t
Novo mesto, 80, oktobra tB&tiL
Stev. 43
Leto IV
La.stm.iki m izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Crnom«]] Kočevje tal Novo mesto. — Izh aja vsak petek. — Ui-ejm urteiin.iS.kl odbor. — Uredništvo ln uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Po*tal predal 33, — Telefon uredništva ln uprave 127. — Tekoči račun pri Narodu) banki v Novem mestu S18.T-181. — Letna naročnina 5W din, poiletna 250 din, četrtletna 125 din, — Tiska tiskarna »slo. ven&kejra poročevalca« v LJubljani
mm
Cm* O <Bm
Dolenjski list
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
V Črnoml]n se pripravljalo na občinski praznik
Kot je bilo že objavljeno, je ljudski odbor mestne občine Črnomelj »prejel sklep, da proglasi 19. februar za občinski prazniik. Ta dan je izbral zaradi tega, ker je bilo 1944. leta 18. in 19, februarja v Črnomlju prvo zasedanje na kočevskem zboru izvoljenega Narodno osvobodilnega odbora Slovenije, ki se je prav na tem prvem zasedanju preimenoval v Slovenski narodno osvobodilni svet. Prvič bodo prebivalci mestne občine praznovali svoj občinski praznik drugo leto, točno na deseto obletnico tega zasedanja. Ker pa je bilo to zasedanje SNOS največjega zgodovinskega pomena ta vso Slovenijo in pomenijo njegovi sklepi prve krepke brazde v razvoju ljudstke oblasti v Sloveniji, skupno s sklopi frVNOJ v Jajcu 29. novembra 1643 pa dokončen obračun s rtaTimi oblikami in načinom upravljanja države, ter potrditev nove demokratične oblike, ki ji je utirala pot oborožena borba in ljudska revolucija — bo deseta obletnica tega zasedanja zgodovinski praznik vse Sloveniji,, skupno » Sklepi »lave desete obletnice zasedanja le ni določen in bo verjetno oekoliko pomaknjen v toplejše mesece, ker bo proslava morala biti vsekakor na prostem, prebivalci mestne občine pa bodo ta dan proslavili občinski praznik vsa leta točno 19. februarja.
Crnomaijci se za oboje pra-tnovanje že pripravljajo. Ljudski odibor mestne občine je že v začetku oktobra sklical na posvet številne predstavnike ljudske oblasti, množičnih organizacij, 'podjetij in ustanov, ki so med seboj izmenjali mnenja, kaj vse bi bilo treba urediti do tega časa, da bo Črnomelj kot okrajno središče dostojno proslavil ta praznik. Črnomelj z bližnjo okolico je potreben načrtne ureditve, zato so najprej poskrbeli za urbanistični načrt rop sta z okolico. Do praznika bodo uredili vse fasade na stavbah v mestu in prebelili hiie. Cesta skozi mesto bo še letos
dokončno urejena s pločniki I vatno gradbeno iniciativo za vred. Mnogi lastniki so že pri- gradnjo stanovanjskih hiS. Do-čeli z urejanjem svojih his in sedaj je izdal nad 20 gradbenih so posamezne kar okusno ob- dovoljenj, vendar z gradnjo ni novljene ter pobeljene. Se več   brlo mogoče pričeti, dokler ni
bi napravili, pa manjka zidarjev ln pleskarjev. Vse kaže, ln tako so zatrdili tudi na mestni občini, da bo velik Kulturni dom (bivši sokolski dom) vendarle kmalu dokončan. Trdijo, da bo do letošnjega prarznova-nia Dneva republike, to je 29. novembra. Res, bilo je že veliko kritike na račun »pacanja« okrog preureditve Doma, sedaj ko bo dograjen, pa bo vsekakor v ponos vsakega Belokranjoa. To bo eden najlepših kulturnih domov v Sloveniji!
V Črnomlju pa so seveda nujno potrebne tudj nove gradnje. Stanovanjsko vprašanje je eno najbolj perečih v mestu. Nad 70 prošenj za stanovanja zastonj čaka reiš-itve. Ljudski odbor mestne občine bo podpri z vsemi sredstvi, ki jih ima, pri-
bil izdelan urbanistični nacrt mesta. Ljudski odbor ima v načrtu tudi gradnjo večjega stanovanjskega bloka, nujno potrebno pa bi bilo tudi večje upravno poslopje ter vsaj en hotel s tujskimi sobami. Se vedno je odprto vprašanje ureditve »Grička«, kjer bo stal spomenik padlim borcem cele Bele krajine. Načrt za ta spomenik je že dolgo napravljen, vprašanje kdaj ga bodo postavili pa je odvisno od denarnih sredstev, ki ie niso zagotovljena. Ljudski odibor mestne občine ima že napravljene načrte za ureditev tako imenovanega »suhega mostu«. Po tem načrtu ga bodo nekoliko zvišali, pod tlakom nad Laihinjo pa zgradili javna stranišča. Z uresničitvijo tega načrta bo mestno središče veliko pridobilo. Z delom bodo pričeli
še to jesen, če bo gradbeno podjetje moglo prevzeti delo.
LO MO skrbi tudi za komunalna podjetja. Pod neposrednim nadzorstvom Gospodarskega sveta prj LO MO, se mestna podjetja postopoma utrjujejo ln postavljajo na lastne noge. Pasivnih podjetij nimajo. Mesto Črnomelj je tudi življenjsko zainteresirano na gradnji centralnega belokranjskega vodovoda, kajti druge rešitve ne vidijo za preskrbo z dobro pitno vodo v zadostni količini. Sedaj urejajo zid okrog pokopališča, ki je bil že v zelo slabem stanju.
Sedanji ljudski odboT mestne občine Črnomelj si resno prizadeva za gospodarski napredek mesta in ostalih vasi v občini, vendar je samo prizadevanje ljudskega odbora mnogo premalo. Potrebuje več pomoči svojih volivcev }n več njihovega aktivnega sodelovanja ter razumevanja za razne probleme rn težko-če, o katerih bomo *e pisali drugič.
DOLENJSKI KANDIDATI
Poleg kandidatov, ki smo Jih objavil! v prejšnji Številki našega lista, kandidirajo v naših okrajih se naslednji:
Ing. JOŽE LEVSTIK Je kandidat novomeškega okraja za Zvezni zbor (Zvezno ljudsko skupščino). V črnomaljskem {n kočevskem okraju, ki volita skupno enega poslanca v Zvezni zbor, so do sedaj kot kandidata predlagali tovariša TONETA FAJFARJA in MATIJO MALE-2ICA. Za Republiški zbor kandidirajo v novomeškem okraju: za sektor Šentjernej, Brusnice, Skocjan ln Smarjeta tovariš FRANC PIRKOVIC-Cort, sekretar okrajnega komiteja Novo mesto. Na sektorju Suhe krajine: občina Žužemberk, Zagradec, Dobrnič In Hinje, tovarišica ADA KBIVIC, podpredsednica Glavnega odbora AF2 v Ljubljani Volivci občin Straža, Dolenjske Toplice, Prečna in Dvor
Kaj hoče Spellman v Evropi
Pred nekaj dnevi so avstrijski časopisi priobčili novico, da je njujorški kardinal Spellman med svojim obiskom na Dunaju dobil srčni napad m da bo moral zaradi tega odložiti nadaljevanje tvojega potovanja po Zahodni Evropi. Šele bolezen je torej povzročila', da je tudi široka javnost izvedela za Spellmanovo evropsko potovanje, o katerem so doslej le malo ali nič govorili. Taksna skromnost in strah pred publici' teto pri tem poglavarju bojevitega ameriškega katolicizma ni običajna, saj Spellman doslej ni dosti prikrival, da je v ZDA politična osebnost prve vrste, hi povezuje katoliško hierarhijo z ameriškim velikim kapitalom na notranji in zunanje•politični fronti. Njegovemu potovanju okrog sveta pred dvema letoma, zlasti še njegove' mu demonstrativnemu obisku Ćangkajšku na Formozi, v času, ko je v ZDA tako imenovana »azijska* stranka zahtevala raz-Uritev vojne na Daljnjem vzhodu, so preskrbeli obilo prostora v svetovnem tisku. Tudi lani se je Speli' man precej bučno podal v Evro-•po, da počasti s svojo prisotnostjo evbaristični kongres v Barceloni in javno moralno podpre Francov fašistični režim. Če se je torej nju-jorški kardinal sedaj tako naukoma prikradel v Evropo, potem to gotovo ni brez vzroka.
Iz Spellmanove osebne zgodovine nam jc znan še en primer, ko je potoval kar se da diskretno in brez hrupa. To je bih leta 1943. Tedaj še ni bil njujorški kardinal, temveč vojaški škof, kateremu pa je dušno pastirstvo bila zadnja skrb, posvečal se je raje izpopolnjevanju zaupnih političnih nalog.
V tistem Času je brez hrupa obiskal Severno Afriko, Turčijo, Italijo in Španijo. Doda njegovo romanje kljub temu ni ostalo nezapaženo v Berlinu, kjer so pravilno začutiti, da gre za pripravljanje ameriške povojne politike v Evropi. Med takratnim Invanjcm v Rimti se je ukvarjal tudi z jugo-tlovanskimi zadevami. V razgovoru s Stepinčevim tajrčkom in poslanikom NDH v Rimu, je nastopil proti obnovitvi Jugoslavije m odobril stališče, da je treba Pa-veličevo državo ohraniti tudi po
rjm. Samo po sebi umevno mu biio, da Italija obdrži svoj plen
V Sloveniji, taj o usodi Sloveniji It mu niti ni zdelo potrebno go-
voriti. Tako se je tedaj v soglasju z Vatikanom izrekel za nadaljevanje imperialistične vloge Italije na Balkanu. Na srečo so njegovi in vatikansko-italijanski načrti v Jugoslaviji doživeli popoln polom, kljub temu, da je tudi v povojnih letih zastavil ob vsaki priložnosti ves svoj vpliv, da bi povzročal težave na&i socialistični domovini. Toda, ker so se razbili maksimalni načrti, skuša zdaj Spellman »obubožanemu* italijanskemu imperializmu zagotoviti vsaj minimum na račun narodov, skuša mu pridobiti Trst in cono A. Znano je namreč, da si Spellman in vladni ameriški krogi, ki so odgovorni za nasilni sklep o coni A, stoje močno blizu. Mar ni simpiomatično, da je ameriška veleposlanica v Rimu, ki je svoji vladi priporočila zadnjo potezo glede Trsta, katoliška izpreobr-n jenka Spellmanove ga sodelavca, znanega televizijskega pridigarja?
Sporočilo o bolezni kardinala Spellmana ni povedalo nič podrobnejšega o programu njegovega potovanja, razen da je bil v Nemčiji in da namerava iz Avstrije odpotovati v Belgijo. Včeraj pa se je izvedelo, da ne bo obiskal tudi poveljnika vojske Atlantskega pakta ameriškega generala Griin-therja v Franciji in nato še Vel. Britanijo. Njegova pozornost velja torej po vsem videzu predvsem deželam Atlantskega pakta organizacije., katero bi italijanski im-perialisti tako radi vpregli v svoj voz proti Jugoslaviji. Pomoč kardinala Spellmana bi jim pri tem vsekakor bila zelo zaželena in Spellman bi ne bil pravi, če bi jim jo odrekel. Uspeh njegovega romanja po deželah Atlantskega pakta je v tem oziru zelo dvomljiv. MoČno ga ogroža odločno stališče evropske javnosti, ki prav nic ne odobrava nasilja velikih držav v mednarodnih odnosih in ki vidi v Atlantskem paktu obrambno zvezo, ne pa orodje za podpiranje italijanskih imperialističnih teženj proti Jugoslaviji. Dvom v uspeh njegovih prizadevanj je najbrž" tisto, kar Spellma-nu narekuje njegovo navidezno skromnost in diskrecijo, saj je vendar po papeževi odkriti podpori italijanskim zahtevam po Trstu in Istri, odpadel vsak aru-g ponnslek, ki bi mu lahko branil javno nastopanje z« rimski imperializem.
Martin ZugelJ, kandidat črnomaljskega okraja  za Ljudsko skupščino Slovenije
so za to mesto potrdili kandidata tovariša VIKTORJA ZUPANČIČA, predsednika okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, za občine Vel. Gaber, Velika Loka, Trebnje, Mirna In Rakovnik pa Je kandidat tov. NIKO ŠILIH, drž. sekretar za notranje zadeve LRS. Na območ. obč. Tršna sora Mirna peč, Trebemo in Mokronog kandidira tovariš FRANC KRESE-Coban, predsednik Glavnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov v Ljubljani. V volilni enoti, ki jo sestavljajo področje mestne občine Novo mesto in Gotna vas so predlagani in potrjeni kandidati: MIHA POCRVINA, direktor zavo^. da za soc. zavarovanje v Novem mestu, ALOJZ MURN, kmet iz Podgrada ter EMA MUSAR, ravnateljica učiteljišča v Novem mestu.
Črnomaljski okraj voli v Republiški zbor dva poslanca. Volivci Bele krajine so za ti* mesti predlagali tov.. MARTINA 2UG-LJA, sekretarja okrajnega komiteja v Črnomlju ln TONETA SUSTARSICA-Tineta Zeleznika, člana Glavnega odbora Zveze borcev v Ljubljani, Koga so predlagali za podobne kandidate v okraju Kočevje, dosedaj še nimamo podatkov.
Za Zvezni zbor proizvajalcev industrijske skupine, kamor volijo vsi trije naši okraji enega poslanca, je dosedaj potrjena kandidatura za AVGUSTA JAZ-
BINSKA, za Zvezni zbor proizvajalcev kmetijske skupine kamor voli vsa Dolenjska a. LJubljano vred enega poslanca, pa je potrjena kandidatura JANEZA HRIBARJA, člana Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije.
V Republiški zbor proizvajalcev industrijske skupine, Je sedaj za novomeški okraj poleg Staneta Sraida še kandidat HENRIK CIGOJ, upravnik mestnega vodovodno' inštalacijskega podjetja Novo mesto. Za Republiški zbor proizvajalcev kmetijske skupine Je, kot smo že poročali, kandidat novomeškega okraja Ing. VILMA PIRKOVIC, v okraju Kočevje ln Črnomelj, ki volita skupno eiega poslanca za Republiški zbor proizvajalcev v kmetijski skupini, pa so predlagani kandidati: FELIKS RAZDRIH, predsednik republiškega odbora sindikata kmetijskih in gozdarskih delavcev v LJubljani, in ing. JOŽE BERKO-PEC, direktor Kmečke knjige v Ljubljani.
Za Republiški zbor proizvajalcev kandidirata v črnomaljskem okraju ZVONKO KRANJC, di-rektor tovarne učtf v Črnomlju
Tone Sušterili — Tine Zeleznik, kandidat črnomaljskega okraja za Ljudsko skupščino Slovenije
In MILAN ŠIMENC, mizarski delovodja v Črnomlju, v okraju Kočevje pa JOZE 2AGAR, pomočnik direktorja državnega posestva v Kočevju in KARLO GRM rudar v Kočevju,
Pogled oa Dvor prj Žužemberku oekako pred 100 leti
Franc Pirlcovič - Cort:
99 Potrebno je9 da je vsak vottvee seznanjen h pomenom tetošnjin volitev"
V zvezi z zaključkom zborov volilcev, ki so sprejeti kandidate Za jesenske volitve 'ter pripravami na volitve, srno zastavili nekaj vpražanj tovarišu Francu Pirkovi-ču, sekretarju okrajnega komiteja ZKS Novo meesto in kandidatu za republiški zbor.
Zbori volilcev so hončam in kandidati potrjeni. Kakšna je bila udeležba na zborih volilcev in zborih proizvajalcev? Kje je bila dobra m kje slaba ter o čem so volilci največ razpravljali?
»Zbori volilcev so bili zaključeni 22. oktobra, zbori proizvajalcev pa že nekoliko prej. Na splošno je bila udeležba zadovoljiva. Na zborih proizvajalcev je biila najbolljša v »industrijsku panogi, v kateri se je udeležilo zborov za izbiro in predlaganje kandidatov nad 51 %, v kmetijski pa povprečno 19 % vseh volilnih upravičencev te skupine. Tudi na zborih volilcev, kjer so predlagali in sprejeinaiii kandidate za Republiški in Zvezni zbor, je bila ponekod udeležba nad vse lepa. Tako na primer v samem Novom mestu, dalje v vseh občinah Suhe krajine, v Trebnjem, Rakovniku. Smarjeti, Vrhpolju, Stopičah, Pod-gradu ter samih Dolenjskih Toplicah Ln drugod. Slaba je bila udeležba v Sentlovrenou, Straži. Smihelu pri Žužemberku in še nekaterih drugih krajih. Osnovni vzrok za majhno udeležbo je bilo tudi tokrat površno in silabo obveščanje volivcev. Tako je na primer predsednik občinskega fl.jiudskega, odbora občine Rakovnik komaj dobrih deset minut pred zborom obvestil vol Lice z razglasom pri cerkvi. Razumljivo je, da pri takem obveščanju udeležba ni mogla biti zadovoljiva in je bilo treba zbor volidcev preložiti. Drugič je bilk udeležba izredno velika, kar je dokaz, da ljudje radi pridejo na zibor, samo če so pravočasno obveščeni.
Na zborih so volilci največ razpravljali o zunanje političnih vprašanjih in splošnih gospodarskih problemih, za katera so se zelo zanimali. Ugotovili smo, da naši ljudje zelo zdravo gledajo na splošna gospodarska vprašanja. Zlasti so resno razpravljali o vsakem kandidatu' ter, če ga niso poznali, zahtevali pojasnila o njem. Po 8. oktobru so volil oi soglasno obsodili potrošniško mrzlico in tudi razkrinkaj i posamezne primere.«
Ali so organizacije in aktivisti SZDL v pripravah in izvedbi zborov volilcev opravili svojo nalogo, kot so jo dolžni?
»Posamezni člani občinskih odborov SZDL in komitejev ter po-
Pregloboke rane ste nam zadali, da bi vara še kdaj dovolili tep tati našo zemljo in požigati naše domačije; aKi na košček naš« s krvjo prepojene zemlje ne bo stopila vaša noga!
samezni krajevni aktivisti so veliko napravili in se v resnici potrudili, kot celota pa se naše množične organizacije v delu niso uveljavile, oziroma nastopile. Torej kolektivnega dela vsega občinskega odbora SZDL in ZK ter kolektivne odgovornosti za postavljene naloge ni b\\o. Tudi posamezni komunisti to se za naloge malo brigali. Tako je predsednik obč. LO Škocjan, ki jc hkrati tudi tajnik SKZ odšel na lov, tisti dan, ko je bil sklican zbor volilcev. Podoben primer je bil tudi v Straži. V Dol. Nemški vasi se prvega zbora volilcev ni udeležilo kar 13 komunistov Ln večje število delavcev, ki tam stanujejo in je moral biti zbor preložen. Ko so potem vzeli zadevo bolj resno v roke, je brila dvorana premajhna za vse udeleženec zbora volilcev. Za tak odnos do postavljenih nalog so krivi občinski odbori SZDL in komiteji ter tudi vaški odbori, ki tega ne bi smeli dopustiti. Od pravilnega dela organizacije kot celote je odvisen uspeh«.
Katca je osnovna naloga članov množičnih organizacij v nadalj-nih pripravah in izvedbi volitev?
»Predvsem je potrebno, da bo vsak voliiec pred volitvami seznanjen z pomenom volitev in o zunanjepolitičnih ter splošnih notranje in zunanje gospodarskih problemih ter okoliščinah, v katerih gremo na volkve. Potrebno je volilcem pojasniti veliko demokratičnost naisega volilnega zakona in vlogo bodočih ljudskih poslancev ter njihovo odgovornost kot Članov najvišjih oblastvenih organov v državi in republiki. Z volilci se je 'tircba odkrito pogovoriti o naši prehojeni poti v socializem, o tr/avah, naporih, naipakah in uspehih ter bodočih nalogah tako v državi, kot v republiki, okrajni, občini in v vasi. Ce računamo, da se je zborov volilcev .povprečno udeležilo kakih 25 do 30%, s katerimi smo več ali manj že razpravljali o teh problemih, potem vidimo, da je treba s tem seznaniti še ostalih 70 do 75 % volilcev. To pa je sedaj naloga članov množičnih organizacij, zlasti občinskih odborov SZDL in občinskih komitejev ter aktivistov na terenu. V vsaki vasi je treba sklicati sestanek, katerega se bodo lahko udeležili vsi tisti, ki niso mogli priti na zbore volilcev, ter )ih seznaniti z nakazanimi problemi. Prav tako jc creba še posebej pojasniti članom splošnih kmet. zadrug in njihovim odraslim družinskim članom, ki se bodo udeležili volitev odbornikov in poslancev v zbore proizvajalcev 8. novembra letos, kakšno vlogo in pomen imajo, oziroma bodo imeli bodoči zbori proizvajalcev v oblastvenih organih*.
Ali so se v zvezi z volitvami
Jfojavile na terenu sovražne paro-e in kakšne?
•O kakšnih posebnih sovražnih parolah pred temi volitvami, skoraj ni slišati. V kolikor se take parole tudi kje pojavijo, jim naši ijudje ne msedajo, ker dobro vedo, kdo skrbi zanje. Ob taki enotnosti, kot jo kažejo naši delovni ljudje v vsem, zlasti pa v pogledu tržaškega vprašanja, se razbije vsak poizkus sovražnikov, da bi s takimi ali drugačnimi sovražnimi parolam; razbijali njihovo enotnost. Ta enotnost je velika pridobitev in hkrati jamstvo za premagovanje sleherne ovtire, zato jo moramo še posebej gojiti in čuvati.«
Kaj t>a volilni fond?
»Vsakomur je jasno, da priprave in izvedba volitev stane mnogo denarja, da pa zato nimamo nobene posebne postavke v državnem proračunu. Glavni odbor SZDL Slovenije je zato izdaJ posebne listke za zbiranje prostovoljnih prispevkov za volilni fond. Ti
listki so po 10, 20, 50 in 100 din. Zbiranje prostovoljnih prispevkov za volilni fond .je prav tako važna naloga naših množičnih organizacij. Tu ne gre za kake visoke vsote; tudi v tem, da ljudje prispevajo v ta namen, se kaže naša zavest i nprlpravljenost za sodelovanje. Ponekod v novomeškem okraju so zbiranje volilnega fonda vzeli zelo iresno in zato dosegli že lepe uspehe. V tem .pogledu so se do sedaj najbolj izkaza.le množične organizacije v občini Dvor in Novem mestu. V zadnj.h pripravah na volitve je treba, da tudi v ostalih občiruvih zbiranju prostovoljnih prispevkov posvetijo več pozornosti.«
Državljani
in državljanke!
Novembrske volitve morajo:
pokazati trdno voljo nasth narodov, da nadaljujejo pot, po kateri gre socialistična Jugoslavija v svoji notranji graditvi, v graditvi svoje obrambne moči in v nadatf* njem utrjevanju svojega mednarodnega položaja;
postati še močnejša manifesta' cija politike, bratstva in enotnosti naših narodov, politike vsestranskega razvoja vsakega naroda posebej in narodne manjšine, ki živi v mejah Federativne Ljudske rr* publike Jugoslavije;
potrditi pravilnost politike, hi je delavski razred naše države dejansko spremenila v upravitelja tovarn, rudnikov in podjetij, ki je delavskemu razredu zagotovila vlogo, ki jo mora imeti v interesu napredka vse družbene skupnosti; z izvolitvijo zborov proizvajalcev bo delavski razred skupaj z delovnimi kmeti izpopolnit sistem samoupravljanja in še močnejšega sodelovanja neposrednih proizvajalcev v politiki razvoja narodh nega gospodarstva in socialistične demokracije;
potrditi pravilnost sedanje politike na vasi, ki je z uvedbo novega gospodarskega sistema omogočila likvidacijo vseh administrativnih ukrepov v kmetijstvu in uvedbo takih metod, ki bodo ustvarile pogoje za svobodno gor spodarjenje tako socialističnih zadružnih organizacij, kakor tudi individualnih gospodarstev delovnih kmetov. Delovni kmetje naš* države so vložili v vojni in v miru velikanske napore za zgraditev in napredek naše domovine. Ti napo-»i pa so skupaj z napori delavskega razreda ustvarili podlago za nadaljnji močan razvoj modernega kmetijstva, za boljše življenje de" lovnega kmeta; ti napori so omogočili naši skupnosti, da iz leta v leto odvaja čedalje večja sredstva za razvoj vasi. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije poziva delovne kmete, naj vlože nove napore v borbi za hitri in vsestranski razvoj kmetijstva, za razvoj socialistične demokracije, za krepitev družbenega samoupravljanja, za vsestranski ratzvoj zadružništva, to pa zaradi svoje lastne blaginje, kakor trdi zaradi blaginje vse naše skupnosti.
(Iz volilnega proglasa)
Podprite podeželsko mladino pri njenem izobraževanju s prispevki v pretirani za Dijaško kuhinjo v Novem mestu!
Člani Socialistične zveze in vsi volivci, segajte po blokiK volilnega sklada!
VREME
OD 30. OKT. DO 3. NOV.
Se nadalje nestalno vreme a pogostimi deževnimi padavina« mi, v višjih legah tudi sneg.
Stran 1
DOLENJSKI CIST
Ste*, a
Mi stroji liiio lit
Spomladi se je začelo poti
Bajnofško graščino, ko so zri-golalj dva hektarja na nov. matičnjak. Brez dobrih pleme. njakov ni dobre pasme, bre> dobrega matičnjaka ni dobrega vinograda. To je začetek obnove vinogradništva, čigar potrebo smo že tolikokrat poudarili, začeti pa je treba pri semenu Orjaški plug, ki sta ga vlekla dva traktorja-goseničarja in je rezal do 90 cm globoke brazde ter sem in tam izpulil tudi nekaj ton težak kamen, ne da bi se ustavil, je vzbujal občudovanje kmetov iz soseščine. »To je vražja sila« so govorili In ^mali z glavo. Danes je na
orehov, proti vrhu pa grmovje, '-.rasti in štori. Bil je tudi kos vinograda«. Nekaj sto prist-Uh šmarnic, ki jo tako cenijo prijatelji močne in cenene kap-jice. Tako je izgledalo to po->očje še do junija letos. Ze v :ačetku avgusta pa je bila sliva popolnoma drugačna. Več ini so zamolklo brneli stroji .redi sončne pripeke. Buldožer je kot igračko populil redko i rev je, da se je še gad komaj jrevlekel skozi. Potem sta zaorala   traktorja   v   lapor j evo 'emljo globoke brazde. 8 hektarjev slabega travnika in še slabšega sadovnjaka ter velik kos gmajne je tehnika spre-
Oreb Je »trd oreh« tudi za buldožer
tem zoranem svetu lep matičnjak, zasajen z najžiahtnejšim. sortami. Do 80.000 ključev de v enem letu en hektar takeg;-matičnjaka, tu sta pa že dva hektarja, do spomladi pa bodo štirje v enem kompleksu. Zn kvalitetno seme za bodoče nove vinograde bo že drugo let< dobro poskrbljeno.
8 HEKTARJEV VINOGRADA IN SADOVNJAKA V TERESAH
Na pobočju severovzhoda od gradu na Ruperč vrhu j*, bil nekak »sadovnjak«. Neka pritlikavih črešenj in kržljavih
•nenila v roden svet. Polovico 'oo vzel vinograd, polovico pa ,adovnjak, oboje pa bo urejeno v terasah.   V terasi bosta Ive vrsti trt ali pa sadnega Irevja. Terase bodo visele proti hribu, da ne bo voda odna-ala zemljo v dolino. Med vrstami bo možno okopavanje s plugom in škorpljenje z mo-;orno škropilnico. Kolje niti ne ix> potrebno, ker ga bo nadomestila na železne drogove najeta žica, h kateri se bodo pri-/ezovale trta samo v smeri vrte na obe strani. Na ta način )o obdelava mnogo lažja in ce-aejša.
OREH JE »TRD OREH« TUDI ZA BULDOŽER
Potem, ko so na zadružnem posestvu Brezovica pri Šentjerneju preorali 11 hektarjev za novi plantažni sadovnjak, so šlj stroji spet k Bajnofu, kjer že nekaj tednov spreminjajo lice tamošnje okolice. Tisto na pol suho drevje nad cesto pri kozolcu je buldožer za igračo počistil in napravil prostor za dober hektar površine za plantažni nasad breskev. Tudi grmovje tik pod gradom, mu m delalo večjih preglavic. Težje je bilo z nekaj odraslimi orehi Ti imajo globoke in močne korenine. Ker jih ni mogel z »ru-kanjem« so drevo navezali z jekleno vrvjo tri metre od tal Le nekaj minut je teškj Fiat cukal in že je zagrmel kakih 40 cm debel oreh. Pod njim je nastala velika jama. Tako so *li potem še ostali. Na tem mestu so zrigolali zemljo za sadovnjak.
Nad ostankom gradu je tri hektarje velik kos starega vinograda BuHožer je poravnal svet, zasul nižine ln razrii nekdanje oporne zidove med parcelami. Teh nI več treba. Tudi tu bo vinograd, prav tako kot sadovnjaki v terasah. Svet je zelo strm, zato rigolanje s plugom ni možno. Zato pa buldožer z desko planira ter a Je točno po zakoličenih črtah. Za njim bodo po terasah Se zrahljali zemljo s šesttonskim motornim rahljačem, ki rahlja do 80 cm globoko. Takoj nato bodo lahko zasadili trte.
Toda vse to je šele začetek. Med tem pripravljajo in raziskujejo nove površine za rigolanje za Starim gradom In drugod. Na temeljih Bajnofškega gradu bo stala tudi velika moderna vinska klet Pridite iu oglejte »l začetek napredka, zanimalo vaj bo.
Zahvala ob tsdnu Rdečega križa
Organizacija Rdečega križa je januarja letos zasnovala akcijo zbiranja prostovoljnih, n en grajenih darovalcev krvi v tranfuzij-skc namene. S tem, da je Rdeči križ po zgledu vseh naprednh dežel na svetu, sprožil in v praksi uveljavil sistem brezpJačnega dajanja krvi za pomoč bolnikom, je bila na$i transfuzijski službi prihranjena vrsta tehničnih težav, ki so jih sproti povečavale naraščajoče potrebe.
Človekoljubnemu pozivu Rdečega križa se je do danes odzvalo častno število prostovoljnih krvodajalcev po vsej Sioveniji, tako med prebivaistvom večjih krajev, mest in industrijskih središč, kakor iz vr*t Jugoslovanske ljudske armade. Nad 12.000 brezplačnih krvodajalcev je tako že izpričalo svojo Človekoljubno in državljansko zavest. Njhova zasluga je, da So bile do danes vse bolnišnice v Sloveniji iz meseca v mesec v zadostni količini oskrbljene s krvjo za transfuzijo, s čimer je bilo rešeno življenje in omogočeno zdravljenje sto in sto bolnikom. Obenem so prostovoljni krvodajalci prispevali dragocen delež k ustvarjanju krvnih zalog ter na ta način pripomogli rudii h krepitvi obrambne sposobnosti naše socialistične domovine.
Ob tednu Rdečega križa se Transfuzijska služba LRS zahvaljuje vsem dosedanjim številnim darovalcem krvi ter članom oziroma okrajnim in občinskim ljudskim odborom Rdečega križa za agitacijsko in organizacijsko pomoč pri izvedbi akcij prostovoljnega krvodajalstva z željo po nadaljnem skupnem sodelovanju in prizadevanju za pomoč bolnikom.
Zavod za transfuzijo Jen>i v Ljubljani, s postajama v Maribx>ru in Celju.
Razlaščeno zemljo uživajo —
davka in najemnine pa ne plačujejo
Splošno ljudsko premoženje je že med narodnoosvobodilno borbo, zlasti pa od osvoboditve dalje predstavljalo novo obliko lastnine na socialistični stopnjt razvoja človeške družbe.
Lastnik splošnega ljudskega premoženja je socialistična družba kot celota. Družbeno premoženje je zaupanQ državi, ki ga uporablja za potrebe skupnosti, ga varuje ln množi. V nadaljnjem razvoju socialistične družbe, ko prehajajo državne funkcije, pri upravlja" nju gospodarstva na družbene organe, se državna soclalistč-na lastnina spreminja v višjo obliko družbene lastn'ne. skratka — postaja družbeno premoženje. Splošno ljudsko premoženje se je začelo porajati že v času narodnoosvobodilne bor. be.
V času narodnoosvobodilne borbe se je Izvajala agrarna reforma, ki pa je prišla še posebno do Izraza v p^vih letih po osvoboditvi. Na osnovi zakona o agrarni reformi, ki je uresničil načelo: zemljo tistemu, ki jo obdeluje, so bila razlaščena zemljišča in gozdna posestva, In sicer veleposestva last bank, podjetij, delniških družb In drugih zasebnih pravnih oseb, posestva cerkev, sa. mostanov, verskih ln drugih ustanov, nekmetom presežpk nad tri ha zemlje, oziroma nad 5 ha gozda v gozdnih predelih, kmetom presežek nad 20 do 35 ha gozda. Razlaščena gozdna posestva so postala sološno ljudsko premoženje, dočim so remljlška posestva pretežno prišla v posebni zemljiški sk'ad, 1z katerega se je remija dode-itovfli* v obdelovanje in vzdrževanje kmetom, ki niso imeli svoje lastne zemlje, aH pa to je imeli premalo.
Nove gospodarske uredbe
UREDBA O ZEMLJIŠKEM KATASTRU
Zvezni izvršni jvet je na seji 15. oktobra sprejel več uredb s področja kmetijstva, med drugim tudi novo uredbo o zemljiškem katastru. Ta uredba pravi, da se kataster izdeluje z izmero in katastrskim klaslranjem zemljišča, služi pa za tehnične, ekonomske in statistične svrhe,
3 BO
i*
i
uks.it o zemljiškem skladu
Okrama komisija za zemljiški (kiad v Novem mestu je pred krat-k_m končala svoje delo. V vsem OKraju je ie 4& največjih posestnikov, ki .majo dejansko več obdelovalne zemlje, kot dopuŠća zakon. Skupno ima teh 46 posestnikov 95 hektarov, 49 arov in 41 kv. m presežka obdelovalne zemlje, ki pride v zemljiški skiad. Ta zemija piedstavlja vrednost 6 milijonov 237.833 din.
Komisija je j pomočjo treh podkomisij ugotovila, da je v okraju veliko več kmetov, ki imajo več kot 10 hektarov obdelovalne zemlje. Takih posestnikov je v okraiu 273. Toda komisije so stvar reševale na licu mesta in življenjsko. Ugotovi.e so, da ima velika večina teb kmetov obdelovalno zemljo najslabše kakovosti, da so v te površine zajete tudi koienice in boljši pašniki. Takih primerov je največ tia območju suhokranjskih občin. Tako ima na pmmer posest-nica Marija Podržaj iz Vel. Kori-nja kar 43 hektarov obdelovalne zemiie, kot to izkazuje kataster, v resnici pa ima komaj dobre 3 hektare orne zemlje! Večino obdelovalne zemlje predstavljajo obširne košenice, ki pa imajo zelo slab ka-
tastrski donos. V vseh takih primerih je morala komisija upošte-vari dejansko stanje ter ni izdala odločb o prenosu presežkov zemlje v zemljiški sklad.
Po temeljitem pretresu vsakega posameznika je komisija izdala odločbe 'e 46 največjim posestnikom, upoštevajoč pri tem tudi kakovost obdelovalne zemlje, dru-ž.nske (d/.me-re in druge okoliščine. Vsi ti so že prejeli odločbe, proti katerim pa še lahko vložijo pritožbo pri okrožnem sodišču, v kolikor ne bi bile utemeljene. Vsa razlaščena zemlja bo plačana po ceni od 30 do 100.000 din za hektar z 20-letnimi državnimi obveznicami brez obresti, kot to določa zakon o zemljiškem skladu. Zemija iz tega sklada bo dodeljena kmetijskim ali pa državnim po-sestvom.
Ne zamudite ugodnosti brezplačnega nezgodnega zavarovanja« ki vam ga nudi »DOLENJSKI LIST«! Edini pogoj: poravnava naročnine za tednik!
kot osnova za obdavčenje gospodarstev in za izdelavo zemljiških knjig.
Izdelava in obnavljanje katastra obsega; Meritev zemljišč, katastrsko klasiranje, izdelavo »katastrskega operata« in revizijo katastra. Vodenje katastra pa obsega označevanj« vseh sprememb, ki nastanejo v posestnem stanju, obliki, površini,
Zaslugi priznanje
V naših dnevnikih kakor tu- j ga pokazali na tem polju okraj-
Ji v strokovnih revijah smo Že mnogokrat pisali o veliki Škodi, ki jo utrpi naše gospodarstvo, kadar se smrekovo lubje pravilno ne izdela, suši in zavaruje pred vlago, ali pa sploh ne izdela in zavrže v go-s.du. Zavedati se moramo, da je smrekovo lubje pravtako važen gozdni sortiment kakor drugi.
Z ozirom na težave, s katerimi je združeno ogromno delo na terenu, ki je potrebno za količinski in kakovostni dvig proizvodnje zasluži prizadevanje Gozdnega gospodarstva Novo mesto ln Kmet gozd. posestva Kočevje poseben pov-darek in priznanje. Spričo vsestranskega zanimanja kolektiva in odgovornih činiteljev je iobila naša taninska in usnjarska industrija zdravo, suho, skratka pravilno manipulirano blago.
Ko ugotavljamo gornje dejstvo, smo trdno u ver j eni, da bosta imenovani podjetji sto-rili prihodnje leto vse zato, da bo šla skorja vsake posekane smreke edino pravilno pot t. j. v taninske in usnjarski obrate.
Nikakor ne smemo prezreti vneme in razumevanja, ki so
ni in področni gozdarji ter lo sarji in šefi lesnih odsekov Kmetijskih zadrug, Rezultati, ki niso bili v pravem razmerju z njihovim trudom nam dokazujejo, koliko podrobnega dela Je še treba, da bo dosegla proizvodnja lubja tudi v gozdovih nedržavnega sektorja tisto višino, ki jo upravičeno lahko pričakujemo. Prepričani smo torej, da jim bo dala prihodnja sezona večje zadoščenje.
Pravtako ne smemo molče mimo navade — bolje razvade, da tešejo trame, ne da bi preje les pravilno obesili. Vsak koristnik sečnega dovoljenja lahko izračuna v kako znatni meri zmanjša Izkupiček za prodano skorjo stroške poseka in tesanja, zato bo sekal listov-ce, jelko alf bor v zimskem času, smreko pa v času soka.
Kmečke   matere: podarite
Dijaški   kuhinji v Novem mestu nekaj poljskih pridelkov, mladina vam bo hvaležna za pomoči
kulturi, razredu zemljišča, kot tudi v mejah katastrske občine. Katastrski načrti ln ojperat so javni, Predno te izmeri zemljišče, se formirajo razmejitve katastrske občine, to je osnovne katastralne enote, kj jih tvori vsa zemlja na področju enega naselja (vasi ali mesta). Po izmeri tvi vsake katastrske občine se klaslrajo zeml}išča po načinu izkoriščanja, vrsti kulture in plodnosti. Po plodnosti se zemljišča del« na   osem razredov.
Lastniki, posestniki ln organi, ki zemljišča upravljajo, so dolžni, da pristojni katastrski upravi prijavijo vsako spremembo v posestnem stanju, načinu izkoriščanja in kvaliteti zemljišča, najpozneje v roku 30 dni po nastali spremembi. Katastrska uprava okrajnega, odnosno mestnega ljudskega odbora vsako leto od 1. maja do konca oktobra preveri in premeri vse spremembe, ki So prijavljene do 1. maja.
Katastrski dohodek se določa
po površini, načinu izkoriščanja, boniteti zemljišča, kot tudi po ceni kmetijskih pridelkov. Katastrski dohodek »luži kot osnova za razdelitev davka na dohodek zemljišča.
UREDBA O ODOBRITVI POGODB O ZAKUPU KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA
pravi, da lahko vzamejo v najem zemljišče samo one osebe, ki ga lahko obdelujejo brez najete delovne sile. Zemljišče lahko vzamejo v zakup tudi kmetje, toda samo pod pogojem, da v zakup vzeto zemljišče, skupno z zemljiščem, ki je že njihova last, ne presega maksimuma, določenega z zakonom o agrarni reformi ln kolonizaciji ter z ustreznimi predpisi ljudskih republik.
V letu 1946 s0 na osnovi zakona o nacionalizaciji bila od' vzeta proizvajalna sredstva, kt so na osnovi tega zakona postala splošno ljudsko premoženje. Vse to splošno ljudsko premoženje je takoj po obnovi naše porušene domovine omogočilo, da smo pristopili k načrtnemu gospodarjenju, na osnovi katerega je btl0 naše delovno ljudstv0 sposobno ustvariti industrijske gigante, ki tvorijo osnovo naši težki ind. in so pogoj za izboljšanje Žtvl.jen-skega standarda našemu delavcu ln kmetu.
Toda če pogledamo v novomeškem okraiu, kako izgleda stanje družbenega premoženja pridobljenega na osnovi agrarne reforme ln sodnih zaplemb, vidimo pravo anarhijo. Posamezniki zlorabljajo to družbeno premoženje v spekulativne namene. Ogromna površina zemlje, ki je bila odvzeta kmetom, ki so v času narodnoosvo-bod'lne borbe pripadali različnim tuj'm sovražnim formacijam In izdajali Interese našega delovnega ljudstva, to zemljo danes nemoteno Izkoriščajo In se posmehujejo večini, ki je v čnsu narodnoosvobodilne borbe doprinesla vse In se jI moramo zahvaliti, da živimo v novi, socialistični Jugoslaviji.
Tnk0 na pHmer zaradi pomanjkanja kontrole nad takimi primeri Izkoriščajo še nadalje zemljo Gazvoda Josip Iz Vel. Brusnic, Vidmar Alojz Iz Drnme, Cvelbar Martin Iz Vratnega pri Šentjerneju, Kovačič Anton iz Vrha Jordan Iv«n iz Mihovlce, Božič Anton iz Le-skovca, Volčjak Franc \z Ra-teža, P'ulc Janez Iz Vel. Brusnic, Brulc Franc Iz Gor. Suha-dola, Saje Alojz Iz Gaberja. Zupančič Jože iz 2užemberka,
Skrbe Jože Iz 2užemberka, Majer Jože Iz Malega Llpja, Vidmar Mihael iz Građenja, Zupančič Jože iz Zafare, Hren Franc iz Praproč, Selak Ivan Iz Dobrave, Prijatelj Albin iz Dobruške vasi, Mlkltč Anton iz Hudenja, Bambič Franc iz Grmovelj, Bovhan Alojz iz Malih poljan, Keršič Belizar iz Ljubljane, Sladic Alojz iz Za-brdja, Piškur Janez lz Skovra, Vrhovšek Mihael lz Trebanjskega vrha. Vsem tem posest-n'kom je bila zaplenjena zemlja v Izmeri od 1 do 10 ha in vendar jo danes nemoteno izkoriščajo In se posmehujejo oblasti. Naj povem na tem mestu, da ti ljudje za to zemljo ne vplačujejo davkov, sklicujoč se pri odmeri, da ta zemlja nI njihova, da jim je bila Zaplenjena. Tako naši po-tenl kmetje nosijo ta del davčne obremenitve, pri čemer so tež." ko oškodovani.
Krajevni ljudski odbori so ob ustanavljanju občinskih ljudskih odborov Izgubili -še tisto boro evidenco, ki so jo imeli prej. Delovno ljudstvo Dolenjske zahteva, da se stanje takoj odpravi, osebe pa, ki so do sedaj Izrabljale splošno ljudsko premoženje, plačajo pošteno zakupnino In davek, ki ga dolgujejo skupnosti. Prav b* bilo, da bi že enkrat naš pošteni kmečki človek povedal v obraz takfm kmečkim špekulantom na vasi, ki se a svojo kosmato vestjo v času narod" noosvobodllne borbe izdajali to pošteno ljudstvo, mu prizadejali nešteto gorja, požlgali do" move, ropali mirne domačije, streljali talce, po osvobod'itvt pa z raznimi vestmi, lažnivimi prerokovanji begali to ljudstvo, da je sedaj konec njihove sa-mopašnostl.
Poglej pod noge, ho stopaš na šmihelski most pri Žužemberku!
Most pri 2užemberku je skrajno zanemarjen, zato Be je dogodilo na njem Že več nesreč, kj bi bile lahko usodne. Ni še dolgo, odkar se je udri avto KZ iz Žužemberka, nato spet konji in voz zadružne ekonomije, pa tudi pešci niso v mraku varni pred zevajočimi odprtinami, ker nihče ne zavaruje nevarnih mest.
Ne v 2užemberku in ne v Smihelu pri Žužemberku ne vedo kdo naj most popravi. Na žužemberški občini pravijo, da naj most popravijo, Smihelci, ker občina nima denarja, a Smihelci so mnenja, da je dolžna popravljati most občina in nihče drugi. Kdo bo popravljal most, nihče ne ve.
Letošnja rast gob, jurčkov ajdovčkov, se je nekoliko zakasnila, pred dobrim tednom pa je pognala zelo močna rasi lepih in mladih jurčkov, ki jih nabiralci pridno nabirajo. Tudi setev ozimine je v glavnem končana. Poljska dela so pri kraju in kmetje pospravljajo še zadnje pridelke.
Odkup   poljskih pridelkov
pri KZ letos zelo slabo kaže. Kmetje ne nudijo niti krompirja, ker pričakujejo boljših cen, pač pa se pojavljajo na terenu privatni nakupovalci» ki brezglavo pri vi j a jo ceno krompirju, tako da danes stane 1 kg krompirja kar 15 din. Precej so letos kmetje nakupili grozdja, ker je mraa v pretežni večini uničil vinograde.
Vsem upravite* j s tvom šol
OcKx>r LMJa&ke kuhinj« obvešča vsa vodstva šod, ki zbirajo prostovoljne prispevke, da z akcijo zaključijo do 13. novembra i« nam sporoce uspeh te akcije. Naprošamo tudi oddaljenejše šole ln šole na težje dostopnih krajih, da pridelke spravijo v večja šolska središča. Po 15. novembru bomo pridelke pobirali s kamioni. Sole ob železniški progi naj pridelke pošljejo po železnici. Izkoristite tudi vožnje vozov v Novo mesta. Stroške prevozov prevzame kuhinja.
Odbor
Obisk sekretarke mednarodne zveze zatiružnlc v Loškem potoku
21. oktobra nas gospa Semmeiis,
Je obiskala sekretarka
mednarodne zveze zadružnlc v Londonu, v spremstvu Mare Rupena-Osolnlk in Justi Golič-nik. Kot gost je bila 4 dni v Sloveniji. Za Loški potok je bil to velik dogodek. Zanimala se je za življenje ln udejstvovanje zadružnlc v raznih od k h. Ogledala si je sadovnjak v Retjah In gradnjo novih delavnic v T»avniku. Takoj je uvidela, da ta kamenita zemlja težko preživlja prebivalce. Z vel'klm razumevanjem je sledila   tolmačenju   zadružnlc o
gozdarstvu In povzdigu živinoreje.
2elela Je videti nekaj pristnih vaških hiš. Prav po doma" če se je pogovorila o prehrani, snagi In splošno o delu žene v gospodinjstvu. Zene Loškega potoka pa nis0 pozabile na krivičen sklep Angloamerikancev o izročitvi Trsta Italiji. Zahtevale so, da g. Semm^ns pove ženam v Londonu, da Trsta ne damo. Gospa Semmens je povedala, da so napredne žene vsega sveta za mir In za pra* vično rešitev vseh sporov. i
Zadnjih 100 ur življenja diktatorja Mussolinija
(2. Nadbljevamje.) BEG
Začelo s« je mračila, )to se je kolona, ki jo je sestavljalo 35 lahikm kamin<nov in dva osebna avtomobila, začela pomikati proti severu. Beguno- so še si:, ftal drdranje strojnic jn treska, nje ročnih bomb kar vse je na. povedovalo začetek partizanske vstije. Kolona ubežnikov še m bila daleč od Milana, ko je za. ec'.o deževat. Ko se Je 37 avto. m-vbilov ustavilo proti 21 ur pred pred« t o,moštvom v Comu, Je lik) kot iz škafa. Spreiem nI bil primeren n n spravil fadiMiČme*a diiktutorja v dobro vo!jo. Predstojnik je bil z doma, nfjegova temn pa ni mogla napravt. več, ko da je poslala v bližnjo restavracijo po večerjo in vina. Direktor se je okreipča-l m — začel tuhtati. Ka. zalel na veliki uri so kazali •kor*!      u«q. kf>      V* oojavii
glasnik t novico, d i vodi Aleš. sandro Pavolinl, dolgoletni pro. svetnj mnister v okiepnem vozilu 1500 črnosrajčnikov proti Comu. Muesohniju je zmova za. plalj, kri po žilah; takoj je imel polurni govor, v katerem je prisegel, da se bo boril do zad. njegT d ha. Oprostil se je nato za trenutek, da Je dobil injekcijo.
Medtem se Je vrnil domov predstojnik Celio ln se javil pri Mu«s'>liniiju. Celio je pon žno pred;2?8! ducceju. naj beži v Svi"o. »JumaSki« diktator, ki Je malo pire) znova prisegel. d» ae bo boril na življenje 'n smrt, je žalostno odgovori, da gn po dobljenih obvestilih ne marajo v Švici.
"Ta vratih se Je pokaiza! Mus. solinljev najboljši zaupnik Fraiicesco Baraco, kj je skal majhen fr/vorni avto, kj se je izgubil iz kolone Sporočil je, da avtomobiia ne morejo najti.
MtnssoMni Je vzkpel ln začel očitati Baracu itn njegovim ne. sposobnost *n malomarnost. — Z avtomobilom se Je "izgubil pomemben potnik in zelo važni dokumenti. Duce je začel pri. merjatj svojo usodo grdi trage. diji, ki ga je obsodila, da je moral vseh 28 let svojeg8 go-spnstva sam skrbeti za nal-manjse malenkosti.
Po polnoči je zavozll Musso. lLnijev a»vio proti v i M Mantera. kjer so živeli njegova žena doaHi Rachela ln njegova dva najmlajša otroka šele nekaj tednov. Mali Romamo je ponosno pokazal očetu svoj dnevnik (ki je bij pozneje najden v vli) in izrekel pomembne besede: »Bitj sin »'avnega moža, ima svoje prednosti, toda včasih povzroča takisto rod mnoge neprijetno, »ti.« Tokrat je Mussolini zadnjič videl svojo družino.
Proti 2. url zjutraj Je pokMcal diktator državnega sekretarja iz Coma, da bi se z nj m po. svetovati; čez nekaj ča«j je po. kl'ical na posvetovanje še no-
tranjega ministra Paola Zerbi.
nija. V tem razgovoru se je ubežnik odločil, da bo šel v Menaggio,   na   zahodno stran
Mussolini se repenčl
jezera Como. De Porta je zatrjeval, d» je fašist črni vodja v Menaggiu Cbstel; izjavil, da lahko zagotovi vamr-st duceju Takoj po razgovoru je Mussoli.
ml zahteval odfiod. Ura je bila 5 zjutraj.
Na dvorišče predstojništva Je prsel Grazi&ni, ker je hotel diktator si1 Satj njegovo poroči, lo, ki pa je bilo zanj strašno: ameriška armada napreduje! »K'jufcj begat se razdalja med nj'mi oži. Poleg tega je področje za njihovm hrbtom že v par. ti anskih rokah. — Maršal Gra. zi;ani je obžaloval, da ni mogel svojemu vodji poročati kai lepšega. Mnogi pa so opazili, da je Graz anlja močno skrbe'a njegova lastna usoda. (Dva dni pozneje so ga ujel) partizani in ga 24. aprila izročili IV. ameri. škemu korpusu).
Mussolini in njegovi spremljevalci ap prišli ob 8 uri zjutraj v Menaggio, ki leži približno 40 k'lornetrov severovzhodno od jezera Como. Duce ie zaipovedal, naj mu pokažejo pot do vile Brnel ja Castellija. kjer si je izbral sobo Razen nekaj nemimegT kiokanja med vožnjo, dttrtaitor ves čas svojega bega iz Milana ni spal. Zdaj se je prv;č oddahnil,čutil se je po. polnoma varnega.
Okrog 9. ure Je prpeMa! pred vilo velik »Hispano-Suzia« s Špansko zastavico nad hladilni, kom. MuiSisolinijevi   ljudje »o
tako spoznali nova potn,;ka. Bi. !a sta Claretta Petaccl, diktator jeva priležmiea, In njen brat dr. Marceli o Petacci, ki je poto. val s ponarejenim španskim diplomatskm potnim listom. Marcello, »brat zloglasne ženske« ___ki je škodoval duceju
več kot 15 bittk«, kakor je svoj. č.-s zapisal Ciano v svoj dnev. nik — je postavil korupcijo za čnsa fašizma na vrtoglavo višino. N'hče se ni upal protiviti njeni zahtevi, zato so 2a zbudili iz spanja. Mussolini ni ka. zal dosti veselja nad Claretti-nim pr hod oni. »Zakaj m: pobegnila v Španijo? Zakaj sem ji dal n,a raapolago svoje leta. lo?« je jezno vpraševal. Pozanimal se je za Povolinija in nje. govih 1500 fašistov. Nobenih vest ! Spet se je b lo treba od. ločiti za novo pot. zdaj v sosednjo Grandolo. Švo ega naj-jvestejšeea spremljevalca je po-s'al v prvi aivto. Claretti, ki J« še vedno ni sprejel, je odkaza) drugi avto, sam pa je sedel v Alfa Romeo in jima sledi Proti  deset'   so   bili  v Gramdoli.
Mussolini Jp naro?il CastelM. ju_ kj je poznal okolico, naj napravi izvidniško vožnjo do šv carske meje. CsstelH je ubogal; njegova  vožnja ni trajala
dolgo. Ustavili so ga partizani in ga aretirali. V gneči, ki je nastala, se je posrečilo nekemm oficirju iz Castcllijevega sprem. stva pobegniti in se peš vrniti v Grandolo. Ta oficir je sporočil duceju, kaj se je zgodilo. Ko je Mu.ssi.lini sUšal, da so partizana zaprli poti v Švico, se je odločil za vrnitev v Menaggvio. Pozno popoldne je že bilo, ko jim je to uspelo. Končno se je le pojavil Pavol ni. »Ali ste prisil s svojim oklepnimi vozom?e ja nestrpno vprašal Mussolini, ki je spet začel upati, da mu be beg »spel. Pavolini je pritrdil.
»Kol ko črnih srajc je z vami?« Je v sapi vpraševal Mussolini. Pavolini Je odlašal z od. govorom.
»Mille clnauecento? Due mil« le? — Tisoč pet sto? Dva tisoč?« je silil duce poln novih nai.
»Dodicj — dvanajst,« Je btl
odigivor. Mussolini ju se je zavrtelo. Znova se mu je povrnilo upanje] ko je slišal, da prihaja neroika oklepna divizija. Ko pa so Nemci res prišli, jih Je bilo vsega le 10 mož in 30 majhnih kamionov — žalostni os-tanki oklepne divizije, kj se je hotela rešiti v Avstrijo,
(Nadaljevanje prihodnjič.J, j
5306
78
DOLENJSKI CIST
Stran 1
Žrtvam v spomin
mmmEšm gostinci
PHIO VOLITVAMI
Vsa Dolenjska se v oktobru zgrinja na predvolilne sestanke po \oli;lnih enotah, po terenih, po podjetjih, po vaseh. Preavollilno obdobje je vzdramilo sleherno naselje v naših treh okrajih, zato ni akoraj moč v nekaj vrstah povzeti vse probleme, ki tarejo volivce. Stopimo na en sam predvolilni sestanek — med novomeške gostince.
Zbrali so se popoldne v sobi hotela Kandija. Izvolili so delovno predsedstvo, nato kandidacijsko komisijo, nakar je Maks Šorn, tajnik okrajne volilne komisije v izčrpnem referatu poudaril pomembnost jesenskih volitev. Ing. Ivo Zobec je v zgoščenem, klenem govoru nanizaj naš povojni gospodarski vzpon in velike uspehe na vseh polj:h družbenega deia. Takoj za obema govoroma so novomeški gostinci živo pretresali, kdo vse naj bi jih zastopal v zveznih, republiških in okrajnih oblastvenih organih. Sprejeli so sklep, da te bodo v predlogih kandidatov pridružili ostalim volilnim enotam in predlagali za zvezni Zbor proizvajalcev Avgusta Jazbinška,
J>rvoborca za pravice delovnega judstva in nosilca spomenice 1941,
za republiški Zbor proizvajalcev Staneta Smida, direktorja Tovarne lesnih izdelkov in Rika Cigoja, upravnika vodovodno inštalacijskega podjetja. Kot kandidata, ki naj bi zastopala novomeške gostince v okrajnem Zboru proizvajalcev, pa to predlagali Rudnja Pntarja, upravnika hotela Metropol, in Leopolda Hrastarja. invalida, upravnika invalidskega gostinskega podjetja.
Zahvala gasilcem v Ponikvah
Podpisani Radelj Jože iz Dol. Ponikev se v svojem imenu ter .sovaščanov najtopleje zahvaljujem prostovoljnemu gasilskemu društvu v Ponikvah, ki je v Imenu sovaš*?anov zahva-stu požara, ko je gorel sredi vasj avtomobil, naložen z bencinom. Le izredni požrtvovalnosti članov prostovoljnega gasilskega društva Ponikve ln vojske je moramo zahvaliti, da imamo še svoje domove.
Radelj Jože, Ponikve.
Kosilo
21. oktober v Sent jernju
Turoben jesenski dan Je bil, ko smo se na pokopališču oddolžili spominu talcev padlih borcev in žrtev fašistične drha-li. Pred desetimi leti so na ta dan Nemci pokosili s strojnicami 27 naših ljudi, od 15 let starega fanta, do bolnega starčka, ki so ga spravllj s postelje in ubili. Težki spomini nas vežejo na onj strašni čas: moškega ni bilo nobenega, razen tu pa tam kakega jtraćka in š« ta ie je skril, S pomočjo teh starih so žene zbijale krste in polagale vanje mrliče. Žalno svečanost je začel naš zdravnik dr. Jul-
Dragotht Gregorc 70-letnik
V nedeljo 18. C. m. je praznoval sedemdesetletnico rojstva po vsej Dolenjski znani prosvetni delavec, ravnatelj nižje gimnazije, tov. Draigotin Gregorc iz Dolenjskih Toplic. Jubilant je še vedno duševno in telesno čil in je do letošnjega šolskega leta izvrševal svojo el-uŠbeno dolžnost. Učiteljeva-1 je polnih 47 let, od tega v Dolenjskih Toplicah 43 let. Zaradi svojega naprednega mišljenja je bil že 7
stari Jugoslaviji preganjan. Zasluženi pokoj uživa sedaj v Skofji Loki, kjer sodeluje kljub visoki starosti kot odbornik SZDL, TD in v drugih organizacijah.
Jubilantu žele njegovi učenci in znanci še mnogo let!
Svojemu zvestemu in marljivemu sodelavcu želita ob sedemdesetletnici rojstva rudi uredništvo in up'rava Dolenjskega lista še mnogo zdravih, srečnih let.
80-letnica partizanske mame Terezije Knol
V Ribnici na Dolenjskem praznuje te dni 80 letnico svojega rojstva naša partizanska mamica Knol Terezija, ki je Storila toliko dobrega v časa NOB.
Leta 1941 je skrivala v svoji hiši, v kleti, prvo partizansko tiskarno. Bila je, čeprav že blizu 70 letna, tudi kurirka in raz-na&alka letakov po Pubnici in je opravljala službo obvešče-valke.
Njeno   gostoljubnost pozna
marsikateri borec in aktivist, saj je rada pogostila naše ljudi in jim pomagala, s čemer je pač mogla, kar danes tudi rada stori. V njenem domu so bivali v času NOB mnogi borci, med njimi sta bila gosta tudi doktor Aleš Bebler in pok, prof. Še.5ko.
Leta 1943 so jo Italijani zaprli zato, ker so zvedeli za njeno pripadnost, vendar so jo izpustili in jo le izgnali iz hiše, kamor se je vrnila šele leta 1945, tedaj, ko je bila svoboda. Naša partizanska mati je bila za svoje zasluge odlikovana z več odlikovanji.
Svoj? otroke je vzoa*&la t naprednem duhu, saj so bili t?si bodisi, aktivni bor-ci, oodisi aktivisti v času NOB in internirani v italijanskih in nemških taboriščih.
Cila in zdrava je Se vedno in je zadovoljna ko ve, da je s svojim delom pripomogla k zmagi.
Mama Knolova! Čestitamo Vam iskreno ob tem Vašem jubileju t željo, da bi bili ie dolgo med nami zdravi in zadovoljni.
Takšne mamice, kakršna ste Vi, bodo ostale vedno svetal vzor ie poznim rodovom po vsej naši domovini.
Iz Gotne vasi
Organizacija ZB Gotna vas se vse premalo pripravlja na spominsko svečanost, ki bo 1, novembra 1953 pn spomeniku padlih borcev pri »Roku« nad Gotno vasjo. Največ je za ta .ipomjnski praznik naredil sek-torskt odbor Zveze borcev iz Smihela. Spominska svečanost se bo začela ob 8, uri zjutraj, ko bo prebivalstvo Smihela in okolice izpred internata odšlo k Roku. Najprej bo nagovor padlim borcem, petje in recitacije, nato pa bodo položili vence na grob padlih borcev. Ob treh popoldne bodo obiskali tudi partizanske grobove na imthel-skem pokopališču
če Saje, ki je v lepem govoru počastil padle in omenil, da fašistični izzivalci spet segajo s svojimi kremplji po naši zemlji. To jo poudarili tudi številni šolski otroci, ki so polagali vence na grobove.
In glasovi pesmi šentjernej-skim žrtvam, ki jo je zapel zbor gimnazijk, so se izgubljali v jesenskem vetru . t.
Loški potok
Tudi pri nas je bila precejšnja mrzlica med potrošniki. Nekateri bi bili radi skoro vso moko pokupili, da bi onim, ki nimajo denarnih zalog, skoraj nič ne ostalo. Uslužbenci zadruge so se znašli in omejili količino, ki jo more in sme posameznik nabaviti. V bodoče bo treba na to Se bolj paziti, ker je v nekaterih ljudeh še vedno mnogo egoizma.
«*#
SZDL Je Imela v vseh vaseh »•stanke, kjer so razpravljali o Trstu, volitvah ln reševali važne vaške gospodarske probleme,
***
Roditeljski sestanek je bil v šoli. Navzočih je bilo okrog 80 ljudi. Se več tako uspelih sestankov bo rodilo boljše vzgojno delo v naših družinah. C,
V soboto 17. oktobra je bil v Loškem potoku pogreb 20-let-nega mladeniča Košimij Jožeta lz Malega Loga. Na odsluženju kadrovskega roka se je smrtno ponejrečil. Izučil se je mizarske obrti in Je delal v domačem podjetju. Udejstvoval se je pri gasilski četi, mladini, igralski družini, pevskem zboru ln fizkul-turi. Bil Je veder, zdrav fant. Povsod je prinašal dobro voljo. Na zadnji poti ga je spremilo mnogo ljudi. Prijatelji in znanci so mu poklonili številne vence; pevski zbor mu j« zapel v slovo: »Vigred se povrne«. Prizadeti družini, podebr.o materi, ifkreno sožalj«.
***
18, oktobra je bilo na Hribu v kino dvorani predvolilno zborovanje. Govoril j« predsednik OLO Kočevje Janez Pirnat. Razložil je, kako je s Trstom in volitvami.
Za vsakega človeka je potrebna zadostna in redna hrana.   Redno   uživanje hrane zelo ugodno vpliva na telo. Mnogi   obrtni  vajenci imajo v   Dijaški   kuhinji zadostno in   tečno   hrano, prihajajo pa   na   kosilo   okoli   3. ure popoldne ali še kasneje. Na vprašanje zakaj prihajajo tako pozno in dobivajo še poslano in nič več tako okur.io nra-no, da morajo biti že pošteno lačni, vsi odgovarjajo, da ne smejo iz delavnic, da se predolgo zamude na poti v kuhinjo in nazaj, da morajo po 2. uri še pospravljati. Ti odgovori res drže. Nekateri imajo le nekaj minut do kuhinje, drugi pa prihajajo iz Bršlina ali iz Grma. Toda ti izgovori ne bi smeli biti pravilo za podjetja, da   hodijo  vajenci na kosilo šel po polnoma končanem delu. Prizadeta podjetja in mojstri se ne zavedajo, da so mnogi do tretje ure popoldne lačni, da mnogi niso imeli niti grižljaja v ustih, da so odvisni samo od dveh ali troh obrokov, da je večerja zopet ob šestih in da se v kratki dobi treh ur ~ "iTZZlce mlad človek 2 krat »nabaše«, dolge ure pa ostaja lačen. Vajenci  pa imajo v prvi vrsti dolžnost,   da se pridno uče, imajo pa tudi pravice, pravice, da v-rednem času jedo. Te sc osnovne in prve, posebno zato. ker fizično delajo in se razvijajo. Apeliram v imenu prizadetih oseb, da podjetja in mojstri pomislijo na to opozorilo, se vživijo v osnovne potrebe vajencev in jih puščajo pravočasno na kosilo.
Ringo
Bilo Je v Čatežu pri Veltkii Loki pred desetimi leti v opoldanskih urah. Iz dimnikov se ni
kadilo, na obed r.i nihče mislil. Vas je bila nema in prazna; le tu in tam je taval prepaden člo-vsekakor da jemlje slovo od vsega, kar mu je drago.
Bližali so se Nemci v oktobrski ofenzivi leta 1943. Esesovci. Pred njimi groza, za njimi krik mučenih in vzduh požarov.
V Sinjurjevi kleti, prvi domačiji pri vhodu v vas, se je stiskala gruča ljudi: gospodinja s tremi hčerami in svakinja, družina Rihtarjeva — mati in sestre heroja Ga&perja Simonči-ča z možem in tremi otroci, Andrejčkova mati z dvema bo-lehnima s-movoma in hčerjo ter kmet Bregar Anton in starka Paucar Frančiška.
Tesno je bilo pri srcu vsem zbranim ob zamolklem treska-nju, ki je zdaj pa zdaj pretresalo zrak. Le Rihtarjeva mala Ani »e je v materinem naročju brezskrbno igrala s svojo punčko.
Nenadoma so bili Nemci v vasi. Začulo se je rezko streljanje, nekaj pretresljivih vzklikov in — klet je bila mrtvašnica Sedemnajst iznakaženih trupel je križem in v kupih ležalo po tleh. Le male Ani n« bilo nikjer. Sele kasneje smo triletnega trpina strpano in skrito pod neke deske v kleti. Z otrplimi ročicami je krčevito »tiskalo k jebi svojo lutko.
Kako je otrok z materinega naročja prišel pod d ske, kdo ve? Morda je »begovca«, ki j>ih je bilo nekaj med nemškimi vojaki, obšel sram nad zverinskim prelivanjem krvi, ki ni prizaneslo niti d. tetu v materinem naročju, pa je hotel sam sebi prikriti zločin? Ali kak Nemec ni prenesel pogileda na malo ne-
Najemniku |e razkrila streho ndd glavo
Kakšne neverjetne stvari si dovolijo posamezni ljudje v svojem največkrat neutemeljenem sovraštvu do bližnjega, ka-ie naslednji slučaj:
Alojz 2itnik iz Dobove pri Otočcu ob Krki stanuje s svojo družino v hiši, ki je last Marije Selak iz iste vasi. Z r.jo ima tudi najemno pogodbo, vselil pa ie Je z dovoljenjem stanovanjske komisije prj obč. LO Trška gora. Pred. časom je Se-lakova odpovedala 2itniku stanovanje, vendar stanovanjska komisija te odpovedi ni upoštevala ln zato Zitr.ikn ni nakazala drugega stanovanja, posebno še, ker ima Selakova poleg te ie dve svoji hiši. Ker ni uspela z odpovedjo, je Selakova prejs-
Dol. Prelesje
V Dol, Prelesje, Kot in še preko Kolpe v Blažence in Ste-fance napeljujejo električne žice iz transformatorja pri Dolu. Kaže, da bodo ti kraji kmalu dobili električno luč.        J, S.
nji teden v času, ko je bila Žitni kova družina odsotna, vdrla v njegovo stanovanje ir. razkrila streho ter opeko odpeljala. Tako je sedaj petčlanska družina v teh deževnih in mrzlih dneh z vsemi prid lki in opremo v hiši brez strehe. Pripominjamo še, da je bil Žitnik aktivni borec v NOV. Komentar o takem početju proti borcu z družino, prepuščamo našim bralcem, povemo pa še to, da je bila Selakova (če je še df>n?s, ne vemo) predsednica vaškega odbora SZDL.
dolžno Žrtev ob spominu na lastr.o dete doma?
S trag dijo v kleti ie daleč ni bilo konec morije tistega črnega dnp, 28. oktobra. Se 29 naših mirnih kmečkih ljudi - sovaščanov je padlo v istih opoldanskih urah. Med njimi 19 gospodarjev, družinskih očetov. Poslopja pa }o gorela kot žrtve-niki, na katerih se je žgalo ljudsko imetje. Komu?
Nikdar ni zamrl v r.aslh srcih spomin na prestano gorje jn strašne žrtve, ki smo jih dopri-našali. Večno bodo skelele rane, ki nam jih je prizadejal okupator. Se nam doni v ušesih jek
strelov, Še zijajo vrzeli, ie niso zabrisani sledovi krvi. Kako bi mogli mirr.o gledati, da se pravica, ki smo si jo priborili z brezmejnim trpljenjem in ju. naštvom, deli kot nagrada zločincem?
Saj bi sa odprli grobovi...
2e sama prežalostna obletnica, ki poteka prav ob najnovejših dogodkih, vžiga v nas odpor do skomin pregnanega okupatorja in krivičnega posega v naše pravice. Nikoli ne bomo pustili rmsariti naše narodno telo.
Slava žrtvam!
Matija Miklič
Občni zbor Ciril-Metodi^skega društva
22. oktobra so se v prostorih Sindikalnega   doma   v Novem
Šentjernej
17, ui 18. oktobra so bili zbori volivcev za izbiro kandidatov za republiški in zvezni zbor v Šentjerneju, Orehovici, Gradišču in Vrhpolju. Z izjemo Orehovice je bila udeležba povsod prav dobra. Volivci so ge zelo zanimali za polit i.na in druga vprašanja, enako pa tudi za notranje probleme, posebno za kmetijske. Seveda ni manjkalo tudi raz-pr ve o davkih in drugih lokalnih zadevah. Z zadovoljstvom so vzeli na znanje pojasnila članov občinskega in okrajnega ljudskega odbora, da bo že v prihodnjem letu davek predpisan na osnovi čistega katastrskega donosa. Upravičeno pričakujejo, da bodo dosedanje napake pri obremenitvi popravljene pri razpisu IV. akontacije, ki bo obenem tudi dokončna odmera za letos.
Zdravnik dr. Saje je volivcem pojasnil pomen krvodajalstva, nakar s* je takoj prijavilo nekaj prostovoljnih dajalcev krvi. Volivci na Vrhipolju 10 prav tako toplo pozdravili zamisel istega zdravnika, naj bi vsaj za poletne mesece, ko je na polju največ de'"», ustanovili na Vrhpolju otroški vrtec. Ravnatelj nižje gimnazije v Šentjerneju tov. Martin M ar inč pa je pozval posebno dorašč.ajočo mladino, da se ie v večjem številu prijavi za zimske izobraževalne tečaje, kj jih tudi za to zimo pripravijo v Šentjerneju.
Kot kandidate p* so povsod potrdili za Zvezni zbor tovariša Ing. Jožeta Levstika, za Republiški zfoor pa Franca Pirkoviča-Corta. V fentjerneju so pole« Pirkovi*a predlagali za kandidata Se tovariša Antona Hudo-klina-Boruta lz Vrhpolja.
mestu zbrali na svoj III, ©bini zbor dolenjski duhovniki, člani CMD, S konference, ki je potekala v razgovorih o Organizaciji združenih narodov, so poslali ostri protestni resoluciji glede krivičnega sklepa Angloame-riškjh oblastj o pr pustitvi cone A in Trsta Italiji: prva, ki so jo poslali Izvršnemu svetu LRd, Izraža prepričanje, da bodo naši narodi prišli do svojih pravic, druga, ki so jo naslovili na osrednji odbor CMD pa protestira proti vmešavanju visokih cerkvenih krogov v italijanska imperialistična stremljenja po naši z:m!ji.
Člani   Socialistične zveze, delovni kolektivi, podjetja, zadruge,   ustanove   in vsi državljani, prispevajte v • VOLILNI SKLAD. Vsa denarna sredstva nakazujte na tekoči račun pri NB štev. 601-T-290.
Major Mltmt prvi dosegel ti. kategori o
Novoletno nagradno žrebanje z bogatimi dobitki se naglo približuje: ali ste poravnali zaostalo naročnino za »DOLENJSKI LIST«?
V zadnjih dveh tednih So na šahovskem turnirju za II. kategorijo odigrali zadnja tri kola, toda zaradi prekinjenih in odloženih partij turnir še ni zaključen. Medtem, ko je bilo stanje na vrhu tabele še nejasno in to predvsem zaradi številnih prekinjenih ter odlož.nih partij, se je sedaj ie precej razjasnilo. Major Mičović Je prvi odigral vse partije in. tudi prvi dosegel normo 7 točk za II. kategorijo. V zadnjih kolih je re-
Ribniki muzikanti pri kočevski spovedi
Trije muzikanti iec Ribnice, trobentist, klarinetist in basist «0 potem, ko so preveseljačili cel piredpust in s svojimi Instrumenti zabavali staro in mlado, na veliki teden prispeli v Kočevje. Tu jih je končno za-srbela vest m so sklenili, da se očistijo grehov. Stopili so v bližnjo cerkev. Prvj je stopil k sipovednici trobentist, toda smola — mož ni ratzumel nemško, duhovnik pa ne slovensko. In ko je skesani trobentist začel iztresati svoje grehe, ga Je duhovnik, ki ni razumel be-b d, prekinil z besedo »was Jst«' (kaj pravite.) Troben tist je mislil, da ga vprašuje za basista in je pokazal naaaj, ćeš, on Pa pride za menoj. Duhovnik jezen nato: »Fsel, marš!« Trobentist je smatral, da mu je duhovnik 9 temi besedami naložil pokoro In se je zato umaknil in dal mesto klarinetistu. Dvogovor in sporazum med njim ln duhovnikom je bil nataeno tak, kot pri prvem grešniku ln se Je prav tako zaključil z: »Esel, ma.rš!« Oba sta se umaknila v ozadje cerkve i»n s strahom pričakovala, kaj se bo zgodilo z basLs>tom, ker sta bila prepričana., da je oba izpraiševal za njega. Izpoved basista pa se je prav tako hitro končala, le da je duhovnik z nilrn zaključil z dvema »Esel, marš.«
V kotu cerkve so nato vsi trije stopili skupaj in se drug drugega izpraševali, koliko je ItEiteri dobil pokore. »Meni Je naložil  en marš«,  je povedal
trobentist, klarinetist pa je povedal, da ima on prav toliko. Basist pa J« t kislim obrazom povedal, da ima on za pokoro kair dva maršar Nak, so reki'., skupaj smo grešili in skupaj bomo delali pokoro. In ker so kot dobri ver iki verjeli, da j« najlbolj'še, če pokoro čimprej opraviA, »o stopili skupaj in kar v cerkvi odtrobentali dva marša, da bo naloženi pokori zadoščeno.
N. Urvancev:
IZUMITELJ
— Sedite. Kaj želite?
— Zvedel sem, da ste med pi-»ačt jn vas prosim, da mi pomo-rete. Krtko je to, prosim vas: delam in delam, si razbijam glavo za splošni blagor, pa me nihče ne podpira.
— Kaj pa «te izumili?
— Vsemogoče, kakor je Že treba za splošni blagor. Nekateri ijudje bi hoteli samo znanstvenih izumov: iznajdejo mikroskope, 7obna kolesa, računske stroje, ki pa jih živ krst ne oovoha. Jaz pa prihajam iz globin življenja in cem napovedal neizprosen boj temnim pojavom, ki so vsem na poti.
— Zanimivo.
— Menda. M >-*;kaj sem izumil; same koristne reči. MfMH
— Na primeri*
— No, na primer. Koliko je zdaj potepuhov na svetu! Posedajo po mestnih vrtovih, smetar:jo 3 sončnicami, izzivajo občinstvo. Za take Jkodlpvce sem izumil za-klopne klopi.
— Kako?
— Kar tako, da se bo vsaka klop, ki se nanjo posadi, odprla 111 00 štrlel iz nje iebelj. Če te bo v sedel enkrat, ne bo poizkusil Še Jru>;ič. Ali pa krošnjarji: venomer nam postajajo pred gostilnami in sedajo kar na stopnice. Ponekod namalejo hišniki stopnice 1 kolo-mazom, ali mar je to krošnjarjem. Kaj ■< capinu do tega, Če si uma-ie hlače. Glejte, izumil sem tako mazilo, da se bo kromjar pnlepii ob stopnice in ne bo mogel vstati. Priti bo moral hi.Snik ali stražnik, mu tleč" hlače in ga odpeljati v luknjo.
— Ce pa ne bodo hoteli sesti?
— Tudi na to sem mislil. Ce se nc bo vsedel, bo vendar kam postavil svoje blago. Kaj ne? Zato bom nastavil na vseh krajih steklenice s tekočino lastnega izuma. 1/vr.st-na reč, smrdi kakor kuga. Ce postavi svoj pladenj, bo steklenica počila ln bo vsa ulica smrdela. SJaibo za kromjarje, zakaj nihče ne bo kupii smrdljivega blaga. Fi-nancarji bodo tudi takoj zasačili krošnjaria; celo policijskega psa )im ne bo treba, ker bodo kar zavohali, kje smrdi.
— To so malenkosri, ki nimajo posebnega pomena. Nimate Li nekoliko bolj potrebnih izumov?
— Bolj potrebnih? Prosim, kolikor hočete. Denimo: alkohol. Za pijance sem izmislil tole. Vse gostilne in kleti bodo smele prodati posamezniku 12 steklenic piva, eno steklenico žganja in nič več. Vse, kar si kupi pijanec povrh, naj bo mešano z ricinovim oljem. Pijanca bo izpraznil in takoj izvajal posledice. To je koristno zdravju in bo odvadilo ljudi popivanja.
— Če pa ne bo hotel piti rici-novega olja?
— Bo pil. Moral bo. Prisilili ga bomo. Sicer pa se pravi pijanec
ne brani pijače — razen vode. Ah pa vzemiva še bolj tehtne reči: vlome, tatvine. Izumil sem tako sredstvo, da bo sleherni pozabil to obrt. Stvar je tajnost, ki vam je ne zaupam. Pred vsako hišo bom nastavil past: vlomilec bo šel noter, pa se bo ujel. Zlomil si bo nogo ali pa vrat, če bo padel.
— Dobro. Kako pa drugi ljudje; saj se bodo vsi ujeli?
— Ti naj hodijo skozi kuhinjo po drugih »topnicah.
— Če pa pride tat rudi tja?
— No, potep bomo_ nastavili past tudi tam, svojim ljudem pa bo gospodinja vrgla vrv skozi okno.
_ In č« bo tat zlezel skozi okno?
— Na Okno se labiko položi bomba; ta ga bo raztrgala na koščke.
— Če pa zadene na bombo pošten človek?
— Mar mi je! Za splošni blagor se lahko človek žrtvuje. Previdnost bo paČ potrebna, ali tat se nam ne sme smiliti, prav mu bodi! Potlej: kaj nameravam z le-
nuhi!? Za lenuhe imam znanstveni izumu, da bodo takoj postali pridni.
— Kako mislite, ali naj se lenoba preganja z znanostjo?
— Lenuh, prosim, hoče vedno iz pisarne ali tovarne, da kadi, klepeče in podobno. Jaz pa izrabim naravne moči. Lenuhu dam n* trebuh kos železa, denimo spono okoli pasu. Stroj ali miza pa bo opremljena z znanstvenim elcktro-magnetom. Lenuh hoče ven, magnet ga vleče nazaj. Čim bolj lenuh besni, tem močnejša postaja elektrika in ga ne pusti naprej. Lenuh bo lenaril eno uro, dve uri, potem pa se bo naveličal in se poprijel dela. Slednjič ga utegne delo še veseliti. Koristen izum, kaj ne?
— Ali ste ga že poizkusili?
— Ne se. V tem je vsa nesreča. Veliko ljudi sem obletal in nikomur ni mar za splošni blagor. Po-ma^ajre vsaj vi. Če mi boste dovolili vsaj en poizkus, bom uganil take reči, da bo hudirjevo vroče. Lepo vas prosim — pomagajte domaČemu izumitelju!
Sveti gehe-iveg, prml za nas!
Za poslikainje neke romarske cerkvice so nekoč najeli nemškega slikarja. Pobožne ženice so bile navdušene, da bo cerkvica dobila novo mnlarijo in so skoraj ves dan stala v cerkvi ln opazovale delo slikarja. Najbolj vztrajna in radovedna je bila ena, ki je hotela na vsak način izvedeti, kakšne svetnike bo naslikal slikar. Stopila je do nje^a, ko je delal skice za posamezne figure ln ga vprašab: iGospod, kateri sve*-nfV no bo fn?« »Teh v/pi^s nicht (jaz ne vem niči« ie od^nvo'-i' slikar.« »O sveti lehveisnicht, prosi za nas,« je pripomnila na-
to pobožna ženica. Njena radovednost pa še ni bila potolažena in prj drugi skici je vprašala: »Gospod, katerj svetnik pa bo tole?« S'ikar na4o: »Gehe wewea Weibe (stran baba)!« 2entca: »O sveti cehev/eg prosi Za nas.« Se pri tretji skici se je ustavila radovedna ženica in ponovila vprsšpmie, katerj svet-nik bo to. Slikar razjarjen jo prime za rame in pnrune skozi vrata t besedami: »Marsch hi-nuus!« (Marš ven.) Zenica naj pred vrati pol>ožino sklene roki in zavzdihne: »O svet! ma.rewschh'in3'Ui3, zakaj so ta gospod tako hudi.«
miziral 1 favoritoma dr. Gole-žam in Sitarjem, z zadr.je imenovanim šele v 9-uri borbi, čeprav je bil Sitar nekoliko boljši. Od desetih partij, kolikor jih je odigral, je Mičović le štiri remiziral, vse ostale pa je dobil. Z osmimj točkami si je oiifuraJ eno od prvih m-st. Naslednje mesto zavzema dr. Golež. Tudi dr. Golež je resen kandidat za en0 prvjh mest, potrditev II. kategorije pa mu je že zagotovljena. Prekinjeni partiji z Me-dicem in F,inkom jta mu prinesli dve efeli točki, kar bo dovolj za II. kategorijo. Tretje mesto zavzema Skerlj. Nihče in tudi sam ni več računal, da bi dosegel II, kategorijo, kajti po šestih remijih ne bi smel Izgubiti niti pol točke. Toda vse take račune j>; postavil na glavo. Zadnje zmage in pa boljši položaj v prekinjeni partijj z dr. Goležem mu dajeta še veliko upanja, da bo nadoknadil, kar je preje zapravil. Sitar je vsekakor največji tekmec za naslov prvaka turnirja. Ima sicer šele pet točk, toda raz.n dr. Goleža jame slab** nasprotnike. Verjetno bo odločilna partija z dr. Goležem, kj bo odigrana še ta teden. V zadnjih kolih je precej nazadoval Fink, ki ima še dve odloženi partiji, prekinjeno partijo z dr, Goležem pa je izgubil. To mu je prvi poraz, toda še vedno ima upanje na II. kategorijo. Šesto mesto zavzema M-edic, ki je odigral že vse partije. Zadnji del tabele pa zavzemajo Kotnik, Japelj, Ljčina in drug^ Njihov vrstni red bodo odločil« šele odložene partije.
Po računih je sedaj še vedno pet kandidatov za II. kategorijo, lo je prvih prt na tabeli, toda s porazom Finka se je število nepremaganih skrčilo na štiri. To so vodiči Mičović, dr. Golež, Skerlj in Sitar,
Pred zaključkom turnirja je stanje naslednje: Mičović 8 točk, dr. Golež 6 (eno prekinjeno jn dve odloženi), Skerlj 6 (ena prekinjena), Sitar 5 (ena prekinjena in trj odložene), prof. Fink 5 (3), Medic 4 točke. Kotnik 2 ln pol (3), Ličina, Japelj 1 in pol (3) itd.
Začetek turnirja za lil, kategorijo bo v torek, 3. novembra ob 20. Šahisti! prijavite se pri tov Mihelimi. M F.
Knmka nesrrč
Skocjan. Prt kuhanju žganja je padel pod kotel in se pobil delavec Anton Fabjan.
Urina sela. Pretres možganov je dobil pri padcu s kolesa delovodja pri grdd podjetju »Krka« Franc Hrastar. Na posledicah poškodb je umrl.
Sentrupert. Na sadnem ml mu
si je poškodoval dva prsta desne roke učenec osnovne šol« Bogdan Jerman.
Dru/irska vas. Zaradi neprevidnega ravnanja z bencinom je dobila opekline na obeh rokah poljska delavka Marija Mlakar.
Decja vas. Upokojenka Angela Vovk iz Ljubljane si j« v Deoji vasi pri padcu zlomila desno nogo.
Otavec. Pri padcu na pločniku v Črnomlju si je zlomila levo nogo delavka Tovarne učil v Črnomlju Zofija Rožič.
Drganja sela. Med pretepom v gostilni v Novem mestu je dobil poškodbe ■ steklenico Franc Poreber.
KoJevJ«. Levo nogo je zlomilo delavcu gradbenega podjetja »Zidar« Ivanu Lipovcu, ko je prišel pri trčenju med avto in zid.
I.esnlca. Pri padcu s kolesa Je dobil poškodbe na obraeu ta kolenu posestnikov sin Janez Jane.
Mali op.'asf
OKRAJNA  CESTNA UPRAVA
N. mesto obvešča, da je rnoe* preko Krke na cesti št. 1M3 Maharovec—-Draga od 1, novembra 1953 do nadaljnjega za ves promet zaprt.
S 1. NOVEMBROM prične obratovati mizarska delavnica Ignacija Perše v Birčni vasi 49. Priporočam se za naročllaf Cene solidne! — Pčrše Ignac, Birčna vas 49, p. Smihel pri Novem mestu,
PRODAM |epo trodelno omaro, pripravno za kredenco in perilo ter vfliko mizo. Seidlova 13 — Novo mesto.
PREKLIC Preklicujem vse, kar sem govoril proti Ani in Leopoldu Pintarič in se zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega po-stooka. — Jo.^ip Grzetič, Kva-sica 2, p. DragatuS.
OBVESTiLO
Mestna občina Kočevje obvešča, da bo opuščeno mestno pokopališče v Kočevju spomladi 1945 odpravljeno. Svojci pokojnikov, ki želijo pokoj, s pokopališča prekopati in prenesti na pokopališče na Trati aH drugam, naj to store najkasneje do 25. aprila 1954. Meseca maja 1954 bo Pogrebni zavod v Kočevju iz opuščenega mestnega pokopališča odstranil v»e spomenike, ograje itd. ter Izravnal grobove.
Natančnejša pojasnila daje Pogrebni zavod v Kočevju,
OBJAVA
Kolesne plašče, ki jih Imate v popravilu že čez leto dni, dvignite takoj, sicer izgubite pravico do lastništva. Naročilnic« štev. 44, 44.6, 69, 103, 114, 151, 171, 181, 1»5, 254, 278 in 297.
»AVTOPROMET« — (preje OKAP) Novo mesto
Stran 4
DOLENJSKI EISU
Srev. 4B
Opombe k živinorejskim razstavam
Prizadevanja OLO in Okrajne zadružne zveze v Novem mestu ter živinorejskih odsekov kmetijtskjjh zadrug so rodila sadove: rajzstavo goveje živine 20. septembra na Grmu pri Novem mestu in 27. septembra v Am-brusu pri Zagiradeu. Strokovne ocenjevalne komisije so vsakemu raizstavljalcu natančno orisale prednost in pomanjkljivosti razistarvljene živine, strokovnjaki so tudi ostalim obiskovalcem razstav predočili pomanjkljivosti nase živinoreje. Ce hočemo biti pravični, moramo priznati, da je vzreja si-vorjave govedi vse bolj uspešna, vendar pa je do čistokrvnih plemenskih živali še dolga pot. Vsa živina je ocenjena le v drugo in tretjo skupino, zato te bo morala do prihodnje razstave tako izboljšati, da jo bomo lahko ocenili že v prvi in drugi razred. Iaboljsala pa se bo 1«, če jo bomo znali negovati. Kako?
Najpreje moramo urediti hleve, ^a bo v njih snaga in da bo pritakalo vanje dovolj svetlobe. Stene hlevov moramo ometati in pobeliti ter tla izravnati, da ne bodo pod zadnjimi nogami živine jame, polne gnojnice. Ce je le mogoče, položimo za stajo po tleh debele deske, da s« bo gnojnica laiže odtekala. Vsa okna in line v hlevih morajo biti čiste in dovolj velike, da bodo pu-Sčale zrak v hlev. Pajčevino moramo na stenah in po stropu večkrat omesti.
Večina razstavljene živine, posebno v Amforusu, j« imela vzboOene (ribje) hrbtenice, kar Je posledica visokih jasli. Pri toteeovanju po krmi se kosti lopatice st^Vnjo in živina dobi ozek hrbet in ozek prsni koš. Pri pa&i aH kadar se živina hrani 1z nizkih jasli na bp nasip rotno plečne lopatice razMrjajo  in  pleča  ter prsnJ
Ponosen sem, da v teh kralh, kf
da sem kandidat prav v teh krajih, kjer sem se boril
V teh dneh pred volitvami .potrjeni kandidati prihajajo med svoje volivce, da se seznanijo z problemi kraja in tudi z ljudmi. Zlasti Ing. Jože Levstik, kandtdat novomeškega okraja za Zvezno ljudsko skupščino se skoraj vsak dan mudi v posameznih krajih novomeškega okraja. Čeprav so mu problemi vse Dolenjske dobro poznani, je še vendar toliko stvari, 0 katerih se je treba pogovoriti z volivci in jih tudi seznaniti z gospodarskimi in po-litlčnimi problemi doma in v svetu.
Tudi tovariš Franc Krese -Coban, ki je kandidat za sektor Trška gora, Trebelno, Mokronog ln Mirna peč, redno prihaja med volivce. V nedeljo, 25. oktobra zjutraj je imel sestanek v Otočcu, katerega se je udeležilo okrog 100 ljudi. — Uvodoma se je volivcem zahvalil za zaupanje 1n poudaril, da je ponosen na to, da je kandidat prav za te kraje, kjer se je med vojn0 boril proti vsem sovražnikom, skupno s prebivalci in borci iz teh vasi. Lepo po domače je nato udeležencem zborovanja pojasnil splošne državne probleme, zlasti tržaški problem z ozlrom na zadnje dogodke, volivci pa bo njega seznanili z raznimi krajevnimi, odnosno občinskimi problemi, kot je elektrifikacija gornjih vasi, gradnja mostu čez Krko ln drugi. Tovariš Krese je tudi obljubil, da bo v dneh do volitev  obiskal  po  možnosti vse
kos postaneta bolj iiroka in globoka. Povsod po svetu, kjer redijo plemensko živino, jo hranijo iz nizkih jasli, zato je njihova živina globokega, valjaste-ga trupa.
Ce so hlevi lepo urejeni in suhi je žtivino lahko anažiti. Razstave pa so pokazale, da so živinorejci snažili živino šele en dan prej, kot so jo prignali na razstavni prostor, namesto, da bi jo čistili vsak dan. Živino ne čistimo samo zaradi lepega izgleda, ampak predvsem zato, da z nego kože pospešujemo krvni obtok in kožno dihanje. Mehka koža z gladkimi dlakami, j« znak dobre mlečnosti. Morda bi kdo mislil, da ni treba negovati parkljev. Toda nasprotno. V slabih hlevih rastejo parki ji preveč v »copato«, tako da se celo križajo. Zato ni čudno, da živina šve-drasto ali sabljasto stoji. Da bomo te napake odpravili, je treba vsaj na vsakega pol leta živino, ki je v hlevih, peljati h kovaču, da parklje pravilno obstriže. Na paši in pri viprež-nl živini se parklji sami obrusijo. Napaka je tudi, da mlade telice, kj smo jih zgodaj od-staviM, prezgodaj pripuščamo. Bike moramo čimveč pasti In imeti na prostem, da se utrdijo. Vprežni biki drugje po svetu dočakajo do 10 let starosti. Na Holandiskem sem videl bika, ki j« bil 1000 kg težak in je jmel že 1800 glav potomstva, pa je vendar še vedno uspešno plemenih Seveda, bil je stalno vprežen ali pa na paiši. Biki, pravilno rejemii, so šele v šestem letu starosti popolnoma razviti in plemensko zreli.
2ivinorejci bodo morali imeti na razipolaigo vnaprej čimveč rodovniških podatkov ln voditi točno mlečino kontrolo. Rejec, ki mu je krava v osemnajstih letih rodila 11 telet in dala po 2500 do 3000 litrov mle-
kandidiram prav er sem se boril
vasi v svoji volilni enoti In Imel sestanke z ljudmi. Čeprav je težji Invalid se bo potrudil, da se bo še pred volitvami čimbolj seznanil z vsemi volivci. Podobne sestanke ln razgovore z volivci bodo ImeM tudi ostali kandidati novomeškega okraja.
^asradni taleča i
Da hi postalo glasilo okrajnih odborov SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto »Dolenjski list« Še vernejši odsev vsega gospodarskega političnega in kulturnega življenja vseh treh okrajev RAZPISUJEMO nagradni natečaj. Želimo predvsem kratkih vesti z vseh področij družbenega življenja, več prispevkov za Popotnega Janeza, da se bo redneje oglašal, več izvirnih do-mislekov in humorja ter kratke črtice iz današnjega življenja. Prispevki naj bodo kratki, dogodki in vesti napisane, kar se da zgoščeno. Vse objavljene prispevke bomo honoriraJi, hkrati pa bosta ob Novem letu dva najmarljivej-ša dopisnika nagrajena s knjižnima nagradama, in sicer
I. nagrada — Vladimir Dedijer: Josip Broz-Tito prispevki za življenjepis.
II. nagrada — Knjiga: Svet humorja in satire.
Dopisniki, ki se bodo udeležili nagradnega natečaja, se naj podpisujejo s polnim imenom, navaja-io naj točen naslov in naj prilagajo svojim dopsom listke z napisom: Za nagradni natečaj.
Uredništvo
ka letno, je dosegel z wrejo uspeh m je lahko ponosen na svoje delo.
2ivinorejec ne sme odiproda-jati najboljše živine. Sele ko bo imel poln hlev potomstva te odlične živali, naj jo odipro-da.
Ce hočemo dosegati lepše uspehe pri vzreji živine, moramo sejati več črne in nemške detelje jn več lucerne ter več ovsa in Lanenega semena. Eno leto stari bikci bi morali tehtati 280 do 300 kg, a telice 250 do 280 kg, če jih hočemo uvrstJiti med plemensko živino. Na Grmu tehtajo eno in pol leta stare telice 350 do 400 kg.
Pregovor pravi, da se krava pri gobcu molze. Zato naj bo v poletju živina predvsem na pašnikih, pozimi pa jo hranimo poleg suhe krme še s korenjem in si Hrano krmo. Ne sejmo toliko ajde in repe, ampak raje koruzo (po ječmenu in pšenici) za siliranj«, da nam bodo dajale krave tudi pozimi dovolj mleka. Na kmetijski šoli Grm molzejo krave čez zimo prav tako, kakor v poletju. Ocenjevalne komisije bodo ocenjevale živino po mlečnih znakih, negovanju, molznosti jn po vtisu, ki ga bo živina naredila na obiskovalce razstav. Zato živinorejci — pogum!
Kazen za nakupovalen
Potrošniška mrzlica je hudo zagrabila tudi nekatere sebične-že v črnomaljskem okraju, ki so imeli denar in so si predstavljali, da bodo že čez nekaj dni trgovine prazne. Okrajno sodišče v Metliki Ima polne roke dela. Zaradi kršitve zakona 228 drugi odstavek je kaznovana po-slovodkinja iz Preloke z dvema mesecema zapor., keT je prodala Dragru Babiču 300 kg moke. Babic Drago, obrtnik iz Vinice je kar dvakrat nakupoval, prvič 9. oktobra 300 kg moke, a 12. oktobra 120 kg. S sebičnostjo, ki posebno v teh resnih dneh nikakor ni utemeljena, je oškodoval ostale potrošnike in bo zato sedel 7 mesecev.
Tudi Kristini Macele Iz Gorenjcev pri Semiču se je zahotelo zalog, čeprav ima obsežno posestvo in pridela letno do 20 mernikov pšenice. Kupila je 240 kg moke, 50 kg Sladkorja, za kar je dobila 5 mesecev zapora.
V    nekaterih belokranjskih
GOSPODARSKI KOLEDAR 1954
bo izšel iz tiska pravočasno. Zato je le še nekaj dni čas za naročilo reklamnih oglasov ln uvrstitev naslovov gospodarskih organizacij v seznani, ki bo objavljen v tem koledarju.
Državna gospodarska podjetja in obrati, podjetja in obrati zadružnih Ln družbenih organizacij, obrtne in nabavno prodajne zadruge, kmetijske zadruge in gospodarski zavodi ter ves privatni gospodarski sektor naj uporabijo to priliko in naj popularizirajo svoje proizvode, kvaliteto proizvodov, cene In svoje usluge. Ogilas v »Gospodarskem koledarju 1954« Je najboljša, najcenejša ln celoletna reklamal
Podjetja, ustanove, zadruge, družbene organizacije, delavci, nameščenci, obrtniki, kmetje, gospodinje! Se danes naročite »Gospodarski koledar 1954«, ki je najboIjtšJ strokovni priročnik in svetovalec vsakemu poslovnemu človeku. Zato priporočite v službi, v organizaciji ln doma ter vsakemu znancu, naj naročijo »Gospodarski koledar 1954u. Od 15. oktobra 1953 dalje velja pred-naročniška cena din 300 Za izvod.
Vsa naročila pošljite upravi časopisa »Nova proizvodnja«, obzornik napredka v tehniki ln gospodarstvu, Ljubljana, poštni predal 331, (tekoči račun NB Ljubljana 601-T-160).
trgovinah še ne vedo kaj je red. Suštaršič Jože, poslovodja KZ Strekljevec je 17. oktobra prikril 34 kg sladkorja, da bi ga prodal Janezu Golobiču, očetu prodajalke. Sladkor je prikrival tudi Anton Pečaver, poslovodja Splošnega trgovskega podjetja Semič. Zatajil ga je 7. oktobra in sicer 93 kg, t ako da ga je lahko prodal Kristini Macele. Tudi Alojz Sikoliber, poslovodja KZ Vinica ne pozna zakonov. Prav on je prodal 120 kg moke Dragu Babiču, a zase jo je shranil 70 kg. Proti vsem omenjenim je uveden kazenski postopek.
Medtem, ko se v Beli krajini prijavljajo vedno novi prostovoljci Za obrambo naišlh nacionalnih pravic in svobode dela nađe zemlje in nadih ljudi, se najdejo posamezniki, ki v tem trenutku mislijo samo na svoj lastni želodec ln hočejo s takim grabljenjem napraviti zmedo v preskrbi delovnih ljudi. Zato za take ljudi nobena kazen ni prestroga.
(faeioktanfake §adru$nice in $im&ki tečaji
Bliža se zima s svojimi čari, ki nehote vplivajo na razpoloženje belokranjskih žena-zadružnic. Belokranjske žene jo pričakujejo s polnimi rokami dela. Velika skrb je obleči in obuti številno deco, da bo lahko tudi v slabem zimskem vremenu obiskovala šolski pouk. Zato želijo čimveč lepih, suhih jesenskih in zimskih dni. Hkrati se pridno pripravljajo za izpopolnjevanje v zimskih tečajih in razpravljajo na sestankih, v čem bi se letošnjo zimo izpopolnile in kakšna predavanja so v ta namen potrebna. S tem v zvezi mislijo tudi na izobrazbo pošolske mladine in tudi odrasle, ki naj bi pridobila v zimskih tečajih praktično in koristno znanje. Zato so sprejele žene-zadružnice na svoji seji sklep, ozir. predloge, po katerih bodo usmerile delo v svoji vasi.
Zcnc-zadružnice so se obvezale, da bodo upoštevaje želje žena in deklet in v povezavi z odborom KZ, Obč. LO in SZDL sestavile tečajni program.
Med ženami in dekleti viada veliko zanimanje za prikrojevalne, kuharske, vezilne tečaje in za domačo obrt, kakor tudi za predavanja, o moralni vzgoji, vzgoji otrok, zdravstvu in kmetijska strokovna predavanja.
Strokovne moči so na razpolago zlasti letos, ko je nameščenega nekaj novega učiteljstva, ki je, kolikor je že znano, pripravljeno sodelovati pri tečajih s predavanji. Pripravljeni so sodelovati v Starem trgu Štrcikljevcu, Črešnjevcu, Metliki, Gradacu, AdlešiČih, Vinici, Radovici, Draigatušu, Črnomlju in drugod. Pirepričani smo, da bodo priskočili na pomoč tudi v
V hotelu Metropol so vse d0 marca 1942 tajno razmnoževali letake
Po četrtem kongresu AFZ
Spremembe v družbenem in političnem življenju pri nas nujno zahtevajo nove oblike dela, h katerim so pristopile že vse naše množične organizacije. Zato tudi naša ženska organizacija ne sme zaostajati in mora sedanji stopnji razvoja prilagoditi metode in vsebino svojega dela. AFZ je med vojno in po vojni morala biti politična organizacija, ki je že po V. Kongresu KPJ prešla k novim oblikam dala in je postala mnogo bolj ukoreninjena v življenju kot do tedaj. Ž razvojem demokratičnih odnosov, z vedno širšim vključevanjem vseh državljanov v aktivno sodelovanje v oblastnih organih, v gospodarskih in družbenih organizacijah, postaja sleherna posebna politična dejavnost žena ovira v uresničevanju ženske enakopravnosti in njenega sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja. V Čisto političnem delu žena ne sme biti ilocena od moškega, tu morata biti skupaj, enakopravna. Zato je IV. Kongres AFZ v Beogradu sprejel resolucijo, ki med drugim pravi:
SodeČ, da bi nadaljnji obstoj AFZ kot enolične in edine ženske organizacije, enako organizirane od spodaj navzgor, na tej stopnji razvoja preveč izločal žene iz skupnosti naporov pri obravnavanju družbenih vprašanj ter podpiral napačno mnenje, da je vprašanje položaja žena nekakšno iočeno žensko vprašanje, ne pa vprašanje naše družbene skupnosti, vprašanje vseh borcev za socializem, je kongres sprejel sklep, da se namesto AFZ ustanovi Zveza ženskih društev.
Kako bomo na osnovi tega sklepa zastavile svoje delo? Nove oblike dela bodo postopoma preraščale stare. Povsem napačna je
tendenca, ki se ponekod javlja, da bomo sedaj likvidirale AFZ, ne da bi preje žene vključile v nove oblike dela, v društva, v sekcije, kar bo ženam prineslo večjo sprostitev. Ustanavljale bomo društva za reševanje konkretnih vprašanj, tistih, ki žene v nekem kraju najbolj zanimajo, na primer za šolske kuhinje, za letovanje otrok, za napredek gospodinjstva itd. Seveda v teh društvih ne bodo delale samo žene, ampak bomo pritegnile k sodelovanju razne strokovnjake, očete itd. Društva za ustanavljanje šolskih kuhinj bodo lahko lepo povezovala oblastne organe — občinske odbore — podjetja in zadruge. Vse žene, ne glede na to, kje so zaposlene, bodo rade sodelovale v takem društvu, ker jim to narekuje njihova lastna korist. Delavke se bodo preko sindikatov v svojih podjetjih, zadružnice v zadrugah borile za finančno pomoč takim, družbi potrebnim ustanovam, druge žene, ki niso zaposlene v podjetjih, bodo za potrebe teh ustanov zainteresirale občinske odbore. Tako bodo žene ustanavljale društva po lastni iniciativi. Za reševanje tistih konkretnih vprašanj, ki jih najbolj teže in jih najbolj občutijo, bodo zainteresirale celotno okolje in bo tako k reševanju teh vprašanj pristopila vsa družba. Tako bodo tudi vprašanja, ki so specifično ženska, postala, z razvojem družbene zavesti, vprašanja vse družbe.
Vsa ta društva se bodo povezovala v okrajnem forumu, olkr.vni zvezi ženskih društev, ki bo pomagala ženam pri reševanju posameznih vprašanj, ne bo pa organizacijsko vodila društev in sekcij na terenu.
Zene so že vključene v razna društva: Društvo prijateljev mla-
dine, Telesnovzgojno društvo. Gasilsko društvo itd. Imamo pa tudi kraje, kjer žene v ta društva še niso vključene, kjer pa tudi še ne bodo začutile potreb po ustanavljanju lastnih društev. V teh krajih naj žene delajo v ženskih sekcijah Socialistične zveze. Vodstvo teh sekcij bo žene sklicevalo k posvetovanju o vzgojnih, zdravstvenih, gospodinjskih pa tudi političnih in gospodarskih vprašanjih, če se žene še ne udeležujejo dovolj zborov volivcev in sestankov Socialistične zveze aH j>a si morda na teh sestankih še ne upajo govoriti in žele imeti svoje sestanke, kjer lahko sproščeno razpravljajo.
Poisksti moramo naši ženi naj-dostopnejŠe oblike dela, ki bodo zagotovile pravilno vsebino dela. Od vsebine našega dela je odvisno usposabljanje in akt ivi zaci ja žena, njih sodelovanje v družbenem življenju. Prosvetljevanje naše vasi, naše kmečke žene, vzporedno z borbo za socializacijo vasi, za dvig naše kmetijske proizvodnje, za uveljavljanje naših splošnih kmetijskih zadrug kot gospodarskih žarišč na vasi, skrb za zaiščito matere in otroka, za zdravstveno zaščito v celoti, mora biti glavna vsebina našega dela.
Organizacije SZDL in ZKS seveda ob tem, ko dobivajo naše žene več sproščenosti in širše možnosti za svoje delo, ne smejo stati ob strani in dopuščati, da bi delo žena postalo stihijsko, ampak morajo nuditi tovari^icam vso pomoč. Cilj našega dela je čim hitrejše in čim uspešnejše vključevanje žena v družbeno življenje. To pa je sestavni del borbe za nove sociafli-stične_ odnose, za nove ljudi, za čim Širšo demokracijo, zato je to naloga vseh graditeljev socializma. »Nehaj vendar, škoda nabojev!«
ostalih krajih, ko se bo pokazala potreba.
V Preloki želijo žene-zadružni-ce strokovne pomoči v vezilstvu, katero jim bo nudila strokovna vt-niška učiteljica. Dobro strokovno pomoč iz gospodinjstva jim je obljubila tov. iz Črnomlja. Z znanjem, ki ga bosta ti dve tovari-Šici prenesli na oreloške žene-zadružnice, si bodo razširile obzorje v gospodinjstvu in vezilstvu. Prav tako se bodo mnogo koristnega naučile žene-zadružnice in dekleta v AdlešiČih in na Vinici v pri-krojevalnem tečaju, ki ga bodo organizirale poleg ostalih. V AdlešiČih stremijo za tem, da se organizira gospodinjsko-kmetijski tečaj v oddaljenem Marmdolu, kjer se zadružnice in dekleta po osvoboditvi v tem pogledu niso izobraževale.
V Črnomlju so zadružnice sklicale sestanek, na katerem so sklenile, da bodo v zimi organizirale Šiviljski začetni&ki in nadaljevalni tečaj, tečaj za vezenje, pletenje, domačo obrt in gospodinjsko-kme-tijski tečaj. Zene se že pridno prijavljajo.
Belokranjske zadružnice in tudi dekleta želijo postati dobre gospodinje in dobre matere, zato z veseljem pričakujejo zimskih večerov, na katerih se bodo naučil« mnogo koristnega in lepega.
L. Č.
12-LETNA MATI IN 82-LETNA STARA MATI Italjanka Jolanda Giovanni-rrf, stara 32 let je pred dnevi postala stara mati, ko je njena 16-letna hčerka rodila otroka. Giovaninijeva se je poročila, ko Ji je bilo 15 let. V Turirm pa je neka 12-letna deklica rodila nezakonskega otroka, ki je ob porodu tehtal 2.25 kg
SMRTNA OBSODBA ŽENSKE V Manchestru so 18- sept letos obesili 46-Jeflno LoduacJ Merrfield. Obsojena je bila na smrt, ker je zastrupila svojega 79 let starega gospodarja s strupom za podgane.
82-LETNI OČE Matični urad v ameriškem mestu Hugo je registriral rojstvo moškega otroka, katerega mati je stara 27 let, oče pa 82. »Mladi« oče je bil prej vdovec in se jle ponovno poročil pred šestimi leti. To je sedaj prvi otrok iz drugega zakona in oče nič ne trdi, da ba bil tudi zadnji.
ZA ZABAVU
zavist
»Zalctrtj   foi+r, Janko?«
»Teta Rezi je padla po stopnicah.*
»Saj si ni nič naredila!* »že, ampak jaz nisem videl, ko je padla1*
t
»Kaj ti je rekel zdravnik?* »Nič, Dal mi je nekaj za potenje!*
»Čaj aH tabletef* »Račun!*
študent brzojavi materi: »Pri izpitu padel! Pripravi očeta!*
Odgovor čez dva dni: »Oče pripravljen! Pripravi se tU*
LOJZE ZUPANC: 13
VELIKI DNEVI
Povest
Da, tista tiha noč je bila mir pred viharjem.
Naslednji dan so navsezgodaj vdrli v vas fašisti. Dobravčani so še spali, ko jih je ob prvi zori prebudil žvenket orožja in topot vojakov, ki so obkolili vas, da bj niti miška ne mogla smukniti mimo njih.
Pri Starihovih je nemir na vasi najprej prebudil gospodinjo Baro. Bosa in na pol oblečena je pohitela k oknu. Okrog kovačnice so se že zbirali tuji vojaki v sivozelenih šlemih in s puškami, pripravljenimi na strel, v rokah. Zadrhtela je od temena do stopal in zaječala. Preplašeno je pogledala deda, ki se je bil prav takrat prikazal med vrati svoje kamre.
»Gorje nam, dedek!« je zastokala. »Zdaj Je konec vsega. Tukaj so...«
NI ji odgovoril. Planil je bos in za silo oblečen k postelji ter prebudil brata Jurija.
»Ne smejo te dobiti tukaj! Na mestu te bodo ubili, če bodo videli, da nisi šel domov na Okljuko, ampak v Dobravice. Brž! Italijani!«
Potlej je stresel še spečega Tijčeta.
»Vstani!« je zakričal. »Skrljta se s stricem Jur-Jem! Izginite! Brž! Brž!«
Govoril je s čudnim glasom. Samemu sebi je prisluhnil, Ce je to v resnici njegov glas, ki se mu je trgal iz grla, kjer se je nabirala spet tista nadležna kepa, ki človeka duši, ki mu tlači srce, da zamira v
prsih. Govoril Je z votlim glasom, kakor da govori iz zaprte krste,---
Skrijta se! Kam? Hišo so že obkoljevall Italijani in na zaklenjene vezne dveri je od zunaj nekdo udaril s puškinim kopitom s tolikšno silo, da so zaprta vrata zaječala v tečajih. Udarec je zabobnel 4n se razlegal v dolgi, ozki veži, kakor da bi v resnici zlobna roka potolkla po zabiti krsti,
Tijče je prijel strica Jurija za tresočo se roko ln se po lestvi pognal na podstrešje. Starec je komaj preplezal tistih pet, šest lestvenih klinov, kajti noge so mu klecale od strahu. Ko sta stopila na podstrešje, je Tijče potegnil za seboj lestvo in zaprl vrata na podstrešje. Vrata, vdelana v stropu vežice, so bila lesena in pobeljena kakor strop. Težko je bilo razločiti v temačni, ozki vežici, da je tod odprtina na podstrešje, posebno še, če k zidu ni bila prislonjena lestva.
Zdola j je gospodinja že odpirala vezna vrata, Z naperjenimi puškami v rokah so se fašisti vsuli v hišo. Preden bi se človek ozrl, je nastalo v kuhinji, družinski sobi in dedovl kamri takšno razdejanje, da nI nobena stvar več ostala na Bvojem mestu. Vojaki so premetavali posteljnino, nasilno odpirali omare ln stikali po vseh kotih, po vseh predalih.
Kaj so iskali?
Orožje! Municijo! Partizanske letake I Vse to so iskali, a nlčeoar niso našli.
V kotu pri kmečki peči se je stiskala gospodinja Bara. Zraven sta bili teta Neža in hčerka Danica. Trepetale so od nepojmljivega strahu, ki so ga zanesli podivjani tuji vojaki v hišo, kjer so še pred petimi minutami ljudje mimo spali.
Ded je stal ob mizi. Ni bilo časa,.da bi se obul. Nataknil si je ponošene copate in v samih hlačah in srajci je z dvignjeno glavo motril yse to divje početje. Nobene ni zinil. Čemu tudi? Saj bi ga v vsesplošnem kriku vojakov, ki so kakor stekli volkovi planili v hišo ter ropali, tudi nihče ne slišal.
Tako se je ta čas dogajalo po vseh hišah v Dobra-vicah. V vse bajte so vdrli nasilni vojaki, vse hiše so obkolili in še je sredi vasi °b vaškem kalu stalo toliko vojaštva, da ga Dobravčani še niso videli ne prej ne poslej.
Vrata v kovačnico so nasilno vlomili in se zapodili v kovačijo.
Kmalu zatem se je pred kovačnico zadri z močnim glasom komandant fašistične kolone:
»Fabbro!«
S« trije vojaki so se zapodili v Starihovo hišo, da bi izvršili častnikovo povelje. Eden od njih je bil tolmač, ki je gladko govoril slovensko.
»Ste vi kovač?« je pokazal s prstom na deda, ko ga je zagledal v družinski sobi, stoječega ob mizi.
Pokimal je, a odgovoril ni niti besedice.
Zgrabili so ga in surovo sesuvali pred kovačnico. Tamkaj je ob nakovalu stal fašistični komandant in s satanskim nasmehom na licih in z zlobnim ognjem v črnih očeh premeril deda od nog do glave. V roki je držal preščipljeno verigo...
Dedu so klecnila kolena. Sesedel bi se od groze, bi ga neusmiljen« roke še vedno ne držale. Prestrašeno se je zagledal v dva dela preščipnjene verige, ki Jo je bil sinoči snel z zapestij pobeglega učitelja Potočnika.
Zavladal je molk. Mučen molk. Kratek molk, a
vendar prekratek, da bi se zmedeni stari kovač znašel in V sebi uredil ter usmeril natok misli, ki so preplavljale njegovo zavest. Kratek molk Je bil to, a vendar dovolj dolg, da so oprezujoči fašisti uganili vse, ne da bi jim bilo potrebno še posebej razlagati, kako je fašistična veriga zašla v dobraviško kovačnico.
Ubogi, ubogi ded! Le kaj si mislil, da si sinoči pozabil odstraniti ta neizpodbitni dokaz sokrivde za Potočnikov pobeg? Zmerom si bil tako zelo previden, da niti najbližji sosed ni vedel za tvoje sodelovanje s partizani. Kaj se je sinoči zgodilo s teboj? Kje sta ostali tvoja previdnost in čuječnost? Ali te je mogoče nenadno srečanje z vklenjenim učiteljem zares tako razžalostilo in zbegalo, da si pozabil skriti ta dva koščka verižice in ju pustil ležati na ugaslem vignju, kamor sta odpadla, ko si opravil svoje delo usmiljenja in dokazal, da znaš biti človek, ki se znajde v nesreči, iskreni tovariš? AH si mogoče mislil, da bo čas pospraviti to malenkost, jo zavreči ali zakopati to nesrečno nemo pričo, ki te je zdaj izdala, drugo jutro, ko bo sinil izza Gorjancev nov dan? Prepozno, dedek, prepozno! Saj vendar vidiš, da tu nI mogoče ničesar predrugačiti, spremeniti... Tuji častnik južnjaškega obraza in podganje črnih OČI se ti s hudobnim, a samozadovoljnim nasmehom na negovanih licih reži nasproti. Očividno je zelo vesel, da te je prehitel, presenetil, ujel v precep, tebe, previdni ded, ki si se doslej vselej ravnal po modrosti: Pripravljen biti — to je vse! Glej ga, poslanca smrti v jeklenem šlemu! V roki drži verižico, prav pred nosom ti pozvanja z njo. Pozvanja kakor t navčkom. Prepozno, dedek, prepoznol