plačevali 11 In potem se še čudijo „srditosti" dra. Luegerja?! Naj le tirajo tako naprej, in kmalu bode sleherni Avstrijec prav tak „srditež" kakor je dr. Lueger; vsaj v pogledu na prepo-trebni odpor proti gospodoželjnosti Madjarov.
Milenij. Sedaj je uradno potrjeno, da je srbska vlada res prepovedala svojemu poslaniku na Dunaju in generalnemu konzulu v Budimpešti, da se ne smeta udeležiti milenijske razstave. Da se je celć sedanja slabotna srbska vlada odločila za tak korak, to kaže pač, koliko razburjenje mora biti v Srbiji proti Madjarom. To se mora pripo-znati Srbom, da čuvajo svojo cerkveno avtonomijo liki zenico v svojem času. A tudi te se je hotel do tekni t i grof Banify, ker Madjari res že mislijo v svojem šovinizmu, da jim je vse dovoljeno. — Kakor pa je značilen omenjeni korak srbske vlad« sam na sebi, je pa postal velepomenljiv po tem, da ga glasno odobruje vse nezavisno novinstvo hrvatsko. — O mišljenju na Hrvatskem priča tudi sklep občinskega zastopa v Brodu, „da Brod, kakor hrvatsko mesto, nima povoda veseliti se tisočletnega obstanka Ogerske*.
Odredba srbske vlade je silno razburila ma-djarske kroge in jedno glasil ogerske vlade zahteva v svoji jezi naravnost najskrajnejih represalij proti Srbiji, zahteva namreč, naj se srbskemu poslaniku in srbskemu generalnemu konzulu uročita potna lista, kar ne moremo razumeti drugače, nego tako, da naj se pretržejo diplomatiške zveze se sosednjo državo srbsko, malo sicer, ali vendar jako važno, in ravno za Avstrijo morda bolj važno nego za kojo-koli drugo dižavo evropsko. In komu na ljubo naj bi posegli po tem skrajnem sredstvu ? Tistemu madjarskemu šovinizmu, ki zahteva od ukupne države ogromnih žrtev in ki poleg tega duši simpatije do nas med sosednjimi narodi na polotoku balkanskem! Da, da, madjarski šovinizem in nestrpnost ne poznata razsodnosti, ne poznata pravičnosti in ne pozuata — in to boli najbolj monarhijo habsburško — ozirov na ukupne koristi, kar so potrdili mogočno ntibrkani gospodje v poslanski zbornici ogerski uprav onega dne, ko so sklenili zakon za ovekovečenje tisočletnice ogerske države, ko so namreč, vsi praznično opravljeni, vsklikali: Živela svobodna in nezavisna Ogerska! Proti komu je nanerjen izraz „samostojna" ? Od koga je zavisna sedanja Ogerska ? Kje je „jarm*, iz kojega se hote rešiti siloviti Madjari ? Na ta vprašanja naj si dado odgovor dunajski državniki in potem bodo razumeli, da Slovani slede le svojim tradicijam iz leta 1848, tradicijam bana Jelačiča in zvestega mu sotrudnika, biskupa Strossmayerja, tradicijam, ki so zlatimi črkami zabe« 1 e ž e n e v knjigi, opisujoči žrtve narodov za • ohranitev države Habsburgov, da so torej Slovani ostali zvesti v zvestobi do države, ako ne hote sodelovati ua slavnosti, proračunjeni le v laskanje oni madjarski nestrpnosti, ki visi liki črn, nesre-čonosen oblak nad slovanskimi narodnostmi Ogerske, ki hoče usodopolno uplivati na notranje orlnošaje v tej polovici države in ki slednjič drzno izzivlje tudi najbližje inozemstvo na škodo ukupne države. Tako so izzvali ogorčenje v Srbiji, ker so hoteli — le svoji narodni nestrpnosti na ljubo — poru-rušiti cerkveno avtonomijo v lastnem delu naroda srbskega. In ko je srbska vlada, v zmislu čutstvo-vanja vsega naroda, primerno reagovala proti tej nakani, hrop6 sedaj Madjari, zahtevajoči, naj bi si država, le njem na ljubo, tako rekoč zaprla pot do dobrih odnošajev z državo sibsko. Taka politika bi bila samoubojstvo glede na naše koristi na polotoku balkanskem in uverjeni smo, da zahteva ogrskega oficijoza ostane prazne — grožnja.
Ogorčenju nemadjarskih narodov pa naj se ne čudijo nikar: ako sejejo le sovraštvo, ne morejo žeti ljubezni.
Kneza bolgarskega Ferdinanda, vsprejeli so v Parizu z vso častjo, pristojno vladarjem. V soboto je knez Ferdinand obiskal predsednika republike v palači. Obisk je trajal tri četrt ure. Se-
stanek je bil jako slovesen. Predsednik republiki je bil obdan od ministra predsednika in častnikov njegovega spremstva, Ferdinanda sta spremljala bolgarska ministra in drugo spremstvo. Te dni bode različne slavnosti Ferdinandu v čast. Poslednjemu je pridodeljeu tudi člen turškega odposlanstva v Parizu, Voussouf Missak Efendi, in se tudi v tem dejstvu zrcalijo odnošaji med Turčijo in Bolgarsko, ki pa so odsev razmer med Turčijo i u Rusijo in med poslednjo in Francijo. Knez Ferdinand j« dobil veliki kordon častue legije, dočim je kne* podelil predsedniku republike veliki križ Aleksandrovega reda.
Srbskemn ministerstvu Novakovičeniu
so memla šteti dnevi; od dne do dne pričakujejo njega ostavke. To ministerstvo hira vsled žalostnih finančnih odnošajev dežele, še bolj pa vsled dejstva, ker nimajo naprednjak! prav nobene zaslombe v narodu. Novakovičeniu utegue slediti ministerstvo, izvzeto iz vseh strank. Istemu bode naloga le ta, da preosnuje ustavo in se potem umakne ministerstvu, vzetemu iz tiste stranke, ki zmaga pri volitvah na podlagi pregledane ustave. Po takem se zopet bliža doba radikalcev, za kojimi stoji ogromna večina naroda.
Iz Francoske. Vse politiško življeuje na Francoskem vstrepeče vsled spora med zbornico in senatom, ki se že dlje časa vleče liki kronična bolezen iu ki je stopil v nov stadij s kapitulacijo radikalnega ministerstva Bourgeoisovega pred senatom. Senat je hotel dokazati se svojo odločnostjo, da nikakor ni to, kar menijo mnogi, namreč le peto kolo na ustavnem vozu Francije, ampak da hoče uveljavljati svoj vpliv in varovati svoja uprava; večina zbornice je zopet razjarjena proti senatu, češ, da voljo naroda predstavljajo le poslanci, izišli iz ognja splošnega volilnega prava. Ali z drugimi besedami: le poslanski zbornici da je pravica dajati direktivo sosebno vnanji politiki Francoske. Kakor je bilo pričakovati, se je agitacija proti senatu zanesla iz zbornice tudi na ulico. Minole sobote so socijalisti priredili veliko demonsti acijo proti senatu. Shoda so se udeležili vsi odličnjaki stranke. Izjavili so, da bodo zahtevali oJ prihodnjega mi-
■	nisterstva, naj se preosnuje ustava, seveda v zmislu, neugodnem za zgornjo zbornico. Jeden govornikov
! je zažugal, da pride do nasilja iu da boj utegne
j imeti jako žalos'en konec, ako vlada in predsednik
■	republike ne bi hotela ustreči tej zahtevi. Zboro-valci so prisegli zvestobo „socijalni republiki- ter so vsklikali : Doli z senatom.
O razpravi proti Baratieriju. V kolikor zatrjujejo rimski oflcijozi, vlada nikakor ne name-ruje zahtevati dovoljenja poslanske zbornice, da more sodbeuo postopati proti generalu in poslancu Baratieriju. To zagotovilo je bilo čuti že pod Cri-Bpijevo vlado, dasi isto takrat ni bilo posebno ve-rojetno. Za vsak slučaj pa zagotavljajo današnji italijanski oficijozi že v naprej, da ne pride na um niti jednemu poslancu, odrekati dovoljenje za sodbeno postopanje proti Baratieriju, ako bi že kdorkoli vprašal takega dovoljenja v poslanski zbornici. Baratieri ostaue zatorej izključno le v rokah vojaškega sodišča. ~ Državni generalni odvetnik Bacci je dospel dne 25. t. m. v Masavo.
Generala Ellena, drugega junaka v bitki pri Aba Garini, so odstavili ali kakor rekajo službeno: vojno ministerstvo ga je stavilo v dispozicijo.
Italija v Afriki. Tigrinski ras čuvajo še važno postojanko italijansko Adigrat bolj, nego je to inorda ljubo Italijanom. Baldissera jn sicer javil, da je ta utrdba preskrbljena živežem za dober mesec dnij, toda — težko je občevati z utrdbo, kajti ras MangašA je postavil ras Sebeta, nekdanjega prijatelja Italijanov, da strogo čuva dolino, po koji je možno dospeti v Adigrat. Razven takozvanih „upornikov*, oblegajo tigrinski načelniki Adigrat z vso odločnostjo in, kakor poročajo Italijani sami, pričakuje ras MangašA, še pomoči, katero mu je obljubil Menelik. Vzlic temu pa se Italijani ne strašijo, ampak zahtevajo, naj bi Baldissera kar čez noč osvobodil Adigrat. Le-ta pa je sporočil, da to ne gre tako hitro, kajti, kakor je bil že javil, more se s svojo vojsko pomikati le zelti počasi in oprezno, kajti živeža nima baš v izobilju a vrhu tega mora se bati napadov. Vojaški krogi v Italiji sodijo, da pride gotovo do spopada med Šoanci in Raldisserino vojsko, kajti ras Man* g asa da nameruje Baldisseri bržkone »opreti pot
đo Adigrata. Tega spopada pa da ne bode tako naglo, vsaj prihodnje dnij ga ni pričakovati, kajti, kakor rečeno, Baldissera more se pomikati le počasi naprej, da poskusi rešiti glavDo svojo sedanjo nalogo : osvoboditi Adigrat.
V kolikor zatrjujejo zasebne vesti, došle iz Rima, je Rudinijevo ministerstvo le toliko za nadaljevanje vojne, kolikor bi bila ista zares neob-hoduo potrebna. (Kedaj pa je bila še „potrebna" ta krivična vojna ? Stavec.) Ministerstvo torej želi, da Baldis.sera osvobodi Adigrat, potem pa da naj zapusti to utrdbo. Temu pa da se upirajo vojaški krogi, kateri smatrajo tako taktiko ze!6 pogrešeno ter želć cel<5, da naj bi Italija nadaljevala vojno tudi v dobi deževja. Italijanska vojska, tak6 pravijo ti vojaški »izvedenci" (ki še nikdar niso videli Abesinij«) more si zgraditi barak, da ne bi trpela preveč vsled mokrote. (Abesinci si menda kupijo le dežnikov ?) Italijanska vojska da si more zgraditi mostov preko voda, v tem ko se Abesinci ne bodo mogli ganiti (??). Slednjič bodo med Abesinci v d6bi deževja razgrajale vsakovrstne mrzlice, v tem ko bodo Italijani, tujci, ki niso najmanje navajeni tamošnjemu podnebju, (menda vsi zdravi kakor ribe! To pa je že vrhunec zaslepljenosti.
hzlidne veati.
Umrl je včeraj ob 9. uri zjutraj upokojeni župnik rujanski, veleč. g. Tomaž Thaler. Mir in pokoj duši njegovi.
Obisk nadvojvodinje Štefanije v Trstu. Nj. c.
in kr. Visokost cesaričinja-vdova nadvojvodinja Štefanija dospela je minolo soboto ob 7. uri zvečer na jahti „Stephanie" v Trst. Nadvojvodinja je prenočila na parniku, naslednjega dnš je obiskala mesto in se vozila po zalivu v odičenem čolnu, kojega so veslali častniki. Kjer-koli se je pokazala priljubljena nadvojvodinja, pozdravljalo jo je občinstvo globokim spoštovanjem in navdušenimi klici. Ob 8. uri zvečer odpotovala je Nj. c. in kr. Visokost z brzo v lakom na Dunj.
Romunska kraljevska dvojica odpotovala je minolo soboto iz Benetk v svojo prestolnico, Bukarešto.
Uelegacije se snidejo v Budimpešti dne 22. maja t. 1.
Šolski praznik dne I. maja v Trstu. Dnć 1.
maja t. I. bodo praznovale državne in mestne ljudske šole ter občinske srednje šole. V državnih srednjih šolah ter na trgovinski in navtiški akademiji in v državni obrtni šoli pa bode pouk, kakor druge šolske dni.
Mar je okoličanski kmet triaiki živina? Židovsko-liberalni gospodje okolo umazanega »II Piccola* smatrajo naše okoličane malone — živino. To dokazuje nesramno pisaua notica v ,11 Piccolu" od minole sobote, v kateri pravi ta časnikarski nesramuež, da je mestna delegacija tržaška dovolila »tudi letos" (aic!) svoto 200 gld. za dovažanje pitue vode v Trebče, ki naj služi »p e r i 1 d i s s e-t a m e n t o d e i v i 11 i c i d i T r e b i c i a n o", to se pravi, prevedeno iz „Piccolovega" narečja na slovenščino: za napajanje kmetov v Trebčah*.
V Piranu dobe politiško eksposituro. Tako javlja naredbeni list c. kr. namestništva tržaškega. Ta naredba utegne biti v zvezi z dogodki piranskimi, osobito z zadnjim nečuvenim napadom na nase poslance. »L'Indipeudente* pravi, da je bil ta ukrep popolnoma nepotreben, mi pa pravimo, da je nekoliko — zakasnel! Pirauci ostanejo tudi poslej — Piranci!
Iz Barkovelj nam pišejo: Pred par tedni čital sem v „Edinosti" dopis iz Barkovelj, v katerem omenja dopisnik, da je v Barkovljah 1350 prebivalcev. Gosp. dopisnik je bil menda slabo poučeu, kajti naša »vas" šteje 2350 duš. (Ali pa je škrat v moji omari postavil enojko mesto dvojke! Opomba stavčeva.), torej za cel tisočak več, nego jih je naštel dopisnik. Morda je pa menil, da se onih blizo tisoč Italijanov (kijih je o ljudskem štetju leta 1890., „napravil* naš slavni capovila) ne sme staviti v račun, kajti ti so le priseljeni, ker stalno bivajočih Italijanov v Barkovljah skoro niti ni.
Nadalje se čudi dopisnik, da ni bilo našega capovile v velikonočni procesiji. No, ako mu ni znauo, povem pa jaz gosp. dopisniku, da ima naš načelnik mnogo posla s posredovanjem pri prodavanju in kupovanju zemljišč. Mnogokoji domačin
se praska sedaj za ušesi, ker je prodal to ali ono, v veri, da se res utegne uresničiti, da mu dajo podreti ali porušiti hišo, ker je že »stara". Mnogokoji jejže prodal na ta način svoje imetje.
Omeniti je namreč, da se kupci kar trgajo za zemljišča in hiše ob miramarski cesti. Vsakdo bi hotel imeti ali hišo ali kako zemljišče, da si napravi poletno stanovanje in ne manjka raznih špekulantov, ki kupujejo veče parcele. In pri takih kupčijah ima mnogo posla nas capovila, pri čemer pa nočemo ugibati, dali je to v soglasju z dostojanstvom načelnika. Potem pa se vozi še po dvakrat na dan v mesto, in tako mu res ne preostaja časa za procesije.
Toliko za zdaj. Imel bi še poročati o marsičem. Ker pa bi moral pomakati pero v žolč, a imam le črnilo pri rokah, moram že pustiti za drugi krat. Na svidenje torej!
Peterožarne zvezde. Pišejo nam s Prošeka : Spominjamo se, da se je trdilo v mestnem zastopu tržaškem, da je vse skup prazna izmišljotina, kar je trdil gosp. posl. Nabergoj o nekih zvezdah na na tabli okrajnega načelnika na Prošeku. Ali vrag vedi, kako se more dogajati, da te table, katerih baje ni, vendar še vedno razburjajo naše ljudstvo v toliki meri, da je bila tabla okrajnega načelnika na Prošeku od nepoznanih rok dvakrat pomazana v novejem času 1! Mi obžalujemo ta Čin, ker sploh obsojamo vse, kar je protizakonitega. Toda: ako obsojamo ta nezakoniti čin, moramo obsojati tembolj one, ki nikakor n očejo odpraviti povoda takim nezakonitim činom!! Obžalujemo tako mazanje javnih dopisov, ali obžalovati moramo istotako, da se na slovenskem Prošeku razobešajo tako oprem I j e ni napisi! Pisani zakoni sabranjujejo vsako poškodovanje tuje ali ukupne lasti, ali je tudi zakonov, ki so utisnjeni v srca slehernega lojalnega podanika, a proti tem zakonom so — peterožarne zvezde na Prošeku. Kaznujte čin ali odpravite tudi povod temu činu! Punktum.
Iz Tomaja nam pišejo: Da veste, gospod nrednik, tudi pri nas se nekaj vrši — polževo hitrostjo. To je tisto, ki vznemirja ljudji širom vsega sveta — volitve. Nekaj takih radovednežev je tudi pri nas, ki se jamejo vznemirjati, ko se kažejo na obzorju občinske volitve. Le-ti menijo, da bi se morali požuriti z volitvami. Toda gospoda občinski očetje se pri nas še v trdnem spanju, bržkone zato, ker je april letos nenavadno hladen; morda pa tudi zato, ker je pri nas le malo tacih ljudij, ki bi hoteli drezati naše očete. Nekaterniki pravijo pač, da so bile politve zadnjič dovršene že meseca marca, in da bi se bile morale po zdravem računu in po zakonu vršiti tudi letos ob istem času. No, mi stopamo sedaj že v lepi mesec majnik, o volitvah pa še ni sledu.
Morda pa pričakujejo „befehla" iz Komna ali pa iz Gorice od gosp. Pepeta ? Prosimo pojasnila.
Ob tej priliki si ne morem kaj, da ne bi opozoril Kraševcev v občini tomajski na postopanje naših tomajskih očetov povodom zadnjih de-želnozborskih volitev. Pozor torej! Mi trebamo mož, odločnih v narodnem pogledu ter vnetih za narodno-gospodarski napredek ! Prelevite se !
T o m a j c.
Podeljena dota. C. kr. namestništvo v Trstu podelilo je doto iz ustanove »Ambrož baron Ralli" v znesku 520 gld. zaročencema Viktorju Kavčiču in Ivanki Lišoak iz Trsta.
Tedenska statistika tržaške. V tednu od 12.
do 18. t. m. rodilo se je v tržaški občini 81 zakonskih otrok (43 možkih in 38 ženskih) in 16 nezakonskih (9 možkih in 7 ženskih). Razven teh jih je bilo 7 mrtvorojenih. — V isti dobi umrlo je 78 otrok (50 možkih in 28 ženskih). V razmerju na število prebivalstva, računano na 161,886 ljudij, nevšrevši vojaštva, pride 25 05 mrličev na vsakih 1000 duš, računsi povprečno umrljivost na leto na podlagi števila umrlih prejšnjega tedna. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 4 slučaje škrlatice, 3 si. davice, 7 si. jetike, 22 si. vnetja sopnih organov, 1 si. smrti po naključju itd.
Hotel je maičevati smrt svojega brata. Našim čč. čitateljem je znano, da je umrl ubogi mladenič Ivan Hvastja za rano, katero mu je bil j prizadel z nožem težak Lovrenc Obat. v gostilni „AH* antico Beaco*. Brat nesrečnega pokojnika,
20letni pomorščak Albiu Hvastja, hotel je maščevati smrt svojega ljubljenega Ivana po reku: »Kri za kri*. Toda, mladenič menda ni znal, da je ubijalec Ivana Hvastje, Lovrenc Obat, v zaporu, iu zato je dvakrat napadel z nožem Kletnega livarja Frana Spetza. kojega je smatral po pomoti ubijalcem svojega brata. Na vso srečo pa se je Spetz obakrat izognil napadu, ne da bi ga bil Hvastja ranil. Ker je Albin Hvastja poznan kakor dober in miroljuben mladenič, pač ni dvomiti na tem, da ga je le divja bol na izgubi ljubljenega brata gnala do takega nepremišljenega čina. In resnici na ljubo moramo naglasiti, da vse tržaško časopisje sočutstvuje z nesrečno rodbino Hvastjevo.
Nesreča v mestni plinarni V tržaški mestni plinarni gradijo sedaj poslopje za novi gazometer. Med zidarji, ki gradijo to zgradbo, bil je i 45 letni Ivan Stare, stanujoči Campo S. Giacomo hšt. 7. Minolo soboto zjutraj gasil je Stare apno, nahajajoče se v jami, kakoršne se navadno prirejajo v take svrhe. Pri tem poslu pa je siromak padel v živo apno. V strašnih bolečinah premetaval se ie po žgoči brozgi. Na vso srečo izvlekli so fca tovariši kolikor toliko urno iz apnenice ter ga polivali z vodo, da mu vsaj nekoliko olajhščajo bolečine, kajti siromak se je bil že popolnoma potopil v apno, ter je pravo čudo, da so ga spravili še živega iz jame. Izpravši apno raz nesrečnika, prepeljali so ga urno v bolnišnico. Dasi je siromak strašno ožgan, vendar se nadejajo zdravniki, da utegne ozdraviti. Sreča v nesreči je, da nesrečnežu apno ni sežgalo oči, ko se je bil potopil povsem v apnenici.
Mornar samomorilec. Mornar Miroslav Zwei-fel, 221eten mladenič rodom iz Pulja, službujoči na oklopnici »Kaiser Franz Josepb*, zasidrani z ostalo c. in kr. vojno eskadro v miljskem zalivu pred sv. Rokom, obesil se je predvčerajšnjem popoludne, ko je stal v službi kakor straža pred zapori, na-liajajočimi se v oklopnici. Ko so došli menjati stražo, našli so nesrečnika visečega pred uhodom v zapore. Obesil se je bil na svoj pas. Vsa zdravniška pomoč bila je zamdn, kajti kljubu vsem naporom ni bilo več možno obuditi mladeniča k življenju. Samomorilec ni ostavil nikakoršnega pisma. Njegovi tovariši sodijo, da se je usmrtil zaradi tega, ker se je moral nenadoma vkrcati, ne da bi se bil mogel posloviti od svoje zaročnice v Putfu.
Samomor. Minolega petka zjutraj za vdala se je s karbolno kislino Katerina Pastorutti, soproga mizarjeva, stanujoča v ulici delle Mura hšt. 1. Nje ječanje je opozorilo moža ua to. kar se je zgodilo. Pozval je zdravnika z zdravniške postaje, ki je storil vse, kolikor je bilo možno storiti za prvi hip ter dal zatem odpeljati nesrečnico v "bolnišnico. Komaj je dospela tje, izdahnila je svojo dušo. Pravijo, da samomorilka ni bila pri pravi pameti.
Koledar. Danes (28).: Vital, mučenec; Pavel od križa. — Jutri (29.): Peter, mučenec; Antonija, devica, mučenica. — Polna luna. — Solnce izide ob 5. uri, zatoni ob 6. uri 58 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 10.5 stop., ob t pop. 15.5 stop. C.
Loterijske Številke, izžrebane dne 25. t. m.: Trst	65, 6, 47, 7, 64.
Line	44, 5, 60, 30, 14.
V izjasnenje in uterjenje.
• Naj pojeta oba zvona, Da se resnica prav spozna.
Narodna prislov t ca.
Doveršivši svojo razpravico : „Obnarodiino še nekaj", odložil sem pero, nadejaje se, da ne napravim nikdar več nobeue brazde na jezikovnem polji, na katero sem bil slučajno zašel. Na le to mojo razpravico ozerla sta se učena dva moža, namreč prečastiti naš otec Stanislav Škrabec, ve-lezaslužni urednik »Cvetja z vrtov sv. Frančiška* in poglaviti g. Viktor Bežek, velehvalni urednik »Ljubljanskega Zvona", in samo mimogred mi je še pristaviti, da se je spravil „Slovenskega Naroda" Členkar bojevitim svojim kopjem nad mene zaradi iste razprave, napisavši v odd^Jku »Književnost* : »mi sicer ne vemo, kaka kazen je to (namreč ošvercanje in ošviganje prožtioj rozgoj), a če ta kazen nas zadene, se vendarle ne s p o k o -rimo", — a v nedoslednosti svojej ni opazil, da
ae je sam uže spokoril, saj se pred samo enim letom bi bil vsakakor napisal: ,a če bo ta kazen nas zadela, se gotovo ne bomo spokoril i."
Pervi je napisal na treh platnicah svojega lista prav lep, vsega uv*ženja dostojen členek, vtori (drugi) je pa zložil o istej mojej razpravici tudi prav temeljit členek obnaiodivši ga v omenjenem svojem listu, a prikrojil ga je očitnim načinom, da me ni hotel umeti do jedra.
V bistvu se vjemajo naša mnenja o naravi slovenskega glagola; ker se pa vendarle loče v nekih podrobnostih, saj zagovaijata ona dva, seveda le izjemoma, i rabo historičnega sedanjika i tako zvano „bomkanje* (rekše upotrebljavanje doveršnika s pomožnikom b i t i v izražanje bodočnosti), ker so se vrinola v nase razpravljanje tudi neka nesporazuaaljenja in ker nečo, da bi mislili p. n. gg. čitatelji, da sem vstvaril si sam ona načela, o katerih sem pisal v obedveh svojih raz-pravicah: .Čuvajmo svoje prastarine* in „Obna-rodimo se nekaj*, — evo me z nova pred njimi.
Pokoren narodnemu pravoreku, navzočnemu spisu na čelo postavljenemu in stremljenjem vnet, da se vsa stvar na vse straui ne samo razjasni in razbistri, nego da tudi prinese umisleno korist, želim, da se p. n. gg. čitatelji soznane s členkama uže imenovanih naših pisateljev. Zaradi tega vrstila ae bosta tu vsaj v bistvu oba členka, a pod istima čredilo se pa bode nekaj mojih prirne-teb v popolnjenje moje razprave.
Neprehvalimi otec Stanislav je napisal: Knjižica govori vnovič o stvari, ki jo je pisatelj že večkrat priporočal, stvari, keteri sem, ai tega davno, tudi jaz skušal do živega priti. In res sem mislil za terdno, da je z dotičnimi mojimi spiski tista stvar enkrat za vselej določena in končana. Tudi gospod Lamurskij je imel tiste moje spiske (vsaj Cv. XI. 1, 2, 3.) pred očmi, ko je pisal to knjižico; ali njegovega prepričanja niso omajali. Seveda se o tem ne smem pritoževati, saj njegovi spisi enako niso mojega. Dolžan sem tudi priznati, da omenja moje skromno ime vedno dostojno, celo s hvalo, ki je nisem zaslužil.') Ali ko jezikoslovec ako sem res nekoliko, pa vender ne morem popolnoma zadovoljen biti s tem, kar g. L. poroča v svoji knjižici o mojem dotičnem dokazovanju. Na str. 22 piše namreč v opazki: „On (e. St.)je dokazoval na podstavi starih bukev, ki so jih pisali v časih, davno minolih, razni možje, da je upravičeno v nas .bomkanje*, ali kakor je on zove „bombardiranje* isto tako, kakor v Lužiških Srbih, od vseh strani Nemcami obkoljenih. Pozabiti se tu pa vendarle ne sme, da gotovo ni bil izobražen nobeden teh mož na materinjem jeziku in da jim je bila prešla tujščina v kri in meso še bolj nego vara (namreč dr. Lampetu)*'). - Najprej bodi opomnjeno, da tega, kar gospod Lamurskij imenuje „bomkanje*, nisem jaz krstil za „bombardiranje«, ternuč gospod, keteremu so tista moja pisma na platnicah v pervi versti bila namenjena. Seveda to ni poseben greh, niti posebna zasluga, omenjam le zastran resnice. Mnogo važniše je to: Na podstavi keterih starih bukev misli gospod L., da bi bil jaz dokazaval tisto reč P Trubarjevih, Pohlino-vih, ali morda Kolomonovih? Ne, to ni bilo tako. Dokazoval sem na podstavi Miklošičeve sintakse, ki ni še tolikanj silno stara. Res sem jemal iz nje le zglede, in ti so seveda tudi res iz .starih bukev", ki so jih pisali v časih davno minolih razni možje — pa, ali morebiti v zloglasni gorenjščini ? Spet ne, temuč v stari slovenščini, bolgarščini, herva-»čini, serbščini, raaloruščini stari ruščini in stari češčini. In teh mož da ni nobeden bil izobražen .na materinjem jeziku in da jim je bila prešla tujščina v kri in meso? Ketera tujščina? Nemščina? Staremu Slovencu, Bolgarju, Hervatu, Serbu, Malorusu, staremu Rusu in staremu Čehu,
') Ponižnost je sicer od raznih čednostij človeka di-kujočih skoro najlepša, a Vara vendarle ni treba, da ste tako skromni. Vse, kar koli sem do sddu o Vas slišal in bral in kar koli som presnel iz neprecenljivih Vaših spisov sebi na korist, bilo je samo dobro, gubo zlato. Oprostite torej, da Vas nisem mogel omenjati v svojem spita nego pohvalno. Kriepkaja desnica Gospoda sil da sohranit dražaj&uju žiznj V«hii v peljzu naroda do pozdnejših čelovieku vozmožnih liet t —
') Temu nI tako. Vrinola se je tu neljuba mi tisknr-aka pogreška, na katero ine je opozoril ie le navzočni členek prečrtBtnega g. pinatelju. Namesti: „v a m", stoj tu, kakor zahteva to vsega stavka ustroj : „n a m*. Na tem mestu aigom ni prozračno imet v mislih prečastitega g. Fr. dr. Lampeta. Sploh spoštujem pa njega više, nego da bi mogel napisati o njem, daje prešla i zlasti njemu tujščina v kri in meso.
vsem nemščina? In če so torej vsi ti „bomkali*, stari Slovenec: „ašte budet žito vzel v zajem*, Bolgar: ,ako b«de mi ušil drehe tu*, Hervat: .kada ®va prosudil budeš", Serb: što bude dal dubrovčanin za konja*, Malorus: „zemlju, koto-ruju ony budut kupyly", stari Rus: „ašče budu bogu ugodil i prijal mja budet bog", stari Čeh: „kolikrat koli zhfešil bude bratr tvoj ; uposlucha li tebe, ziskal budeš bratra tveho" — jaz mislim, ako se v jezikoslovju sploh dd kaj dokazati, mora biti dokazano s temi zgledi, da naše „bomkanje* : „vzel bom, zašil bom, presodil boš, dal bo, kupili bodo, vgodil bom, prijel boš, zgrešil bo* — ni gorenjski germanizem, temuč pravi stari obče slovenski. ali če hočemo na debelo izgovoriti obče-
slovanski kajvemkakizem, .bomkanje" torej pri nas .upravičeno* ne .istotako kakor v Lužiških Serbih*, temuč isto tako kakor v starih Slovencih. Bolgarjih, Hervatih, pravih Serbih, Rusih itd. Lu-žiški Serbi so sicer omenjeni v mojem spisku v citatu iz Miklošiča, in bodi si res, kar jim očita Miklošič, da je .njebjesa budža zahinud* g e g e n den geist dersprahe, ker se pravi po nemški: ,d i H i m m e 1 vverden vergehen* — ali mi ne pravimo: .nebesa bodo zginiti", temuč „bodo zginila* in to bi se moglo germanizma d<»l-žiti le, ke bi Nemci rekli: ,w e r d e n vergan-g e n s e i e n d*.
(Dalje prih.)
Tužnim in potrtim srcem javljajo podpisani velečastiti dnhovščini in vernemu občinstvu, da je, veleč, gospod
Tomaž Thaler
upokojeni rojanski ftnpnlk In ko&siatorljalni tvitnlk,
danes ob 9. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal, previden svetotajstvi, za umirajoče.
Pogreb bode v sredo ob 10. uri predp. od hiše žalosti na Belvederju Št. 57. Mir v Gospodu njegovi duši I
TRST, 27. aprila 1896,
Žalujoča rodbina.
Najnovejie vesti.
Dunaj 27. Cesar je vsprejel danes v avdijan-ciji tržaškega poslanca Burgstallerja.
Dunaj 27. Dane« je cesar vsprejel dra. Luege rj a v avdijenciji. S tem v zvezi javlja „Deutsohes Volksblatt*, da je sklenil dr. Lueger v soglasju se svojo stranko, da se odpove izvolitvi županom.
Pariš 26. Maršal Jama gota in japonsko odposlanstvo, ki je na potu k slavnostim kronanja ruskega carja, sta dospela danes semkaj.
Masava 26. General Baldissera ai je ogledal skladišča divizije Delmayno v Adikale ter se je uveril, da je položenje vojske prav dobro, zdravstveno stanje zadovoljivo in duh izboren
Tv«(ovtn«ke braoj»vke in v*ati
Jđaalmp&it*. Pšenic« /.h fesen 6.85— ».87 fšeniua »a spomlad 1896 —.— do 6.68. Oves za spomlad 6.44—«.46 Itft za »pomlad 6.55 6.60 Koruza za juli-avguat 4.11—4.12 ._ maj-ji'"' 1896 3.91 -3.92
Pjenio*, kot a od kil. f. «-90-7'06 od 79 kil. f 7 -7.10., od 80 kil. f. 7J5-7..J5 od 8l.kil. f. 710
" 7 20, od SS kil. 1'or. —.--.- Je軫u 5*80--.-
pruMi 615—« 50.
Pšenica: Trg siren, omejene ponudbe. — Prodaja 20000 mi. »t Vreme: lepo.
Praga. Neralinirani sladkor far. 16.15« oktoVtor-deoember 14.87.
Prag*. Contiifugal novi, pojtavljno v Trst s Kupno »rod odpošiljat«* pre.i«j f, 34*25—84.50»Coneanse 3« 25— 3t5.50 Četvorni 37-25—37.50; V gUvnb (sodih) 88-15
ha7p9. Khvh ftairto* koo.i *v.trh#» z« april SO'75, avgust .9.75.
crj. Santo« good avi'ago /.o maj 67v— Boptember «4.— z* dooember 60i
Dunajska bonaSS7	r. aprila	
Državni dolg v papirju . .	danes predvfieraj . . 101. 0 101.20	
n , v srebru . .	. . 101-10	101 10
Avstrijska reirta v zlata	. . 122.30	122 50
, „ v kronaK	. .. 101.-	101.35
Kreditne akuija . . , . ,	. . 356 80	»59 —
London 10 Lst. . . . .	. . 12110	1^0.15
Napoleoni . .......	. . S.547,	9.54*
20 mark . ...	. . 1*1.76»	11.75
100 italj. lir	. . 43 90	43-77
Tvin« oaner (Cene m raziraejo n« dtfeelo In t oarlno vred.) Domači pridelki.
Fiol: Koks ......
Mandoloni . . .. svetlorudeči . . temnorudeči ► . kanarček . . .. bohinjski . . .. beM veliki . . .
„ mali . . .. zefoni, dolgi . .
„ okrogli . .. mešani hrvatski „ štajerski Kailo fino Štajersko Ječmen št. 10 ....
„ » . . . -n 8 . . . .
Zelje kranjsko . . . „ Sepa n . . . . Krompir, štajerski . . Proso kranjsko .... Leča, kranjska .... Špeh ogerski . . . . .. Kut ogerska .....
Kava Modrca.....
Cejlon Plant. fiaa . Perl . . . .Tava Malanir . .
ICO'K.
oil for.	for.
9.75	10;25
9.—	9.50
9.—	9.25
10.-	10.25
. 10.—	10.2.S
9.50	9.75
9 —	9*25
7.50	T.76
7.75	8.—
7a-	73:-
9.-	9.25
IX).-	10^25
11.75	12.-
2.50	2^70
9.—	9.25
54.™	55i—
B9.—	60.—
1*70. -	171.—
176,-	177..—
186,-	188..-
1'52'.—	—
Portorioeo.......
Gnatemala .... ...
San Domingo......
Malabar Plant......
n native......
Lagnajra Plant.....
n native.....
Santoa najfiniji.....
„ ureduje fini . . . .
„ srednji......
. ordinar ......
Rio oprani .......
„ najfiniji.......
^ »rediu i.......
Slfdkor Centri fugal 1. vrste . .
Concsmš.......
▼ glavah .......
razkonani ......
sli italijanski fini......
„	srednji.....
Japan fini AAA ......
n srednji ......
IKaugonn exti ik.......
r........
li. ...... .
Petrolej tnnki v sodih.....
v zabojih od 29 kil. . Olje italijansko na j P,noji ....
w Hrednjsflno . . .
ftombttžuo, amerik.....
dialfenatbisko ....... .
Limom Muiinski ..... .
Pomaranč« . .......
Mandeljni Dalmatinski t
Umri . . j n0VB
rinjoli ...........
Botiči Dni m »trne k i novi-.....
Faljefiki.........
O..;okve Julješfna ......
„ Grške t venoih, aove . 3:it*nine nove - ........
Vamnerll . . .........
Oiboe ............
Pole&ovke sr«dnj» velikoEti . . „ velike .......
a male ........
Slaniki v velikih »o«iih . .. . .
, zaboj
173.—	174—
150.—	152—
158 —	159—
14o!-	142—
138.—	139—
125-	12«—
120—	122—
143!—	144—
135.—	137—
34.25	34.75
35.75	36.25
37.25	37.50
37.50	37.7B
19.—	19 50
18,-	18—
16.75	—._
15.50	—. -
12.—	——
10 25	—,_
8.75	
20.5' t	—,_
6.30	—._
68.-	59—
52. -	54 —
30.—	32—
31.-	32 -
5,—	H —
6__	7—
64—	B&!-
10. -	lt>.50
12.—	12,50
37—	41 —
24 —	25. ~
29—	31 —
40—	42 —
4l!—	
——	—.—
fZLfliBI POHIŠTVI
Trst in Dunaj. Via Torrenie št. 32,
7. tr*i8, t'Stric p'.tdaliSihi Arnionia. Ima zaloga j ohiStva, z« delavce uradnike, zares dobro blapo, iMJverjetuo nizke cene. Postelje od gld. do 14. omarjo gld. i4.50, ponofcno omarice, fine, 6 in a-, oliifoii.er-. na jedna vrat«, tlai, gld. 18. Umivalniki gld. 12 svete ^dobo im slike krnje*,, jako fino delo, po gld. 3.— ; obledela, h boli,, slama, le»ovje, indijsko trsje.
Bogat izbor pohištva in tapetarij r.r. gosposka banovanja:: spalnice^ sobo za obed, za VBprejjmanje. kti»n«ti, po najniži ceni.
Za Istro in Dalmmcijo se raluna imbal«:a.
*
m
Zdravljenje krvi
Ča], „T l 8 o 5t n l cvet" (Mlllefiorl).
Cisti kri ter je izmtno sredstvo proti onim slučajem, če pooe v žolodou,. kakor proti slabemu probuvljmijji in homoroidam. Jeden omut za ozdravljanje, stoji vO»uČ, ter ae dobiva v odlikovani lekarni
RMMMER „Ai in Mori" Trst, ttliki trg.


T/antnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in Zgovorni urednik: .1 lilij >\ikota. — Tiskarna Dolen«r, w Tr.^n.