Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 38.	V	Ljubljani, v sredo 11. avgusta 1897.	Letnik	II.
.—   „ —
„Slovenski List“ izhaja vsako sredo in saboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajajo po 5 novč. — Dopiai pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Lista" v Ljubljani. — Nefraukovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Lista" v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 5. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Celjska slavnost.
Dne 7. in 8. avgusta so se omajali stebri najvažnejše nemške trdnjave na Spodnjem Šta-jarskem -- staroslavnega Celja. Slovenstvo v Celju se naravno razvija in fakinaža, katero pošilja celjsko Nemštvo v boj proti treznemu in računajočemu Slovenstvu, bode slovensko zmago le pospešila. S svojim mirnim nastopom napram hujskanju celjskih pobalinov'je Slovenstvo v slavnostnih dneh v Celju moralno zmagalo, kar so celo pametni Nemci sami pripoznavali — faktična zmaga pa ni več daleč, ako bode delo celjskih rodoljubov vedno naporno in taktno.
Znamenita vdeležba zastopnikov raznih slovanskih narodov pri celjski slavnosti je pokazala, da se Slovani zavedajo važnosti celjske postojanke. Že v saboto, dne 7, avgusta, prihajali so od vseh stranij gostje. Slovensko dijaštvo je prihitelo v obilnem številu, da se vdeleži naznanjenega dijaškega sestanka. Sosebno pozornost so vzbudile impozantne postave zastopnikov srbskega telovadnega društva »Dušana silnega" iz Belega Grada. Z velikanske, vse z zelenjem okrašene stavbe »Narodnega doma“ plapolale so v pozdrav gostom trobojnice, cesarske in papeževe zastave. Celjski Nemci okrasili so spomenik cesarja Jožefa pred »Narodnim domom“ s frankfurtarskim trakom, gotovo z namenom, da bi izzvali Slovence k demonstraciji, katero bi potem označili za — veleizdajstvo. Popoludne ob 2. uri zborovalo je slovensko dijaštvo v „Narodnem domu\ Podrobno poročilo opuščamo, ker se bodo načrti, ki so se zasnovali na sestanku, tekom leta še znatno popolnih. Bil je to pripravljalni sestanek za vseslovenski dijaški shod, ki naj se vrši v bodočem letu. Priprave za ta sestanek vodijo štirje odseki, ki proučujejo narodnostno politiko slovenskega naroda,
Prolog
k slavnosti otvoritve »Narodnega doma« v Celju in blago-slovljenja zastave »Celjskega Sokola«.
Žvenket odmeva jasnega orožja,
Zastave pestre se vijo po zraku,
Trobent buči, vojaških bobnov glas,
Po ulicah se vije nepregledna Sijajna vrsta, zlato solnce sveti Na vitezov oklepe, šleme svetle,
In sto in sto glasov se dviga v zrak: »Junakom čast in slava ti, grof celjski!“
Na ulice se vsipljejo cvetovi,
In z jasnih lic odseva jasna radost----------
Oj, Celje, belo Celje, stolica Slovenske Štajerske, ti dom ponosni Slovečih grofov, pač si v davnih dneh Prizorov takih videlo dovolj,
In s tvojih tal, ki jih je dedov kri Rosila v bojih častnih, zmagoslavnih,
S teh tvojih tal se dviga pred menoj Nekdanja dika, ves sijaj nocoj,
Podobe vstajajo iz časov davnih..............
Se li v to mesto vrača prejšnji brat?
Glej, dične so prispele vanje čete,
Zastave plapolajo spet po zraku,
Po ulicah se zopet vije vrsta,
In z jasnih lic odseva jasna radost . . .
A zdušnih glasov nam v pozdrav nihče Ne kliče, in cvetov nobena roka
socijalno stanje, prosveto, dijaško organizacijo in način, kako bi se dobil list, ki bi zastopal nazore slovenskega dijaštva. Dijaštvo, zbrano na sestanku, je izrazilo, da ne trpi nobene nadvlade v političnem oziru, in povdarjalo je potrebo slovanske politike in gospodarskega dela med Slovenci. Na vseslovenski dijaški shod se povabijo vsa slov. akademična društva. Aka-demično društvo »Hrvatska" je sestanek brzojavno pozdravilo.
Po končanem sestanku se je zbralo na stotine občinstva na kolodvoru, da pozdravi brate Čehe. Celjskih »Sokolov" je pri vsprejemu nastopilo okoli 50 mož. Došle Cehe je pozdravil starosta celjskega »Sokola", g. dr. Brenčič. Odzdiavljal je dr. Novotny, povdarjajoč, da je Celje tudi Čehom isto, kar Slovencem. Nekoliko pozneje došli so bratje Hrvatje in ljubljanski »Slavci". Ob tej slovanski skupnosti zasvirala je godba »Naprej", a vse občinstvo je navdušeno pelo ž njo. Celjska fakinaža, ki se je zbrala pred kolodvoiom demonstrovat, se je teh mogočnih glasov vstrašila — vsaj m bilo blizu vojaških bajonetov, da bi jo bianili. V dolgih vrstah pomikali so se gostje po glavnih celjskih ulicah proti »Narodnemu domu“, kjer se je ob 8. uri zvečer pričel slavnostni koncert. Nekaj tre-notkov pred slavnostnim koncertom prikorakali so na trg vojaki, ter zastavili vse ulice, ki vodijo do »Narodnega doma“. Za vojaško pomoč prosil je — celjski magistrat. Sedaj je še le dobila pogum celjska fakinaža. Zbrala se je za vojaki in v varni senci bajonetov psovala Slovence. Po gričih okoli Celja pa so tedaj zagro-meli streh možnarjev. . . . Pri slavnostnem koncertu se je s svojim petjem odlikovalo pod vodstvom kapelnika g. Benišeka slovensko pevsko društvo »Slavec“, mešani zbor iz Št. Jurja ob juž. železnici in osobje »Dramatičnega društva"
Ne siplje nam na pot . . • Kaj? Ni li tu Več našega rodu? To staroslavno mesto,
Kaj nima več prostora milim gostom ?------------------
Gospoda častna! Še imamo dom!
Vam vsem, ki prihiteli ste k Savinji,
Vam vsem je v njem dovolj prostora; Ponosno tu se lahko dvigne glas! Pozdravljeni, sinovi naše zemlje,
Bog živi brate vas od onkraj Sotle —
Vam vsem se Narodni odpira dom! . . .
Naš dom! Oj blažena je to beseda In s čudovito se močjo prijemlje Čutečega srca! ... Ni dolgo temu,
Ko tukaj, ko na tistih slavnih tleh,
Kjer dedov naših je zvenela slava,
Plahč se vnuk po ulicah je stiskal,
Ko rogali so se besedi naši,
Ko dan za dnevom je slovenski živelj
Izgubljal moč, ko ni prostora
Bil6 slovenskim in slovanskim bratom! . . .
Oh, tujci smo bili na svoji zemlji! —
Gospoda, pač oživlja se spomin
Nocoj na tisto dobo, a nocoj
Ne stiska nam srca več ona beda,
Ne, ta zavest prešinja nas nocoj.
Da smo prebili vse, kar nas je trlo,
Da v svojem domu s svojo smo močjo Ustvarili ob bistri si Savinji Trdnjavo nerazrušno, kjer raz njo Vihra zastava: »Tukaj bivamo
iz Ljubljane, kije predstavljalo veselo igro „V Di-ogenovem sodu“. Največje odobravanje pa je imel prekrasni Funtkov prolog, katerega je moj-sterski govoril režiser g. Ineman. Razna mesta prologa prekinilo je občinstvo z burnim ploskom. Vihar navdušenja je nastal pri točki, ki omenja, da pri otvoritvi Narodnega doma“ nihče ni prvi in nihče zadnji, in pri točki, ki pravi, da pritisnimo pečat izdajalstva tistemu, ki bi motil složno delo. Viharno ovacijo je priredilo občinstvo tudi državnemu poslancu pl. Berksu in njegovi preblagorodni gospej, kateri je „Slavec“ zapel podoknico. V okrilju noči in bajonetov je celjska nemška druhal po končanem koncertu nadaljevala svoje delo, — zato je pa zjutraj, ko smo stopili na ulico ni bilo nikjer videti, pač pa so nas od vseh stranij pozdravljali okoličanski kmetje in celjski Slovenci Z bajoneti pa so prilezli na dan tudi nositelji »kulture". Zbrali so se pred kolodvorom, da bi pri dohodu jutranjih vlakov pokazali nemški značaj Celja. A ko je došel poslednji jutranji vlak, tedaj se je Slovenstvo razlilo po Celju v tolikem številu, da se je kričačem zazdelo, da niso na svojih tleh. Pri vsprejemih čuli smo mnogo lepih pozdravov in odzdravov. Skupni vhod Slovencev v Celje nemškim Celjanom ne bode izginil tako kmalu iz spomina. Kako jih je bodlo v oči veliko število rudečih sokolskih srajc, kako jim je kipela jeza, da so naši „živio“-kl;ci povse zadušili jetične »Heilo“. Slovenske dame so nas iz svojih stanovanj z robci pozdravljale, z balkonov „Narodnega doma“ se je vsul na nas dež cvetja. Ob strani pa je stalo vojaštvo in videlo se je tudi vojakom na očeh, da napravlja nanje viden vtisek ta slava slovenska, saj so bili vojaki, ki so slavnostna dneva stražili celjsko Nemštvo, slovenski sinovi. Po zajutreku odkorakala so društva na slav-
In vse, kar smo, to smo sami iz sebe,
In vse, kar bomo, prav tako še bomo Sami iz sebe — naš bo dela plod,
Prosveta naša in bodočnost naša!"--------------
Slovenec pač ni trdega srca,
Ne, mehko mu srce utriplje v prsih,
Morda celo premehko, in za boj Ni vnet nikoli. Toda če vihar Pretil bi domu, vsemu, kar mu sveto, Tedaj je pač pripravljen, da žrtvuje Blago in kri za drago rodno zemljo . . . Takisto nam do boja ni nikdar,
A s paznim bomo čuvali očesom Ta novi dom in obči dom slovenski!
Na svoji zemlji mi smo gospodarji,
A tujec bodi gost, nikd&r gospod!
To naše geslo, to — življenje naše! —
In sami nismo! Vsi, ki ste na praznik Slovenske Štajerske prišli nocoj,
Vi vsi prijatelji ste zvesti naši, Prijatelji-zavezniki . . . Meščan In kmet, duhovnik m veljak posvetni, Ubožec, bogatin — nihče ni prvi,
Nihče ni zadnji — vsi smo bratje le,
Vsi zdušni smo bojniki za prosveto!
Gorje, da ni tako! Če kdo med nas Razpor bi zasejal — pečat sramotni Pritisnimo mu zdajci izdajalstva,
Zaprimo vrata mu te nove hiše,
Svetišča tega, kjer nikdar ne bodi
Stran 270.
sl;ovenski list
 a
Letnik II.
nostni prostor poleg graščine Lanovž. Zastave so se smele razviti še-le izven mestnega okrožja 05 društev je z zvonko godbo na čelu korakalo s plapolajočimi zastavami mimo tribune, na kateri je sprevoda pričakovala kumica preblago-rodna gospa pl. Berks-Čopova z družicami. Pri vhodu na slavnostni prostor je stal slavolok z napisom: »V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina". Tu je pričakoval sprevoda banderij slovenskih fantov s svojo staro svileno zastavo. Vsa društva so nato prisostvovala sv. maši, katero je daroval premil, č. gospod opat Ogradi. Pri sv. maši je svirala vatrogasna godba iz Zagreba. Pri povzdigovanju in zavži-vanju klečalo je na tisoče ljudstva okolu Vsega-mogočnega — bil je to prizor, ki je izvabljal ljudem solze iz očij. Po sv. maši se je obrnil opat Ogradi k ljudstvu ter govoril nekako takole: „Blagoslovil bom v imenu katoliške cerkve zastavo celjskega »Sokola". Pri sv. maši sem prosil Boga, da bi po priprošnji sv. blagovestnikov Cirila in Metoda tisti, ki se bodo zbirali pod tem praporom, premagali vse svoje vidne in nevidne sovražnike. Bodimo verni! Škof blagega spomina, Slomšek, ustanovili so družbo za zjedinjenje Slovanov. Molimo danes, da bi skoro postal en hlev in en pastir. Ljubimo dom! Častimo materni jezik! Bodimo složni vsi, duhovniki in lajiki! Kdor je veren, kdor je Slovenec, ta je tudi zvest Avstrijec. Ne bratimo se nikdar s tistimi, ki so proti Avstriji! Sv. brata Ciril in Metod, prosita za nas!". ... Po blago-slovljenju »Sokolove" zastave je pozdravila kumica zbrana društva ter prva pričela z zabijanjem žebljev. Gesla, ki smo jih čuli pri zabijanju, izražala so potrebo in pomen sloge.
V	zastavi imajo svoje žreblje tudi slovanska telovadna društva v Bukovini in v pruski Poljski. Dražestna hčerka g. notarja Baša je pozdravila kumico z vzneseno vezano besedo, najmlajši slovenski zastavi pa so se pripeli trakovi: celjskih Slovenk (na traku je podoba sv. Cirila in Metoda), vojniških Slovenk, Hrvatskega »Sokola" v Zagrebu in „Dušana silnega" v Belemgradu.
i,Konec prihodnjič.)
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 9. avg. — G. urednik! »Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme h val’ al toži". Skoro bi se mi tako godilo, posebno sedaj, ko se dan na dan zbirajo na nebu grozeči oblaki, iz katerih šviga blisk in bobni grom. Žalostno se oglaša zvon in ljudstvo inoli, da bi Vsegamo-gočni zapovedal oblakom, naj ne vsujejo toče po polju in po naših goricah, kjer vise lepi težki grozdi na trtah. Kako vesel je pogled izpred hrama na vinograde!
Sovraštvu mesta, niti ne razporu------------
Kar smo, to smo po vztrajnem, zložnem delu — Kadar prestane to, izgine tudi Napora našega in dela plod! . . .
Naj li morda ob misli sami tej Boječe gledamo v bodočnost? Ne!
Veselje lahko dviga nam srce Nocoj v svetišču Narodnega doma:
Ljubezni bratovske bo jutri dan!
Zaplapolal bo prapor nov po zraku,
In vrla četa stala bo pod njim,
Jeklene volje in ponosne misli,
Pogleda bistrega kot sokol sam,
Ki nosi krepki ga polet v nebo! . . .
Naprej k slobodi, više, vedno više!
Bog čuvaj to zastavo, na katero Priseza vsa slovenska Štajerska,
Še več: priseza vsa slovenska zemlja! . . .
To mesto staroslavno po stoletjih Učaka jutri zopet dan krasan,
In to bo naš, to bo slovenski dan!
Spomin na ta sijaj nam dušo dvigaj In krepi v bojih nas še poznih let;
Do rodnih tal ljubezen nam razžigaj,
Da zrl nas bo osupel tuji svet!
A v delu vsem nas jedno geslo vodi:
Naprej, navzgor k prosveti in slobodi! —
Anton Funte k.
Zaraščena brajda pred nami In krasni dolenjski naš svet,
Za nami v prostornem je hrami Se sodi napolnjena klet.
Seveda so v mnogih hramih sodje prazni, upajmo, da se jeseni napolnijo.
„Slovenski List“ torej vrlo napreduje in pridobiva vedno več naročnikov, kakor berem v Vašem cenjenem listu in čujem od prijateljske strani. Napredoval bi še lepše, ko bi bila kranjska tla ugodnejša za njegove ideje, ko ne bi bil prepirajočima se strankama trn v peti. Težko je dopovedati, da je sloga na Kranjskem mogoča, onim, ki o kakem zjedinjenem delovanju vseh stanov nočejo ničesar slišati, ki a priori dokazujejo, da »klerikalec" ne more hoditi z »libe-ralcem" in narobe. (To je istina! Ali mi smo mnenja, da „Slovenčevi“ naročniki niso vsi klerikalci in da „Narodovi" naročniki niso vsi liberalci. In prav ti neklerikalci in neliberalci dobro gredo skupaj in se združujejo okrog »Slovenskega Lista" kot krščanski Slovenci. — Pripomnja uredništva.)
S Štajarskega, 8. avgusta. Zaveza slovenskih učiteljskih društev je imela svojo IX. skupščino dne 4. in 5. avgusta v Celju. (O tem zborovanju smo sicer že priobčili jeden dopis. Da ustrežemo želji drugega dopisnika učitelja, objavimo tudi ta dopis, ki posebno pojasnjuje nekatere točke zborovanja. Uredništvo). Reči moramo, da je bila vdeležba sijajna. Nad 200 učiteljic in učiteljev je prišlo na to zborovanje, ki se je vršilo v novem »Narodnem domu“. Čuditi se je požrtvovalnosti učiteljstva. Troški takega shoda niso majhni za »Zavezo", ki jako težko zbira potrebne novce, in za posamezne vdeležence, katerih gmotno stanje je borno, kakor le mogoče, kar vsakdo ve in priznava, če je pravičen. Zato je tem častneje za učiteljstvo, ki se ne straši žrtev, kadar se gre, pokazati svetu, da je vneto za svoj poklic in dela sistematično na povzdigi ugleda svojega. — V jutro dne 4 avgusta prihajali so gostje iz vseh pokrajin, kjer Slovenci bivajo, a tudi čez dan in še dne 5. avgusta so prihiteli k zborovanju oni, ki so prvi dan bili službeno zadržani, ker v več krajih ni še počitnic. Došlece je sprejemal krajni odbor na kolodvoru ter odvajal v »Narodni dom."
Tu so delegati takoj poprijeli se dela in rešili svojo nalogo po določenem vsporedu. Določili so se predmeti za glavno zborovanje in dognale običajne formalnosti „Zaveze". Popolu-dne je bila skušnja za večerni koncert, ki se je po vsem sijajno obnesel. V jako lični in praktično prirejeni dvorani so bili vsi prostori kmalu zasedeni. Po 8. uri otvorila se je „ beseda" z dr. G. Ipavčevo „Zavezno", ki jo je učiteljstvo jednoglasno pelo s spremljevanjem klavirja. Za tem se je izvajala Vogel-nova »Cigani “ s samospevom za tenor, katerega smo občudovali v osobi g. Stefančiča iz Kamnika, dobro poznatega izbornega pevca. Za prehod k mešanemu zboru »Ljubica" od A. Foersterja je g. Pavčič iz Lašč sviral z veliko spretnostjo in točnostjo dvoje koncertnih komadov na klavirju, ker vojaške godbe ni bilo moči dobiti. »Ljubica" se je pela tako, da bi bil tudi skladatelj zadovoljen. Morala se je ponavljati. Gdč. Ana Osana je s finim čutom deklamovalaAškerčevo »Vojakova nevesta" in je žela lepo priznanje. Prav dobro sta tudi vspela oba težka zbora: »Na Nehaju gradu" s samospevom za bariton (G. Grajland) in Jenkov: »Dunte vetri". Med tema se je g. Serajnik predstavil poslušalcem kot mojster goslar, v Mendels-sohnovem andante pokazal lirično, in v Paga-ninijevem »Motto perpetuo" svojo tehnično iz urjenost. Vsled gromečega ploska je dodal še par udomačenih čveterospevov. Jako lepo se je tudi obnesla Foersterjeva šesteroglasna »Kitica", ki se prične z »ZvonikarjevoJ: »Ko dan se zaznava" in konča z veličastno: »V Gorenjsko oziram se". Zadnja prelepa točka: »Venec Vodnikovih pesmi" od A. Foersterja se je opustila, ker je cenzura prepovedala peti konec te skladbe, namreč »Napoleon reče: Ilirija vstan’!" Komentara k temu ne dostavljamo, osvetljuje pa ta slučaj zopet čudne razmere na štajarskem.
V	četrtek, dne 5. avgusta, prisostvovalo je učiteljstvo ob 8. uri zjutraj sv. maši v župni cerkvi. Lepo ubrano petje je povišalo to pobož-
nost. Po tem se je v stranski dvorani »Narodnega doma" vršilo glavno zborovanje pod predsedstvom direktorija in načelnika Luke Jelenca. Po običajnih formalnostih pričele so se razprave. Prva je bila ravnatelja Schreinerja: »Nekoliko mislij ob vzgojnem smotru ljudske šole". Razvijal je te misli iz reka: »Vse za vero, dom, cesarja!'1 Verska vzgoja naj oblaži človeka, navaja k delavnosti in zmernosti, osobito odvrača od pijančevanja; domovinska vzgoja naj stremi za lepoto materinega jezika, kateri naj teče iz učiteljevih ust gladko, ubrano in dovršeno ter povsem vzorno. Na tem stališču stoječ želi govornik tudi uzornih beril, ki v sedanjih oblikah nikakor ne odgovarjajo tem načelom. V tesni zvezi z domovinoljubno vzgojo je pa tudi ona za vdanost do presvetlega vladarja, kajti kdor ljubi svojo ožjo domovino, je poštenjak in kot tak tudi najzvestejši podanik državljanski. Ravnateljev .govor je bil poln bla-ženstva, dobro premišljen in je kazal fini takt predavateljev, zato so poslušalci silno vneti odobravali to razpravo.
Za drugo točko je bila določena razprava o »Ebenhochovi šolski predlogi v drž. zboru". Poročevalec je bil g. Česnik s Kranjskega, ki je vse one §§ te predloge dejal na rešeto, vsled katerih bi nastala občutna reakcija v šolstvu, ko bi se predloga pozakonila. Med drugimi se je oglasil pri razpravi te točke tudi g. dr. Thuma, deželni odbornik goriški, ki je branil deželnemu odboru v načrtu zasnovane pravice. Tudi duhovnik s Štajarske, prisoten pri zboru, je našel povod, apelovati na učiteljstvo, naj bi delalo složno z duhovščino in naj bi se vsa nasprotstva v pametnem sporazumljenju izravnala. Učiteljstvo je navdušeno pozdravljalo njegove dobro voljne izjave. Debata je kazala, da so nazori o Ebenhochovi predlogi deloma različni, vender so se nasveti proti načrtu vsprejeli.
Obširen razgovor se je vnel tudi pri 3. točki dnevnega reda »o nastavljanju nevsposobljenih suplentov, ki so na kvar šolskemu napredku in učiteljskemu ugledu. Sklenilo se je, obrniti se do merodajnih mest, naj se zakonito nevspo-sobljene osebe ne nastavljajo za učitelje. Vspored je bil s tem rešen in načelnik je zaključil zborovanje zahvalivši se vsem faktorjem, ki so počastili zbor z navzočnostjo, in sotrudnikom za sodelovanje, da se je IX. skupščina tako častno izvršila. Potem so zborovalci v veliki dvorani sedli k banketu, ki se je na občno radost prav sijajno obnesel. Vesela godba in navduševalni govori so oslajali zadnje ure tega sestanka. Ob četrti uri razhajali so se gostje z zavestjo, da je učiteljstvo proslavilo otvoritev »Narodnega doma" s častno predslavnostjo, ki zasluži, da v njegovi spominski knjigi dobi zlat list, na katerem se bo lesketala iskrena hvaležnost slovenskega učiteljstva do onih rodoljubov, ki so blagodušno pripomogli, da se je učiteljski dan tako dostojno obhajal.
S Koroškega nam piše prijatelj z dne
2.	avgusta. Včerajšnje zborovanje v Štebnu je bilo sijajno. Začetkom se mi je zdelo, da iz te moke nič ne bo, a ko je začel zbor peti, prilezli so vender polagoma ljudje skupaj, tako da je bil prostor veliko premajhen. Zbor je bil dobro sestavljen in je izvrstno pel. Bali smo se pa, da govornikov ne bode, ker ima duhovščina na predvečer porcijunkule veliko opraviti. Toda šlo je izvrstno Prvi je nastopil g. Kandut, za njim g. Hribar. Govorila sta o šoli in o kmečkem stanu. Nikdo se ni nadejal, da bo tako izvrstno govoril bogoslovec Mikelu, dasi se je še le v Šmihelu pripravil. Potem je govoril g. Ražun in venec vsem govorom je spletel g. Križaj s svojim humorjem. Kakor rečeno, shod je bil sijajen.
Pred osmimi dnevi je bil v bližnji vasi Globasnici shod Nemcev iz Doberle Vasi. Časniki so trobili povsod okoli, kako sijajen je bil in koliko ljudij je bilo. Včeraj pa vprašam nekega Globasničana, kako je bilo. Odgovori mi, da skoro nihče ni prišel, kakor sami pevci (nemški nacijonalci) in pa nekaj »šomaštrov". Peli so celo tudi slovenske pesmi, čeravno je nekdo (mislim njih vodja) rekel: »Mit dem deutschen Lied werde ich die Finsternis dieses Thales brechen und dessen Bevvohner zum Licht fiihren! 1“
Letnik IT.
SLOVENSKI LIST
Stran 271.
No, g učitelj, treba je ne samo vodnika, temveč tudi ljudij, ki sedajo voditi! Morebiti še izkusite resnico tega stavka!
Politiški pregled.
Češki poslanci so sklenili vstrajati v sedanji parlamentarni večini in podpirati vlado, ako bode realizovala v adresi določena načela.
V Solnogradu se je zbralo v nedeljo na shod okoli 500 odposlancev, ki so zastopali 200 društev. Krščanski socijalisti so izjavili, da v političnem oziru ne morejo skupaj hoditi s katoliško ljudsko stranko in da se ta shod omejuj samo na pospeševanje gospodarskih interesov obrtnikov in delavcev, kar se je soglasno vzelo na znanje.
Rektor nemškega vseučilišča v Pragi se
zahvaljuje vseučiliškim profesorjem v „rajhu“, da so s svojimi toplimi besedami v protestih zoper avstrijske jezikovne naredbe tako zelo podprli in ojunačili nemške in nemškomisleče Avstrijce. — Ko bi zaradi odpravljene celjske gimnazije protestirali gimnazijski profesorji na Ruskem in zahvalil bi se jim, recimo, g. ravnatelj Andrej Senekovič .... Pst! Že misel na kaj takega je izdajalska, kajti čez mejo skakati je dovoljeno le Nemcem in Italijanom.
Rezervisti in deželni brambovci iz tistih krajev, ki so bili zadnji čas hudo poplavljeni, so za letos oproščeni vaj.
Papeževa okrožnica. O tristoletnici bi. Ka-nizija je papež poslal avstrijskim, nemškim in švicarskim škofom okrožnico, v kateri se dokazuje, da je katol. cerkev v vseh časih gojila vedo.
V	okrožnici se priporočajo tudi dobre šole, v katerih naj duh krščanske pobožnosti prešinja ves poduk.
Nemški cesar v Petrogradu. Dne 7. avgusta je prišel po morju v Petrograd obiskat ruskega carja nemški cesar. Mesto je bilo lepo okinčano. Duma (mestni zbor) je poslala v dar nemškim marinam 4000 zavojev cigaret. Tudi petrogradski zasebniki so pokazali tujim gostom svojo uprav slovansko gostoljubnost. Se bolj prisrčno bodo pa v Petrogradu vsprejeli Francoze. Komaj bodo odplule nemške ladije s cesarjem Viljemom, pride tja na obisk že Faure, predsednik francoske republike. Ponosna je lahko slovanska Rusija, da se ji klanjajo taki mogotci! Pri slavnostnem obedu dne 9. avgusta na čast cesarju Viljemu je car v svoji napitnici povdarjal tradicijonalno zvezo med Rusijo in Nemčijo in nje pomen za ohranitev občnega miru. Cesar Viljem je bil imenovan ruskim admiralom in je v odzdravu naglašal dobre razmere med obema državama.
Umor španjskega ministerskega predsednika obuja splošno ogorčenje nad anarhisti. Ministerski predsednik Can o vas del Častili o je sedel dne 9. avgusta v kopališču Santa Agueda poleg svoje soproge na klopi in čital neki časnik. Kar pride pred njega anarhist Golli, po rodu Italijan, ki je bil zaradi prekucij že zaprt na Laškem, a je ubežal iz ječe, in trikrat z revolverjem ustreli nanj. Canovas, smrtno zadet od treh krogelj v čelo in prsa, se zgrudi pred svojo ženo. Umrl je poldrugo uro po napadu, previden s sv. zakramenti. Umirajoč je zaklical: „Živela Španija!" Morilca Gollija so vjeli. Rojen je bil v Neapolju, star je 26 let in ne taji, da je dovršil zlodejstvo po dogovoru z revolucijonarji, kateri so prejšnji dan na shodu v Parizu zahtevali smrt Canovasa.
V Carigradu sklepajo zastopniki evropski še vedno mir. Mirovna pogajanja trajajo sedaj že dalj, kot vojska sama. Dan na dan prihajajo brzojavke, da je do končne rešitve le še nekaj dnij, ali iz dnevov postajajo tedni. Za vse te birokratske vesti se ne more imeti že druzega, kot pomilovalen smeh. Turki vodijo poslanike za nos z neposnembno premetenostjo. Grška pa med tem propada, vsak dan je bliže splošnemu polomu. Turki imajo še vedno v rokah rodovitno Tesalijo, kjer so se že tako udomačili, kakor da ne mislijo več na odhod. Brez Tesalijo Grška obstajati ne more, ker je to provincija, od katere je država dobila največ prihodkov. Vojna odškodnina bode znašala okoli 50 miljonov, a
dokler je Grki ne plačajo, ostane en del Tesalije Turkom. Poleg tega hočejo vpeljati velevlasti finančno kontrolo na Grškem. Vest o tem šaljivem sklepu je vse grške kroge vznemirila, najbolj vročekrvni so začeli misliti na nov, seveda brezupen boj. In na Kreti še tudi ni miru; klanja se vedno še ponavljajo, in se menda bodo, dokler ne bo Anglija stegnila roke po tem važnem otoku.
Domače novice.
Osebne vesti. Preč. g. Jakob Trobec, generalni vikar nadškofa Izelanda v Št. Pavlu' v Severni Ameriki, doma iz Polhovega Gradca, je imenovan škofom v Št. Cloud-u. — Obč. zdravnikom v Pazinu je imenovan g. dr. A. Rutar. — G. dr. M. Gorjup, okr. sodišča pristav v Beljaku, je imenovan tajnikom pri fin. prokuratun v Inomostu. — G. dr. Jos. Georg se je kot advokat nastanil v Šmarijah pri Jelšah. — Umrl je dne 9. avgusta v Toplicah pri Novem Mestu gimn. prof. Ivan Vidmar po daljšem bolehanju. Truplo pokojnika so pripeljali v Ljubljano. — Poročil se je g. Ig n. Klinc, c. kr. davčni kontrolor v Litiji, z gdč. Ivanko Narobetovo iz Trzina.
Po slavnostnih celjskih dneh. — Po odhodu gostov iz Celja so pokazali olikani Nemci svojo kulturo. Ugasnili so plin po mestu in naskočili „Narodni dom“. Razbili so veliko šipo, vredno 60 gld. Škodo trpi nemška zavarovalna družba na Dunaju, pri kateri so okna zavarovana. Nemci so razbili tudi lepo veliko svetilko pri vhodu v »Narodni dom“, polomili cevi za odtakanje deževnice in z jajci ometali poslopje. Na-vzočni redar ni aretoval napadalcev. Imena storilcev so znana. Celjska policija je v slavnostnih dneh pokazala popolno svojo nesposobnost. Treba bode storiti resne korake, da se v Celju policija podržavi. Znan nam je slučaj, da je policist hujskal pobaline, naj potrgajo raz zidov slovenske lepake. Jednega policista je moral orožnik aretovati. Policija je pustila, da so nedorasli ljudje po noči razgrajali, po mestu, krulili „die Wacht am Rhein" ter hiše slovenskih rodoljubov in poštenih Nemcev obmetavali z jajci, ali pa s črnilom. Zadnji čas je, da začnejo Slovenci okoli Celja učiti prevzetne nemške „purgarje“ kozje molitvice. Napravijo naj se sedem ur na okoli shodi po vseh večjih vaseh in pove naj se ljudem, v katere prudajalnice in gostilnice v Celju naj hodijo Slovenci. Železo je belo!
Demonstracijo pred kazino smo imeli v Ljubljani po dolgem presledku, Ljubljančanom se je ogrela kri vsled škandalov v Celju. V kazini je bila v ponedeljek zvečer na čast nemškim planincem veselica. Zbralo se je pred kazino dokaj občinstva, ki je z različnimi klici izražalo svoje ogorčenje, da smejo Nemci sredi mesta streljati ter razobešati frankfurtarice. Še-le g. županu Hribarju se je posrečilo, nekoliko pomiriti demonstrante. Frankfurtarico so morali baje ka-zinoti sneti.
Dr. Ivan Tavčar na slavnosti v Celju je tudi govoril. Priznati se mu mora, da je bil njegov celjski govor prvi, ki ni zbadal in izzival onih, ki se ne strinjajo s ponesrečeno „Narodovo“ taktiko. Ne vemo, ali se je dr. Tavčar samega sebe našel ter se približuje zopet čistim slovenskim načelom, ali pa izven Kranjskega drugače govori, nego doma dela. Dejal je, da je celjski »Narodni dom" Nemcem izbil jedno čeljust, a drugo jim že še izbijemo. V spomin nam prihaja »nemškc-slovenska zveza11. G. dr. Tavčar naj zvezo neha hvaliti v svojem listu, zapodi naj Nemce daleč proč od sebe in izbita bode Nemcem druga čeljust. Narodna stranka bode’ imela zopet proste roke ter bode lahko šla v boj proti Nemcem s tisto eneržijo, s katero smo nekdaj s še svobodnim Ivanom skupno nastopali.
Več luči je prižgal urednik »Correspodenz-Blatt"-a, ki ima med svojimi naročniki do 5000 duhovnov. Dne 10. avgusta 1897 je pisal o škofovski avktoriteti v politiki in rekel, da se pač sme do škofov imeti zaupanje, kakor je imajo socijalni demokrati do Lassalla, Marxa itd. Zraven je pa pristavil: »SelbstversUIndlich hat rich-tige oder unrichtige Politik oder So-cialpolitik mit der bischoflichen mis-
si nichts zu thun. Es handelt sich um rein menschliche Angelegenheiten. Von einem Theologen haben wir aber auch noch nie be-haupten gehort, dass der katholische Christ in der Politik, Wissenschaft etc. nichts zu reden habe, sondern sich jede Ansicht von den Bischiifen vorkauen zu lassen habe. Byzantiner und Streber rnogen ja anders geredet haben. “ — Pričakujemo, da bode na to luč g. dr. Ušeničnik prižgal svojo luč.
Ljubljansko uradniško društvo se je usta-novljalo zadnjo saboto zvečer pri „Lloydu“. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gospodje: marki G o z a n i, svetnik dež. vlade, dr. Račič, dvorni svetnik fin, prokurature, gimn. profesorja Wester in Brežnik in uradnega lista urednik vitez Januschowsky. Pazijo naj gg. uradniki, da si za čas volitev ohranijo svobodno dihanje! Predsednikom shoda je bil voljen g. računski svetnik in mestni odbornik Svetek. Obravnave, kakor se nam poroča, je vodil g. svetnik dosledno le nemški in ne jedne slovenske besedice ni privoščil navzočim slovenskim uradnikom. Še le ko je g. dr. K. Janežič spregovoril slovenski, se je spoznalo da smo v Ljubljani. Ne omenjali bi tega, ko bi ne bilo tako značilno za našo skrajno obzirnost na par nemškutarskih uradnikov, ki pa itak slovenski znati morajo. Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti! —
Na celjski gimnaziji zahteva dopisnik s Štajarskega v „Slovencu" paralelke, kakeršne so v Mariboru, in polemizuje z nekim dunajskim svčtnikom, ki se je zavzel za samostalne razrede. Naše mnenje je, da naj se sedaj ne razpravlja preveč po časnikih o raznih načrtih, da ne razodenemo lukavim Nemcem svojih naklepov in svojih slabostij o „diskreditiranem zavodu“ itd Slovenski državni poslanci naj se naglo na tihem domenijo z možmi, ki razmere poznajo, in storjeni sklep naj soglasno podpirajo vsi slovenski časniki. Prav je pa, da izvajajo poslanci skrajne konsekvence, ako bi se pokazalo, da hoče ministerstvo glede Celja Slovence samo za nos voditi.
Shod nemških županov v Celovcu, ki je
bil napovedan za zadnjo nedeljo, z namenom da bi se Nemci dogovorili o odpovedi poslov v prenesenem delokrogu, je vlada prepovedala.
Nemški in avstrijski „Alpenverein“ ki je zboroval v Celovcu, uživa posebno milost vlade. Deželni predsedenik Schmidt-Zabi6row je nalašč moral priti s počitnic na slavnost. Ker imajo na Koroškem dva cesarja, je zbora prvomestnik dež. sod. svštnik dr. Riegler pri banketu ob jednem napil, obema cesarjema, Francu Jožefu in Viljemu, in godba je zagodla obe himni, avstrijsko in precej nato nemško. Naš najbolj uradni list „Wiener Abendpost“ na široko poroča, kako je bilo to „erhebend". Slovenci pa pri otvoritvi »Narodnega doma" v Celju niso peli niti srbske niti ruske himne, ampak samo avstrijsko in zato „Wiener Abendpost" o celjski slavnosti nič ne poroča.
V Kranjski Gori bodeta prihodnjo nedeljo dva shoda na Vrbanjevem vrtu popoludne ob
3.	uri. Na prvem shodu bode poročal g. drž. poslanec dr. Krek. Takoj potem bode imela shod podružnica družbe sv. Cirila in Metoda gorenjska Dolina".
V Železnikih so otvorili dne 8. avgusta novo brzojavno postajo z omejeno dnevno službo.
Toča je pobila dne 2. avgusta v občini trojanski in naredila do 2000 gld. škode. V kočevskem in krškem okraju je pa isti dan toča naredila škode do 140.000 gld.
Rimske najdbe. Na slovenskem bicikliškem dirkališču, katero delajo med Ljubljano in Šiško, 70 m od železnice, so našli te dni delavci dva rimska groba iz opek. Notri so dobili razbit vrč, lonec, svetilko z napisom „Fortis", balzamarij, kosce večje steklene posede, kos zrcala iz kovine in vretenec za prejo. Stati je morala nekdaj ondi blizo kaka rimska vila, da so zraven pokopali mrliče. — Na Emonski cesti so pa našli lepo bronasto Venero.
Zveza kranjskih gasilnih društev je imela preteklo nedeljo v Ljubljani shod, kateremu je načeloval g. Doberlet Zvezi je pristopilo, kakor je poročal g. tajnik Trošt, dozdaj 70 gasilnih
Stran 272.
SLOVE'NSKI LIST
Letnik II.
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13,
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh
ključavničarskih del
ter napeljavo
hišnih telegrafov in telefonov.
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
—------ Cene nizke. ---------
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejfiih
klobukov, cilindrov čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem
J. Soklič,
Stari trg št. 1 (pod Trančo).
M. IM
M.Učak
Albert Robida
v Ljubljani, Rožne ulice št. 5
izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
društev. Dohodkov je imela zveza v minulem letu 1200 gld. in troškov 595 gld.
Slovansko pevsko društvo v Trstu na pravi dne 15. t. m. izlet v Vipavo na vozovih. Odhod iz Trsta ob 4. uri zjutraj, prihod v Vipavo ob 9'/a uri. Pri sv. maši v Logu bode pelo okoli 50 pevk in pevcev društva. Popoludne ob G1/, uri bode veselica na dvorišču gospe V. Ur-šičeve v Vipavi. Na programu je udarjanje tamburašev, petje in godba. Vstopnina 30 kr. — Dobro pripomni „ Edinost “ da pridejo Tržačani v pohode ne h klerikalcem, ne k liberalcem, ampak k Slovencem!
Razne stvari.
Krščansko-socijalna organizacija na Češkem in Moravskem broji že okolu 300 društev.
Razstava pripomočkov za javno blaginjo
se otvori drugo leto meseca majnika na Dunaju v svetovnorazstavni rotundi v Pratru.
Moka se je podražila. Že davno se ni moka v kratkem času tako podražila, kakor zadnji čas. Pšenična moka št. 0 je prej stala 14 do 15 gld. 100 kilogramov, in sedaj stoji nad 21 gld.; bela ržena moka je bila po 10 gld. in sedaj je po 14 gld. 50 kr. Kdo je moko tako podražil? V prvi vrsti Židje, ki igrajo na borzi za pridelke in moko v Budapešti in na Dunaju. Pokupili in na papirju zagotovili so si velikanske zaloge žita, da je cena poskočila. Kmetom, ki še niso žita prodali, je kaže sedaj prodati, ker se od špekulantov umetno zvišana cena, ne more dolgo držati. Tako bodo imeli Židje nekaj časa žetev v novcih.
400 ciganov prestopilo v pravoslavje. V Kragujevcu v Srbiji prestopilo je nedavno 400 ciganov mohamedanske vere v pravoslavje. Po krstu se je vršila poroka zakonskih, ki so bili poročeni prej po mohamedanskem obredu.
V	Kragujevcu so napravili ciganom velik obed.
Vseh listov izide na leto na celem svetu 12 milijard. S papirjem vseh teh časnikov bi se lahko pokrila planjava 30.000 štirjaških kilometrov. Papir tehta 781.240 ton. Ko bi tiskal jeden sam stroj, ki bi napravi) 1 izvod v sekundi, moral bi se vrteti 333 let, da bi vsak naročnik vseh sedanjih listov dobil vsaj jeden izvod. Ako bi kdo zložil vse časnike jednega leta drugega na drugega, imel bi pred seboj stolp 80.000 metrov visok. Ako bi kdo čital vsak list le po 5 minut na dan, bi potreboval, da na ta način pregleda vse liste jednega leta, 100.000 let.
Izjava.
Ker napravlja »Slov. Narod« toliko krika zaradi okrajne bolniške blagajne in to vsled moje izvolitve načelnikom tega zavoda, zato »Narodu« ne bom delal veselja, da bi mu odgovarjal ter se prerekal ž njim. Naj piše o meni, kar mu drago, jaz bodem storil svojo dolžnost v prospch zavoda. Komur so razmere pri okr. bolniški blagajni znane, ta ve, da so »Narodovi« napadi na mojo osebo neosnovani.
1. Kregar,
pasar in načelnik okr. bolniške blagajne.
Zahvala.
Za vsestransko izkazano sočutje ob bolezni in smrti preljubega soproga, oziroma očeta in strijca. gospoda
Antona Umbergerja,
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Posebno se pa še kar najlepše zahvaljujemo slavni zadrugi gostilničarjev in kavar-narjev, slavnemu vojaškemu veteranskemu kdiu za spremstvo, čestitim gospodom pevcem za ginljivo petje ter darovateljem lepih vencev. Srčna hvala vsem!
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1897.
Žalujoča rodbina.
Z žalostnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je umrl po dolgi in mučni bolezni, pre-jemši sv zakramente za umirajoče, blagorodni gospod
Ivan Vidmar,
c. kr. gimnazijski profesor v Novem Mestu,
v ponedeljek, dne 9. avgusta, ob 9. uri zjutraj v Toplicah na Dolenjskem.
Truplo predragega pokojnika se prepelje v sredo, dne II. t. m., v Ljubljano ter bode pokopano z izpre-vodom iz pokopališke cerkve pri sv. Krištofu ob 6. uri zvečer v domačem grobu
Predragega rajnika priporočamo v blag in pobožen spomin
Žalujoči ostali.
1		
	Slovenci 1 Spominjajte se 6 vsaki priliki šolske družbe sv. Cirila in Metoda.	
		
Josip Leuz,
trgovec
v Ljubljani, Resljeva cesta
kupuje ter plačuje po možno najviSji ceni, kakor
ribniški, angležki in onejida - krompir, želod, hrastove j e ž i c e, bukov žir, vsakovrstne rastline (korenine in perje) v vsaki množini.
K* Plačuje tahoj!
Odgovorni urednik: SvitosJav Breskvar, Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista". Tisek J Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.
I. kranjski
laneno-oljnati firnež.
L kranjsko
čisto laneno olje.
Siccativ-firnež (sušilo)
priporoča najcenejše	26	—	6
Adolf Hauptmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežov, lakov in kleja v Ljubljani.
FRANC ČUDEN,
urar,
Mestni trg, LJUBLJANA. Mestni trg.
Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najnižji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih in stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsohdnejšo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah.
Spoštovanjem
FRANC ČUDEN.
Y	Ljubljani na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in aladščioarsko pecivo po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago.
Priporoča se za naročila ob primicijah, sva-tovščinali, imendneh in raznih slovesnostih.
Andr. Dru&kovič,
trgovec z železnino
v Ljubljani, Mestni trg št. 9/10.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga.
Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvari. •nšT Poštena postrežba.