Leto LXVI
Poštnina plačan» » gotovini
V Ljubljani, v ïetrtek; dne 17. marca 1938
Stev. 63 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uLb/Ul
SLOVENEC
Telefoni uredništva in oprave: 404)1. 40-02. 404)3, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun: Ljubljana št. 10.640 in 10.5441 za inserale; Sara jevo štv. 7503, Zanreb štv. 59.011, Praira-I >u na j 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Nov duh
prosvetne uprave
Da je v osrednji prosvetni upravi naše države zavel nov duh, ki ni zaverovan v irealne politične utvare, v katere naj bi se šiloma utesnilo kulturno življenje treh narodnih edinie jugoslovanske države, ampak hoče graditi izobrazbo in vzgojo naše mladine na naravnih nravstvenih in kulturnih osobi-nah Srbov, Hrvatov in Slovencev v duhu jugoslovanske vzajemnosti, to smo mogli z velikim zadoščenjem ugotoviti že ob priliki, ko je novi prosvetni minister, profesor Magaraševič razložil parlamentu svoj prosvetni program in načrt. Sedaj, ko je vlada dr. Stojadinoviča predložila svoja dopolnila k proračunu za leto 1938/39, pa vidimo, da misli in smernice sedanjega vodje naše prosvete niso bile samo lepe besede, ampak se bodo dejansko realizirale v kulturnih ustanovah tako širokega obsega, kakor jih ni vseboval še noben državni delovni načrt na področju ljudske izobrazbe. Zlasti pa je prosvetni minister v tem okviru za svojo delavnost poskrbel za potrebe slovenskega naroda, kolikor je mogel, v toliki meri in s tolikim umevanjem našega kulturnega hotenja in stremljenja, kakor tega doslej ni storil še noben vrhovni šef naše državne prosvete.
Največje in najgotovejše jamstvo za orga-nični razvoj slovenskega kulturnega življenja, kakor pristoja narodu v polnem in pravem pomenu, je univerza, h kateri je usmerjena in se mora naravno kot svojemu vrhu usmeriti vsa šolska izobrazba in vzgoja. Zato je umevno, da so režimi, ki samosvoji slovenski kulturi niso bili prijazni in so imeli v svojem načrtu njeno postopno, več ali manj pospešeno likvidacijo odzgovaj navzdol, skušali v prvi vrsti zadeti našo univerzo, da bi slovensko narodno bitje izhiralo iz svojega osrčja, iz katerega se pretakajo sokovi kulturnega življenja v sleherni ud našega ljudskega organizma — ali pa da bi se vsaj čimprej in čim temeljitejše preinačilo v nekaj, česar nihče ne more točno opredeliti, kar pa na vsak način ne bi smelo biti slovensko, kakor da bi Slovenci, če se ne odpovedo sami sebi, ne mogli biti Jugoslovani. Ker naša univerza, plod naših lastnih narodnih borb in prizadevanj, ki so obenem s polnovredno slovensko kulturo gradila tudi vzajemnost našega naroda z ostalimi Jugoslovani v trdno politično enoto, ni ne mogla ne hotela postati orodje za de-montiranje našega narodnega bita in lika, se je morala borili za svoj nadaljnji goli obstoj — kaj še, da bi mogla pričakovati tiste dograditve in dopolnitve v kulturen zavod, kakor je potreben in dostojen naroda, ki se čuti enakopravnega in enakovrednega v tej državi, ki je vedno najradodarneje dotirala zagrebško in belgrajsko univerzo. Upravičeno se je zato utrdilo prepričanje, da je ljubljanska univerza prava pastorka, ki mora ob vsakem proračunskem letu ponižno prositi za drobtine.
Tudi najhujši kritik Stojadinovič-Koroščeve vlade ne more utajiti dejstva, da se je z njenim nastopom ta položaj začel izpreminjati in da se bližamo normalnim razmeram, kakor odgovarjajo našemu narodnemu dostojanstvu in kulturni ravni, da bo naša univerza, vzgojiteljica slovenskih kulturnih delavcev, od strani države upoštevana tako, kakor ostali dve, in da od nje ne bo dobivala samo te^a, kar je potrebno za njen sami in edini ol. >j, ampak tudi vso podporo in vse pripomočke, da bo na čim višji stopnji v prid nadaljnjega kulturnega razvoja slovenskega naroda in vse jugoslovanske narodnopolitične skupnosti. Naš novi prosvetni minister je prvi na tem mestu, ki se v polnosti zaveda, kako mora naš narod, ki ni šele v sedanjem resnem trenutku mednarodnega položaja začutil, kakšne življenjske nujnosti je naša državna skupnost in povezanost jugoslovanskega elementa na dotika-lišču zapada in jugovzhoda Evrope, v tej državi uživati vse svoje narodne kulturne pravice kot nedotakljive, za vse čase zagotovljene in nezamenljive svetinje, h katerim se bodo obračali kakor k izvoru svojega duhovnega življenja vsi sinovi slovenskega naroda, naj bivajo tostran ali onstran naše državne meje. Postavke, ki jih vidimo v letošnjem dopolnilu finančnega zakona po zaslugi prosvetnega ministra pa naših slovenskih ministrov in predsednika vlade, so najboljši dokaz, kako velik korak je storjen na potu k polnemu uresničenju naših kulturnih potreb in zahtev: 5.5 milijonov dinarjev za dovrš-itev vseučiliške knjižnice, 8 milijonov za zgradbo strojnega instituta naše tehnične fakultete in uredba, po kateri bo država pomagala k dejanski oživotvoritvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki bo poslej imela za seboj vso državno avtoriteto in podporo, da bo mogla v čim večji meri realizirati svojo nalogo, da vzpodbuja, neguje in usmerja ter do viška pomaga razvijati ustvarjajoče sile slovenskega narodnega duha in volje v korist sebi in državi.
Seveda to še od daleč ni vse, kar želimo in kar je potrebno za polni razmah našega znanstvenega in umetniškega dela, kolikor ima pri njem deleža država, pomeni pa v primeri z minulo dobo srečen začetek, da se uresniči čim prej naš kulturen program s čini večjo energijo in dobro voljo ter po sinotre-nem načrtu, ki smo ga dozdaj zelo pogrešali. Zelo je utemeljeno pričakovanje, da po na-
Mussolini o Avstriji
((
„Leta Î934. se mi noben Avstriiec ni zahvalit . • .
Os Rim-Berlin se je v usodni uri nemške zgodovine pokazala trdno
fp
Rim, 16. marca. c. Italijanski parlament je bil danes popoldne ob 17 sklican na kratko izredno sejo, na kateri je Mussolini podal izjavo italijanske vlade o dogodkih v Avstriji. Seja je bila pripravljena v običajnem stilu, to je z navdušenim prepevanjem poslancev in publike iz dvorane, ki je nestrpno čakala Muesolinija in njegov govor. Mussolini je pričel govoriti ob 17.05 in je govoril do 17.28.
Tokrat jc bil Mussolinijev govor omejen samo na avstrijsko zadevo, daei se je v eilno sarkastičnih besedah dotaknil vseh tietih, ki hočejo v tujini tigovati z njegovim razpoloženjem. Mussolini je povedal takole:
V zadnjih dneh smo doživeli važne dogodke. Avstrija je postala del Nemčije. Glasovanje dne 10. aprila bo potrdilo to dejstvo. Avstrijska drama pa se ni začela včeraj, ampak že v letu 1848, ko je Piémont začel s svojim pohodom. Epilog te drame se je zaključil v zadnjih dneh, in sicer tako, kakor je to zahtevala narava. Vse to je moralo iti po svoji zgodovinski in usodni poti.
Pod socialisti
Mussolini nato omenja razvoj avstrijske krize v zadnjih desetletjih, posebno pa rojstvo zvezne avstrijske države v 1. 1918, ko sta socialista B a u e r in Renner že izjavila, da je avstrijska republika del nemške države. Kmalu nato so mirovne pogodbe, posebno pa versajska in saintger-mainska pogodba naložile Avstriji dolžnost, da mora ostati neodvisna. Zgodil se je edinstven primer v zgodovini, da je bilo Avstriji naročeno, da naj svojo neodvisnost odstopi samo tedaj, če bi na to pristal svet Zveze narodov. Ta del avstrijske drame so odigrali v Avstriji socialni demokrati.
Doba dr. Seip'a
Ko je nastopila doba krščanskih socialistov, to je doba msgr. Seipla, je ta moral Avstrijo voditi v popolnem moralnem kaosu in s finančno pomočjo Zveze narodov. Seipel pa je že I. 1926 rekel, da je Avstrija nemška država in da sta Nemčija in Avstrija dve državi in en narod. Sledil je Scho-berjev režim, na kar je Avstrijo zajela svetovna gospodarska kriza, ki je silno vplivala na ves razvoj avstrijskega življenja. Sledil je še en poskus rešitve in to je bil Schober-Curtiusov načrt carinske zveze, ki pa je propadel zaradi nasprotovanja Francije in češkoslovaške. Za njegovo obsodbo so zahtevali celo mnenje haaškega razsodišča. V marcu 1933 je Dolliuss v Avstriji uvedel avtoritarni režim in smisel Avstrije rzrazil v stavku, da je Avstrija neodvisna krščanska, toda nemška država. Sledila je socialistična revolucija v februarju 1934 in nato še revolucio-
narni poskus narodnih socialistov v juniju 1934. Iz nujnih varnosti in preventivnih ozirov smo poslali čete na Brenner in Mussolini vzklikne s povzdig-njenim glasom: »Noben Avstrijec se mi ni nikdar zahvalil, da sem to storil«, (silno odobravanje v dvorani).
Politika rimskih protokolov
Od 1. 1934 do 1936 smo imeli politiko rimskih protokolov, nato pa se je italijanska diplomatska vzajemnost z zapadnimi evropskimi državami zrušila in onemogočila zaradi sankcij. Italijanski narod se je odločil za lastno pot in si ustanovil svoje cesarstvo. V oktobru 1936 se je ustanovila os Rim-Berlin. Vojaška moč tretjega rajha je začela silno rasti, Italija je svetovala Avstriji, da naj se približa Nemčiji. Država, ki pravi, da je nemška, ne more voditi protinemške politike. To je bila njena dolžnost, njena politična moralna in zgodovinska dolžnost. Sledil je julijski sporazum med Avstrijo in Nemčijo, ki je znova poudaril, da je Avstrija nemška država. Toda razpletla se je nova doba napetosti. Sledila je kriza v 1. 1937. Italija pa se je odslej postavila na stališče, da se neodvisnost Avstrije tiče samo Avstrijcev samih in da je os Rim-Berlin odvisna samo od italijanske zunanje politike. Na sestanku dne 12. februarja je bil v Berehtesgadenu izvršen zadnji poskus za kompromisno rešitev, ki pa je naravni zaključek drame samo odložil. Hitler in Schuschnigg sta se pogovorila. Toda tedaj se jc pojavila misel o plebiscitu. Aprila leta 1937 sem rekel Schuschniggu, da je neodvisnost Avstrije čisto zadeva Avstrijcev samih.
7. marca 1938
Dne 7. marca letos me je neki Schusch-niggov zaupnik vprašal, kaj mislimo z glasovanjem. To je bilo prvič po dolgih mcsccih, da se je on obrnil na me. Odgovoril sem, da je misel na glasovanje v Avstriji napačna; To jc peklenski stroj, ki vam bo eksplodiral v rokah 1 Danes sem ponosen, da lahko izjavim, da sem tudi v tem primeru imel popolnoma prav (silno odobravanje v dvorani).
„Očitki z vseh strani"
V vsem svetu in povsod v vseh krogih se jo začelo polemizirati in opomini in nusveti so deževali z vseh strani. V Franciji in drugod so so vpraševali, zakaj nisem rešil avstrijske neodvisnosti. Nikdar nisem prevzel niknkšne obveze v tej smeri. Postavili smo se na stališče, da naj Avstrijci sami urede svoje zadeve. Avstrijci pa se niso nikdar vprašali, kako naj si sami organizi-
Rdeča Španija je vznemirjena
Pripravlja se na protinapad
Izključna vojaška moč rdeče Španije je v mednarodnih komunističnih brigadah, ki skozi Francijo prihajajo na rdeče špansko ozemlje. Velik poraz rdečih čet na bojišču med Saragoso in Montalbanom pripisujejo dejstvu, da Franco ni imel nasproti sebi mednarodnih komunističnih brigad, pač pa skoraj izkliučno le španske čete. Zaradi tega pripravlja sedaj rdeče vrhovno poveljstvo protinapad z izključno mednarodnimi komunističnimi brigadami. Ujetniki, ki eo jih Francove čete zajele, pripovedujejo, da jc rdeče poveljetvo v naglici pripravilo severno od reke Ebro tri mednarodne komunistične brigade in prav tako ec na levem krilu zbirajo one čete od mednarodnih brigad, ki so bile preje postavljene pri Teruelu in ki bodo poskušale sedaj čez reko Guadalope priti v desni bok prodirajoče Francove armade. Tu gre v prvi vrsti za francoski komunistični brigadi *>L'-ster« in »Campesino«. Obrambna črta rdečih poteka po dosedanjih vesteh že za reko Guadalope.
Po zadnjih vesteh naj bi Francove čete zasedle že mesto Torrecilla, ki leži kakih 15 km
vzhodno od Alcaniza in jc silno važno cestno križišče. Ako se to sklada z resnico, je zveza med Katalonijo in Valencijo mogoča le še po eni dobri cesti, to je tisti, ki vodi ob obrežju. Torrecilla je 60 km zračne črte oddaljena od morja.
Bilbao 16. marca. AA. DNB: Uradno poročilo o borbah na aragonski fronti pravi, da so Caspc, kjer je bil sedež vrhovnega poveljstva vladnih čet, zavzele čete generala Jague in oddelki navarske brigade. Čete so najprej obkolile mesto z juga in zapada in ga zavzele. Južno od Mantalbana eo nacionalisti zavzeli še Palomar in Trimdad in koto 1545. Nacionalistične čete v tem odseku so se sedaj združile 6 četami, ki ec bore na srednjem odseku te fronte.
Burgos 16 marca AA. Havas: Pravosodni minister je ukinil zakon o razporoki, ki ga je uvedla prejšnja republikanska vladavina. Na ministrski seji je bil sprejet tudi zakon, ki ukinja civilno poroko za katolike in uvaja cerkveno poroko kot edino veljavno poroko za katoličane.
Francoski zunanji minister:
Rdeča Španija je propadla
------- 1_ Т~Ч -__II' _ X____lil	мл	n А1ГП »n/\nl Lt MM/\ni nrirMlKlllrrinclri L! nn n 1 1 1

Pariz 16. marca. b. Dogodki v Španiji so popolnoma potisnili v ozadje zanimanje francoske javnosti zn svojo vlado in za dogodke v Avstriji.
Iz uradnega vira poročajo, da je bil pred par dnevi v Parizu predsednik barcelonske vlade Negrin, ki je včeraj odšel z letalom v Barcelono ter tam sklical izredno sejo španske republikanske vlade. Na tej seji je opisal položaj na fronti ter svoje vtise, ki jih je dobil v Parizu, kjer je zahteval nujno pomoč V Barceloni smatrajo položaj zelo težavnim ter je bilo sklenjeno, da takoj odpotujeta predsednik republike Azana ter vojni minister general Prieto v Francijo, da tam opišeta
povedani uredbi o umetniških šolah po vsej državi dobimo tudi svojo Glasbeno akademijo. Novo vrhovno vodstvo naše državne prosvete zasluži zato priznanje slovenskega naroda, ki ga njegove smernice in praktično prizadevanje utrjujejo v prepričanju, da gremo tudi na prosvetnem področju, na kalerem smo bili doslej po zmotnih in sterilnih principih oškodovani v svojem narodnem kultur-I nem življenju, boljšim časom naproti.
nevarnost, ki grozi republikanski Španiji, ter sla zares takoj odpotovala v francosko prestolnico.
Iz opozicijskih krogov prihajajo vesti, da obstoja zelo nevaren načrt za rešitev republikanske Španije. Sovjetski poslanik Surič je s pomočjo nekaterih vodilnih francoskih komunistov zahteval od francoske vlade, da takoj pošlje v Španijo nekaj francoskih divizij, ki bi preventivno zavarovale francosko južno mejo, ki je tudi ogrožena. Predsednik sedanje vlade Leon lihim, na katerega re je sovjetski poslanik obrnil, je ta predlog odločno odklonil, češ da bi bila njegova izvršitev prava blaznost, ki bi brez dvoma sprožila vojno po krivdi Francije. Francija ne more poslali svojih divizij v Španijo že iz tega razloga, ker bi lo opra-vifilo stične korake drugih driav, pri temer je Hlum mislil na Nemlijo. Francija se zaveda teiav, ki bi nastale s polotnom republikanske Španije, navzlic temu pa se ne bo spuščala v pustolovno politiko, ki jo vodijo danes nekatere avtoritativne države.
Nobenega dvoma pa ni, da je Leon Blum — takšne informacije vsaj prihajajo iz opozicije — še vnaprej obljubil pomoč Francije republikanski Španiji v oni obliki, ki jo dobiva nacionalistična Španija od drugih držav. Dalje od te pomoči
rajo obrambo svoje neodvisnosti. Neodvisnosti, ki rabi pomoč iz tujine in to proti večini lastnega naroda, ni mogoče ohraniti. Italija je imela interes za neodvisno Avstrijo, toda želja po neodvisnosti hi morala sloneti na večini avstrijskega naroda. Prva izkušnja pn je pokazala, da jo bila velika večina za priključek. Tudi sam sem se v usodnih trenutkih zmeraj vprašal, ali delam za vas i vami ali proti vam. (Silno odobravanje v dvorani.)
Kaj je nacionalna revolucija
Mussolini preide nato na razmotrivanje o pojmu narionalne revolucije. Mi Italijani vemo dobro, kaj je to. Poglejmo samo razvoj Italije po miru v Villafranchi. Poglejmo samo, kako jc delal veliki avtoritarcc Cavour. Tudi v njegovi dobi so piemontske čete posegle v razvoj in ko so ono zasedale Italijo, jih tudi nikdo ni pozdravljal kot osvojevalce, ampak kot bratske čete. Tudi tedaj jo vse to šlo silno hitro in današnji slični primer ni bil nič hitrejši. Nato omenja Mussolini zgodovinske dogodke v letu 1870 in kako so je ustanovilo enotno italijansko kraljestvo.
Danes pa so na svetu taki tipi, ki so tak» nevedni, da mislijo, da bodo vplivali nn italijanski fašizem z govorjenjem o nemškem sosedstvu. S po-vzdignjenim glasom je Mussolini vzkliknil: :»N a Italijo danes ni lahko vplivati. To so je pokazalo v afriški vojni, ko je to hotelo doseči 52 evropskih držav. Italija je zrela. Vodja Nemčije je hil zmeraj kategoričen in ko je prišel na oblast, je zmeraj jasno izjavljal, da so vse meje jasno začrtane. Ali hočete vi braniti naše meje?« (Silno vzklikanje: »Dal«)
Peto de:an(e
Ko se je v Avstriji začelo peto dejanje avstrijske drame, s» se svetovni sovražniki fašizma spomnili, da je prišel čas. da se vzpostavi fronta proti avtoritarnim državam, da hi tako zopet izbruhnila svetovna vojna. Ta manever svetovnih demokracij se je ponesrečil. Upanje, da bi mi šli z drugo stranko, je splahnelo ob naši zavesti, da vidimo politiko plemenitosti in tudi politiko pameti. Os Rim-Berlin ni samo politična tvorba, ampak se je pokazala za trdno tudi danes v tej usodni uri nemške zgodovine. Prepričani smo, da bo pospešila razvoj miru na našem kontinentu.
Mussolinijev govor so vsi navzoči v dvorani in na tribunah sprejeli z burnim ploskanjem in vzklikanjem 1er nato zapeli fašistično himno. Himno je pela vsa dvorana in pel jo je tudi Mussolini. Takoj nalo pa je Mussolini zapustil dvorano parlamenta in seja je bila zaključena.
Francija 110 more iti. Iz Toulousa poročajo, da jo tamkajšnja francoska posadka 111 tudi letalski polk alarmiran, vojaki pa ne dobijo izhoda iz vojašnice. Uradno zatrjujejo, da je to ukrep opreznosti, če bi prišlo do bega v masah iz republikanske Španije. Tudi eskadra vojnih ladij v Toulonu je dobila povelje, da bo pripravljena za odhod v španske vode, da zavaruje francoske trgovinske ladje pri evakuaciji.
Na včerajšnji seji vrhovnega obrambnega sveta, ki je bila pod predsedstvom vladnega predsednika^ Leona Bluma, se je mnogo govorilo o strategičnem položaju Francije na jugu v zvezi s polomom republikanske Španije. Govorili so izključno o vojnih ukrepih, pri čemer so se posamezni govorniki dotaknili tudi vojnega položaja, ki je nastal zaradi priključitve Avstrije Nemčiji. Takoj po zasedanju vrhovnega obrambnega svela so bili storjeni diplomatski koraki v Londonu, da se izve stališče Velike Britanije o Španiji in Avstriji. Dokler ne pride odgovor Velike Britanije, francoska vlada ne bo storila nobenih sklepov, ker želi na podlagi pogodbe z Veliko Britanijo z njo sodelovati tudi v teh vojnih vprašanjih. V Franciji so po proučitvi položaja prišli do sklepa, da je položaj republikanske Španije obupen in da je ln malo upanja, da bi se lahko republikanski del Španije rešil. Republikanska vlada je preveč popuščala. Čeprav je vlada v Madridu, Vatenciji in nato v Barceloni pravočasno dobivala dovolj moralne in materialne pomoči, pa so prepiri med posameznimi voditelji, vojnimi strankami ter zlasti vmešavanje sovjetskih častnikov, ki so hoteli uvesti svoje metode vojskovanja v špansko vojsko, povzročili, da je vse propadlo. Vse pošiljke prostovoljcev niso nič zalegle. Iz zanesljivega vira poročajo, da je francoski zunanji minister Paul Boncour, ko so ga obiskali predstavniki komunistov in ga prosili za pomoč Francije, dobesedno odgovoril: »Sedaj je prepozno, republikanska Španija je p r o p a d I a.*
Anketa med Polisko in Litvo
Kovno, 16. marca c V litovski prestolnici izjavljajo, da vesti o zbiranju poljskih čel na litovski meji niso resnične. Litovska vlada ni izvedla ni-kakih priprav, pa tudi na poljski strani ni opaziti nič sumljivega.
Tudi o ultimatu mu v Kovnu še ne vedo ničesar. Menijo, da do ultimatum»! najbrž 11e bo prišlo, ker se bo poljska vlada najbrž zadovoljila z anketo.
Dom'nikaiec p. Lagrange umrl
Pariz 16. marca. Umrl je znameniti ekseget do-minikanec p. I>agrange, obnovitelj katoliške biblične kritike in eden največjih sodobnih katoliških učenjakov.
Zagrebšk «t vremenska napoved; Ллвпо in zmerno hladno.
Dr. Stojadinovič
o novem položaju
Po Gradcu - pod novo obfasffo
Gradec 15. marca.
Gradec ima danes že normalno lice. Samo zastave na hišah, zastavice na oknih ter slavnostno okrašene izložbo trgovin pričajo, da mesto še vedno doživlja slavnostne trenutke. Po ulicah še korakajo sprevodi hitlerjevske mladine in nemško vojaštvo še vedno vzbuja vso pozornost. Nemška varnostna policija (Ôrdnungspolizei) stopa polagoma v akcijo, z veliko večjo hitrostjo pa se vrši organizacija »Gestapo« — proslule nemške tajne policije, ki svoje posle že s polno paro izvršuje. Posledice se vidijo v
vedno številnejših aretacijah v mestu in na deželi. Aretacije vrše posebni oddelki tajne policijo in SS pripadnikov na avtomobilih. V Gradcu zapirajo nretirance v zaporih deželnega sodišča tor niti svojcem ne dovoljujejo, da bi stopili z njimi v stike. Zaprtih je tudi mriogo duhovnikov, med njimi prošt iz Brucka na Muri. Večinoma pa se vrše aretacije na podlagi arhiva »domovinske fronte«, katerega so našli narodni socialisti ob priliki zasedbe centralnega vodstva »domovinske fronten za Štajersko. Tam so našli tudi poseben seznam vseh zaupnikov »domovin-ske fronte«, ki so imeli nalogo, da so nadzorovali narodne socialiste ter so potem dajali podatke oblastem. Baje so se pri pregledu tega seznama silovito čudili, ker so našli v njem imena
nekaterih svojih najbolj vnetih pristašev ki so igrali dvojno vlogo ter so vsako gibanje narodnih socialistov izdajali. Vse so seveda že po-lovili in se jim gotovo ne bo dobro godilo. Očiščena je tudi že graška policija ter je večje število višjih uradnikov, agentov in stražnikov zaprtih.
Gradčani so se danes zopet veselili, da obišče jutri, v sredo, Gradec sam Hitler. Vršile so se že velikanske priprave za sprejem, ko je f>oj>oldne prispela vest, da se je Hitler vrnil v Mlinchen. Hitler bi stanoval v Gradcu v Paik-hotelu, kjer so imeli narodni socialisti dosedaj svoje glavno zbirališče. V njem stanujejo nemški častniki, danes pa eo izpraznili celo prvo nadstropje za Hitlerja, ki ga pa ni. Gradčane pa so potolažili, da lx> Hitler v Gradec kmalu prišel. Imel bo več zborovanj in govorov v avstrijskih mestih pred plebiscitom za priključek Avstrije k Nemčiji. Vrsto teh zborovanj bo otvoril z nastopom v Gradcu. Sicer pa se je sedaj začela razvijati med avstrijskimi mesti
ljubosumna tekma za prvenstvo
v narodnosocialističnein duhu. Dosedaj si je to prvenstvo lastil Gradec, naenkrat pa je dobil močnega tekmeca v Linzu, ki bi tudi hotel postati avstrijsko »glavno mesto narodnega socializma«. Ta naslov pa zahteva za sebe Gradec. Pa tudi Dunaj dviga svojo narodnosocialistično glavo in si lasti pravice za sebe. — Dunajsko časopisje i namreč piše, da se bo na Dunaju zgradila »rjava I hiša«, v kateri 1к> imela narodnosocialistična stranka za Avstrijo svoj sedež. Ta vest pa je izzvala v Gradcu veliko jezo.
Prvi ukrepi proti Židom
se sedaj že opažajo tudi v Gradcu. V soboto, po prevratu so bile židovske hiše tiste, ki so se odli-
kovale z največjim številom hitlerjevskih zastav. Danes pa eo morale vse stavbe, katerih lastniki so židje, odstraniti zastave. Med drugim je moralo sneti te ogromne, od petega nadstropja do tal segajoče zastave tudi poslopje veletrgovine Kastner in Oeller. Iz židovskih izložb so morale izginiti tudi vse slike FUhrerja. V izložbah drugih trgovin se pa že pojavljajo napisi »arijska trgovina«:, v oglasnem delu graških časopisov pa je vse polno zanimivih inseratov: v nekaterih dokazujejo poslovni ljudje, da so arijci ter odločno zavračajo zlobne govorice o njihovem židovskem rodu, v drugih iščejo razne trgovske hiše, ki so imele dosedaj židovske zastopnike >arijske zastopnike« — skratka, kaže da bodo imeli sedaj nežidovski trgovci in trgovski potniki v Avstriji dobro konjunkturo, zlasti pa poslednji, eaj je bila sedaj ta vrsta trgovine v pretežno židovskih rokah.
Katoliški tisk
ie dobil homis*r}a
Narodnosocialistični žurnalist Frank Riedl je bil od ministra Gobbelsa imenovan za komisarja katoliškim listom »Reichspost«, »Weltblatt« in >Montagblatt«, Glavni urednik »Reichspoet« dr. Funder pa je bil aretiran.
Lista »Die Stunde« in »Der Tag«, ki jih je financirala češkoslovaška vlada, sta bila ustavljena. Uradna »Wiener Zeitung« je dobila novega urednika v osebi dr. Kruckenhauserja.
V	Linzu eo bili aretirani voditelji Domovinake fronte, češ da so širili neresnične vesti.
Katoliške organizacije razpuščene
Dunaj, 16. marca. Pisarna Katoliške akcije je bila zapečatena in organizacija Katoliško akcije razpuščena. Prav tako eo bile razpuščene tudi katoliške mladinske organizacije in katoliške ženske organizacije. Ta prepoved zaenkrat še ne zadeva Marijinih kongregacij.
Tri družine — v samomor
Dunaj 16. marca. c. Te dni se slede številni samomori vodilnih politikov bivšega režima.
Veliko pozornost je vzbudil samomor znanega majorja Emila Feya. Fey je naredil samomor snoči s svojo ženo in 19 letnim sinom. Fey je moral kot podkancler odstopiti po umoru Dollfussa leta 1934 in je bil od tedaj ravnatelj avstrijske podonavske prometne družbe. Feyeva žena je iz Sarajeva.
V	Inomostu je izvršil samomor vseučiliški profesor Bayer, ki je bil star že 69 let, Z njim je izvršila samomor tudi njegova hčerka.
V	okolici Inomosta pa se je s hčerko usmrtil znani industrijec Reitlinger. Tudi on si je vzel življenje obenem s svojo hčerko. Industrijec je financiral strankarske formacije bivšega režima.
Tudi iz drugih manjših avstrijskih krajev poročajo o številnih samomorih krajevnih zaupnikov bivšega režima.
*
Dunaj 16. marca. AA. (Reuter) Listi poročajo, da so znanega bankirja barona Louisa Rotschllda aretirali.
Drobne domače in tuje
m on:> ••■b -jfeiitt fin v»;» :iÎ6£n V
Belgrad 16. marca. AA. Danes popoldne ob 16.50 je predsednik senata dr. Zelimir Mažuranič otvoril sejo, ki so se je udeležili predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, prometni minister Mehmcd Spaho, pravosodni minister Milan Simonovič in finančni minister Dušan Letica. Pred prehodom na dnevni red je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič odgovoril na vprašanje senatorja dr. Andjelinoviča o zedinjenju med Avstrijo in Nemčijo. Dr. Stojadinovič je dejal:
Gospodje senatorji! Senator dr. Andjelinovič je naslovil name kratko vprašanje v zvezi z zedi-njenjem med Avstrijo in Nemčijo, Nemčija si je via facti pridružila dosedanjo republiko Avstrijo. Plebiscit 10. aprila t. 1. naj sankcionira dejansko stanje.
Ne da bi se spuščali v vprašanje kršitve mednarodnih pogodb, je za Jugoslavijo s tem dejanjem nastalo stanje zgodovinskega pomena. Na mejah naše domovine se razteza velika nemška država s 75 milijoni ljudi. Ne spuščam se v vprašanje nepreglednih posledic političnega, vojaškega in gospodarskega značaja, ki nastanejo zaradi tega dejanja za naš narod in našo državo. Pridržim si pravico, da bom o tem govoril pri razpravi pri proračunu zunanjega ministrstva. Ugotovim samo dejstva in zahtevam pojasnila in jasno stališče jugoslovanske vlade. Meje Velike Nemčije na Karavankah in na Dravi. Totalitarni državi, ki ne pripadata Društvu narodov, sta nas jxipolnoma odrezali od zahodne Evrope. Vse to so dejstva, ki imperativno nalagajo duhovno sodelovanje vsega naroda, da v teh za svojo bodočnost velevažn.h Irenutkih ne samo zavzame stališče, tomveč oriše tudi glavne obrise svoje bodoče politike. Toda predvsem pred vsako odločitvijo je nujno potrebno, da je narodu in zainteresiranim činiteljem v narodu znano stališče kraljevske vlade in njeno pojmovanje stvari.
Ali ie jugoslovanska vlada vedela, kaj se pripravlja
Nato mi zadaja senator tale vprašanja: 1. Ali je kraljevska vlada imela obvestilo o leni dejanju nemškega rajha, posebno, ali je predsednik vlade za svojega obiska pri fiihrerju in kanclerju rajha, Hitlerju, dobil obvestilo o tem?
Gospodje senatorji! Na to prvo vprašanje mi je čast odgovoriti toie:
V razgovorih, ki sem jih imel z vodilnimi osebnostmi Nemčije, sem dobil vtis, da bo razvoj razmerja med Nemčijo in Avstrijo v prvi vrsti odvisen od lojalnega avstrijskega izvajanja nem-ško-avstrijskega dogovora z dne 11. julija 1936.
Jugoslavi a kot sosed nove Nemčije
Drugo vprašanje, ki mi ga je zadal senator se glasi:
Kancler bivše Avstrije izjavlja kot šef vlade v navzočnosti fiihrerja in kanclerja Hitlerja, da Avstrijo kot sestavni del nemškega naroda ne veljajo več mirovne pogodbe. Toda fiihrer in kancler Hitler je smatral za potrebno izjaviti v ppsebnem pismu duceju in predsedniku italijanske vlade Mussoliniju, da so brennerske meje nasproti Italiji nedotakljive. Glede na to. da so pri zadnjih demonstracijah v Gradcu vzklikali »nemškemu Mariboru«, se mi zui potrebno, da nam zunanji minister kraljevine Jugoslavije pove: »Ali je on glede na jugoslovanske meje dobil izjavo uradnih zastopnikov Nemčije v isti smeri in v istem duhu?«
Na to vprašanje senatorja Andjelinoviča mi je fast odgovoriti tole:
Gradec 16. marca.
Včeraj sem vam poročal, da se v Gradcu širijo lažnive govorice, kako Jugoslavija preganja sedaj mariborske, ptujske in celjske Nemce, ki so hoteli priredili javne manifestacije ob priliki priključitve Avstrije k Nemčiji. Tudi danes se te vesti po mestu trdovratno kolportirajo in zlasti imajo ljudje naslado, da jih pripovedujejo nemškim oficirjem in vojakom. Imel sem zopet priložnost, da sem se na lastne oči prepričal, kake goro-stasnosti jim pripovedujejo Tako baje »serbisehes Militar« preganja z bajoneti mariborske Nemce po ulicah sem in tja. zapirajo in pretepajo jih, da si reveži ne upajo niti glave pomoliti iz svojih hiš. Ce bi Gradčani nekoliko bolj poznali nemške obraze iz slovenskih mest, bi se lahko na lastne oči prepričali, kako zadovoljno hodijo po graških ulicah v zelo velikem številu in sede v graških kavarnah 1er pozdravljajo z dvignjeno roko...
Jugoslovanske oblasti bi morale preko svojih zastopstev najodločneje demontirati te vesti. Naj bi nastopile tnko odločno, kakor so Italijani, ko se je im Avstriji širilo, da bodo odstopili Nemcem Južno Tirolsko. Italijanski konzuli so takoj povedali, da Italija nima navade vračati, kar je dobila. Razumljivo, da kolportirajo vesti o »preganjanju« mariborskih Nemcev ljudje, katerim je veliko na tem, da bi se odnošaji med Jugoslavijo in njenimi
novimi sosedi kar od začetka čim bolj poslabšali. *
— Belgrad. 16. marca. Depntacija narodnih združeni koroških emigrantov, v kateri so bili inž. Janko M a č k o v š e k , dr. julij F e 11 a c h e r , Fr. U r š i č . Tone M ii 11 e r in Franc K r a n j c , je obiskala danes predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča in ministra za notranje zadeve g dr. Korošca. Deputacijo sta sprejela tudi predsednik senata g. dr. Zelimir Mažuranič in predsednik Narodne skupščine g. Cirič.
Razmere na Koroškem
Celovec 16. marca.
Narodni socialisti so prevzeli oblast po vsej koroški deželi. Niti ene ustanove ni več, ki bi ne bila pod nadzorstvom novega režima. Vsa obstoječa kulturna in politična društva, izvzemši narodno-socialističnih, so bila razpuščena. Tudi po vsem slovenskem delu Koroške so zamenjani dosedanji župani ln so imenovani novi. Vse orožnišlvo na Koroškem je pod poveljstvom polkovnika Péril a v c a , ki je bil postavljen od Knltenbrunnerja, zastopnika vrhovnega poveljnika policije in javne varnosti v Berlinu Himmleria. Iz slovenskega podeželja prihajajo le redke vesti, ker ljudje te dni ostajajo doma in ne potujejo mnogo.
Pred anšlusom mi je vodja rajha kancler Hitler izrecno podčrtal željo in interes Nemčije za obstoj močne in krepko Jugoslavije. (Viharno odobravanje na desnici). Prav tako so nam uradni zastopniki Nemčijo tudi po anšlusu potrdili načelo absolutne nedotakljivosti jugoslovanske meje z Nemčijo (viharno odobravanje na desnici).
Naša narodna manjšina v novi Nemčiji
Tretje vprašanje senatorja Andjelinoviča ee glasi: »Ali je znano, da se je pri izvajanju mirovnih pogodb za sporno področje med Avstrijo in Jugoslavijo na Koroškem določil plebiscit? Plebiscit se je končal z majhno razliko v koriet Avstrije, ker se je glasovalo za Avstrijo ali za Jugoslavijo. Kakšna poroštva dobi naša vlada glede epornega ozemlja in našega prebivalstva na nekdanjem spornem področju, Ki bi zdaj v nasprotju z vsemi jxisebnimi dogovori med bivšo Avstrijo in Jugoslavijo o priliki plebiscita imelo pripasti nemškemu rajhu?
Na to vprašanje mi je čast odgovoriti tole: Najboljša poroštva za Jugoslovane na Koroškem misli naša vlada, da jih bo mogla dobiti v prijateljskem razmerju med Nemčijo m našo državo (viharno odobravanje desnice). Vea vprašanja, ki se bodo pojavila, ee bodo, prepričan eem, uredila na prijateljski način.
Jugoslavi a in CSR
Naposled, gospodje, še četrto vprašanje: »Fiihrer in kancler Hitler je nedavno v svojem govoru izjavil, da ima Nemčija zgodovinsko dolžnost zanimati se za življenje 10 milijonov Nemcev zunaj Nemčije. Po tem 6o se razumeLi Nemci v Avstriji in na Češkoslovaškem. Z zedinienjem Avstrije in Nemčije je vprašanje avstrijskih Nemcev urejeno in del Hitlerjevega programa izvršen. Vprašam zunanjega ministra: Kakšna poroštva ima, da ee Nemčija ne bo dotikala meja naše zaveznice češkoslovaške republike, in kakšno stališče zavzema v tem primeru vlada kraljevine Jugoslavije?
Na to četrto vprašanje nu je čast tole odgovoriti :
Zastran češkoslovaške republike imam poročilo, da je te dni Nemčija dala potrebne izjave, ki so delovale zelo pomirljivo in ugodno na češkoslovaško vlado. Glede naših obveznosti do češkoslovaške republike izjavim, da so precizno dogovorjene z medsebojnimi obveznostmi v okviru Male antante; te obveznosti bo naša vlada spoštovala. Upam, da bo kolega senator Andjelinovič s tem mojim odgovorom zadovoljen.
Senator Andjelinovič izjavlja, da ni zadovoljen z odgovorom predsednika vlade in kritikuje delovanje vlade, kar vzbuja ostre proteste na desnici.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je nato ponovno povzel besedo in odgovoril na Andjelinovi-čevo kritiko med viharnim ploskanjem in odobravanjem večine senatorjev.
*
Senat je za tem prešel na dnevni red: na razpravo zakonskega osnutka o ustanovitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč. Poročilo odbora je prečital senator Cukavac, za njim pa je govoril pravosodni minister Milan Simonovič ter senator dr. Nemec (JNS). Zakonski osnutek je bil nato sprejet soglasno. Glasovalo je 52 senatorjev.
Predsednik senata dr. Mažuranič je za tem zaključil sejo senata ter napovedal naslednjo sejo za 7 zvečer in sicer zaradi spopolnitve verifika-cijskega, administrativnega, imunitetnega ter finančnega odbora in odbora za prošnje in pritožbe. Druga seja senata se je pričel? ob naj)ovedaui uri ter so bili omenjeni odbori spopolnjeni.
Od slovenskih duhovnikov so bili do sedaj aretirani in odvedeni v zapor stolni kanonik msgr. Valentin P o d g o r c , bivši deželni poslanec Ivan Stare, župnik v Hodišah, župnik Sekol v Glo-basnici, župnik Ivan P o 1 j a n e c v Škocijanu pri Doberlivesi. Razširile so se tudi vesti o aretaciji stolnega kanonika dr. Rudolfa B1 ii m 1 а , toda v trenutku, ko poročamo, ni bilo mogoče dobiti potrdila o resničnosti te vesti.
Aretiran in zaprt je tudi predsednik Slovenske Prosvetne zveze na Koroškem prof. dr. Franc T i s c h I e r , ki je bil svoje dni podvodja domovinske fronte za slovenski del Koroške. Istotako se nahaja v zaporu tajnik Prosvetne zveze in urednik »Koroškega Slovenca" Zwitter. List »Koroški Slovenec« pa je ustavljen.
Oblasti do seda,i niso objavile nobenih poročil o vzrokih ali povodih za gornje aretacije. Ozračje pa se bo prihodnje dni popolnoma razčislilo, kakor hitro bodo nove oblasti uveljavile svoj zakon po-vsodi po deželi, kjer so jxmekod krajevni čini-telji prekoračili svoj delokrog.
Dunaj 16. marca. AA. DNB: Včeraj je na Dunaju izšla prva izdaja »Volkischer Beobachterja?. Poleg izdaje v Berlinu in Monakovem je to torej že tretja — avstrijska — dnevna izdaja glavnega strankinega glasila.
Belgrad, 16. marca. «u. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 13.15. Po prečitanein zapisniku &e je zopet prijavil k besedi poslanec neodvisnega kluba Voja Lazič. Po njegovem kraj šem govoru je tajnik sporočil, da sta zunanji minister in pravosodni minister predložila skupščini v odobritev zakonski osnuitek konvencije o medsebojni sodni pomoči tned Jugoelaviio in Francijo. Prečitanih je bilo tudi več interpelacij, meti drugimi interpelacija poslanca dr. Kojiča na predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji.
Skupščina je nato prešla na dnevni red: na razpravo zakonskega osnutka o spremembah in dopolnilih v zakonu o graditvi in razširitvi zdravstvenih ustanov. Zakonski osnutek je bil eprejet pri prvem in drugem čitanju s 150 glasovi. Proli je glasovalo 30 poslancev.
Seja skupščine je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu jc razprava odbora za prošnje in pritužbe ter volitev namestnikov predsedniku in podpredsedni-
Cenzorski odbor PAB
Belgrad 16. marca. b. V cenzorski odbor pri podružnici Privilegirane agrarne banke v Ljubljani so imenovani: dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani, Bogomil Remec, gimnazijski ravnatelj v pok., dr. Vladimir Murko, tajnik Zveze jugoslovanskih hranilnic in privatni docent za finančno vedo na ljubljanskem vseučilišču, dr. Jože Lavrič, glavni tajnik Kmetijske zbornice v Ljubljani, Miloš Stare, odvetniški koncipietit v Ljubljani, dr. Josip Vidmar, upravnik podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani, iu Avgust Sedlar, finančni ravnatelj v Ljubljani.
*
Belgrad 16. marca. m. Tu se je mudil mariborski župan dr. Alojzij .Juvan ter je v občinskih zadevah posredoval v več ministrstvih, med drugim je predložil finančnemu ministru v potrdilo proračun mariborske občine. Finančni minister je proračun danes potrdil.
Zaradi potrditve proračuna je davi dospel v Belgrad tudi ljubljanski župan dr. Jurij Adlešii.
Buharin in tovariši ustreljeni
Moskva, 16. marca. AA. Reuter: Buharina, Kre-stinekega, Rikova, Jagodo, Rosenholza in ostalih 13 obsojencev so danes ustrelili.
Pariz, 15. marca. (Havas) Po poročilu iz Mo-ekve bo prišlo v kratkem do treh novih procesov. Kakor je znano, so bili zadnjič na obtožni klopi trockistični desničarji. Najprej bo proces proti U komunistom z levice in socialnim revolucionarjem, med katerimi so Osinski, Nikolajeva, Hačev in ostale priče, ki eo jih zaslišali med zadnjim procesom.
Kardinal Mlnoretii umrl
Rim 16. marca. Umrl je genovski nadškof in kardinal Carlo Dalmazio Minoretti. Pokojni kardinal se je rodil 1861. leta v bližini Milana. Po do-
skupščine
ku Narodne skupščine v državnem odboru za volitev narodnih poslancev.
Šefa pos'ansbega kluba JRZ
Belgrad, 16. marca. AA. Danes od 11 do 12 je imel sejo ožji odbor poslanskega kluba JRZ. Seji je predsedoval klubov predsednik min. Cvetkovič. Navzoči so bili tudi predsednik vlade dr. M. Stojadinovič s predsednikom Narodne skupščine g. Ciričem in ministri Dušan Letica, Miha Krek in Vojko Cvrkič. Razpravljali 60 o tekočih vprašanjih kluba. Za člane kluba so bili sprejeti poslanci Kadri Salijevič. dr. Luka Soškin, Vilovski Rada, Stoieavljevič Petar. dr. Stevan Bubič, Pero Kri-s-tič. Jakob Kolarevič, Jovan lotnič, Ilija Stankovič, Dane Grujič, Mihailo Djokič in dr. Branko Ka-leinber. Nadalje je Klub sklenil kandidirati za namestnike v državni odbor naslednje poslance: za namestnika predsednika Narodne skupščine ministra na razpoloženju dr. Branka Kaludjerčiča, za namestnike jxxlpredsediiikov Narodne skupščine Ljubo Božinoviča, dr. Franca Klara in Žarka Tc» maševiča.
vršenih teoloških študijah in duhovskem posve-čenju je postal seineniški profesor za filozofijo v Luganu. Pozneje ie prevzel profesuro za dogmatiko v Milanu. 1915. leta je postal škof v Cremi, kjer se je izkazal j>o svoji socialni delavnosti. Leta 1925 ga je Pij XI imenoval za nadškofa v Genovi. Leta 1929 pa je postal kardinal.
Avstrijski poslanik v Belgradu odpotoval
Belgrad 16. marca. m. Ker eo vsi posli bivšega avstrijskega zunanjega ministrstva zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji prešli na zunanje ministrstvo v Berlinu, je včeraj prenehalo poslovati tudi bivše avstrijsko poslaništvo v Belgradu. Zadnji avstrijski poslanik v Belgradu baron von Wimmer je snoči zapustil našo prestolnico in odpotoval na Dunaj. No železniški postaji so se od njega poslovili vsi člani di)>lomatskega zbora. — Poslovanje bivšega avstrijskega poslanika v Belgradu je prevzelo z današnjim dnem tukajšnje nemško j>oslaništvo v Krunski ulici. Davi je bil s poslopja bivšega avstrijskega poslaništva odstranjen avstrijski grb.
Solnograški nadškof aretiran
Salzburg 16. marca. TG. Potrjujejo se vesti, da je bil nadškof dr. VV a i t z, ki je star 75 let, aretiran. Njegovo stanovanje ter nadškofijske pisarno je preiskal oddelek nemške policije ter odpeljal zaplenjeno gradivo (spise in knjige) na dveh motornih avtomobilih. Poučeni pravijo, da mu očitajo, da je bil, prav tako kakor graški knezoškof Pavjikovski v zvezi s habsburškimi krogi. Nadškofijsko palačo stražijo SS oddelki.
Seyss- Inquart — namestnik avstri ske dežele
Dunaj 16. marca. TG. Dosedanji — zadnji — avstrijski zvezni kancler je bil zaradi zaslug, ki si jih je pridobil za veliko Nemčijo imenovan za državnega namestnika avstrijske dežele (Statthal-ter) ter ima sedaj isti Čin, kakor ga imajo namestniki na Bavarskem, v Saksoniji, v Wtirtember-gu. Vrhovno vlogo v avstrijski deželi pa bo do nadaljnjega igral komisarični voditelj narodno-socialistične stranke v nekdanji Avstriji Gauleiter Biirckel. Po plebiscitu dne 10. aprila bo imenovan nov Gauleiter, ki bo dejansko predstavnik vse oblasti. Namestniku pripadajo le častne naloge in dolžnosti.
Hitler spet v Berlinu
Berlin 16. marca. c. Hitler se je vrnil v Berlin ob 17.20 popoldne. Sprejem je bil nad vse veličasten.
Dunaj 16 marca. AA. Havas: Kmetijski minister Darre je prišel zjutraj na Dunaj.
Dunaj 16. marca. A A. DNB: Letak za plebiscit dne 10. aprila je sestavljen takole: Spomni ee našega vodje Adolfa Hitlerja in tega, dn je on dne 12. marca 1938 priključil Avstrijo Nemčiji!
Berlin 16. marca. AA. DNB: Predsednik japonske vlade princ Konoje je poslal Hitlerju prisrčno brzojavno čeatitko ob priliki priključitve Avstrije k Nemčiji. Vodja sc jc takoj zahvalil za brzojavko.
Lažnive vesti o Jugoslaviji
Treba bo proti njim uradno nastopiti
Seja Narodne
Sezonski delavci v Prekmur[u
Delavski dom! Lahko ga najdeš v Soboti. Saj je zanimiva zgradba. Sredi mesta stoji, prva moderna stavba v Soboti. Vsak domačin in tujec ei jo rad ogleda. Je veliko dvonadstropno poslopje, potisnjeno nekam preveč k tlom, z velikimi okni in obrnjeno na tri strani. In še to: skoraj preveč ljudi ima vedno okoli 6ebe. Zdi se, da so vsa draga po-elopja mrtva in prazna, brez zanimanja in obiska. Pri Delavskem aomu je vedno živo, vedno polno koles in vseh mogočih ljudi. Kaj bi le mislil tujec, če bi šel mimo? Kavarna to ni, so brez denarja ti ljudje; gostilna ni, skrb je na obrazih teh ljudi; policija ni, vsi eilijo v ta dom; davkarija gotovo ni, nihče se ne boji tega doma. Nekaj posebnega je to. To je naša posredovalnica dela, življenja, obstoja. V 'em domu je naš človek doma. Ta dom daje desettisočem dela in zaslužka, na žalost — ne dotna. Tu se zbira v prvih pomladanskih dneh naša mladina, ne v pouk in zabavo, ampak na težavno pot dela v tujino. Ko bi nas videli vi, bratje in eestre, kako nas «krbi, kako trepečemo, da ne ostanemo brez dela in zaslužka. Ko bi nas videli, kako težko nam je zapustiti pravi dom, kako 6 6trahom se -vozimo iz Sobote v kraje, tuje in polne gorja. Pa kljub temu gremo, gremo z močno voljo in delavno roko. Zato pač. da hranimo našo Krajino, da naši etarši in otroci živijo. Gremo kljub temu, čeprav nas tujci čislajo in visoko cenijo, domovina pa pozablja in omalovažuje naše pridne roke.
Že blizu tOO tel se se'imo
Prva naša tujina je bila Madžarska. Kmalu po letu 1§50 eo začeli naši družinski očetje hoditi e cepci na ramenih v bližnje madžarske vasi na mlačvo. Za plačilo бо dobivali zrnje. Madžari eo hitro spoznali pridne roke Slovencev in velepose6t-va madžarskih grofov eo ee začela zanimati za naše. Tako so ee od kmetov začeli naši delavci ee-liti na velepœeetva. V začetku eelitve so služili dobro, pa so prišli prekupčevalci dela — palirji, vodje pogodbeniki, ki so bogateli na račun dela naših delavcev. Še danes je osovraženo ime palirja. Od mlačve so ве polagoma eelili naši delavci na polje sladkorne ребе in tako za delo začeli dobivati denar namesto zrnja. Kmalu бо poplavili naši delavci vso Madžarsko in še 6oeednjo Avstrijo. V začetku tega stoletja ie zek) cvetela ta naša žalostna obrt, eezoneko delavstvo, od tega delavstva smo doma živeli, revni gospodarji domačije. Svetovna vojna je tudi naše delavce, družinske očete in fante pozvala na bojne poljane in seliti бо 6e začele tudi ženske na вегопбко delo v tujino.
S koncem svetovne vojne in z o6vobojenjem Prekmurja 1919 ee začne nova dotoa našega sezonskega delavstva. Madžarska nam več ne nudi zaslužka. Treba ee je obrniti drugam. V Soboti 6e ustanovi posredovalnica urada za eezoneko delavstvo in to že 15. julija 1920. 2e v drugem letu obstoja se je naši pœredovalnici posrečilo poslati cele množice ljudi v novo državo Jugoslavijo v Slavonijo in Bačko. Ime ->Slavunija« smo doma otroci izgovarjali spoštljivo in z velikim zaupanjem, ker smo pač mislili, da je to posebna dežela, polna blagostanja in bogastva in še — daleč, daleč od nas. Posredovalnica dela — Borza dela ie pridobivala na ugledu in zaupanju pri naših delavcih, вај so se počasi reševali evojih neljubih palirjev. Borza dela je že leta 1921 posredovala delo v Nemčijo in tja poslala 400 delavcev. Tudi Belje je vabulo naše delavce. V letu 1923 je šlo skoraj 2000 delavcev na državna in privatna posestva v naši državi. V naslednjih letih se je število našega sezonskega delavstva vedno večalo in leta 1926 so se naši delavci prvič znašli na francoskih tleh. V letih 1929— 1930 je bilo število sezonskega delavstva izredno visoko, ker бо Nemci in Francozi spoznali naše pridne roke, pa tudi našo 6kromnost in zanesljivost. Znani 60 naši delavci za poljedelska dela, da jih opravljajo skrbno in zelo zanesljivo.
Svetovna gospodarska kriza tudi našemu sezonskemu delavstvu ni prizanesla. Nemčija je zaradi političnih sprememb v letu 1932 eploh prepovedala dostop našim delavcem. Leta 1935 ee kaže že zopet večji promet na Borzi dela, ker je брге-jela Francija in tudi tuzemetvo več našega delavstva. Naslednje leto je število zopet naraslo in lanako leto se je odprla zopet pot v Nemčijo.
Tako emo ostali pri treh glavnih virih našega zaslužka: na prvem meetu je gotovo Francija, бај
je ta v letih 1933—1936 takorekoč vzdrževala Prekmurje. Na drugem mestu je Nemčija, kamor so naši delavci radi zahajali in ko ee je meja v lanskem letu zopet odprla, pričakujemo velikega prometa z Nemčijo. V »Deutecliland« bomo zopet šli, se sliši danes poveod. Tudi v naši državi precej zaslužijo naši delavci. Vagone moke sprejemamo na jesen od državnih in privatnih poeestev kot zaslužek delavcev.
Kako se selijo naši l{udje in koliko za s uiijo
Statistika nam kaže, da je šlo na delo od leta 1929 do 1937 čez 50.000 delavcev. Od teh je bilo do 30.000 moških in 20.000 žensk. V tuzenistvu je dobilo dela čez 25.000 delavcev, v Franciji 18.000, v Nemčiji 7.000. V drugih državah je malo naših ljudi. V tell osmih letih eo zaslužili naši delavci: v Jugoslaviji 40 milijonov dinarjev, v Franciji čez 100 milijonov, v Nemčiji 30 milijonov. To je zaslužek 6amo sezonskega delavstva, h kateremu moramo prišteti še zaslužek delavcev, ki ostanejo več let v Franciji, kar nam da zopet do 30 milijonov dinarjev. Tako so zaslužili naši delavci v teh zadnjih osmih letih nekaj nad 200 milijonov dinarjev. Ta številka nam bolj ko vse drago govori, kako eininentne važnosti je naše sezonsko delav6tvo za vzdrževanje naše Krajine v gospodarskem pogledu. Koliko domov 60 rešili delavci pogina, koliko staršev in otrok ohranili pri življenju, kako točni emo bili vedno pri plačevanju davka, kako radodarni smo bili v vsakem oziru. Odkupili 6mo veliko agrarne zemlje, 6i postavili veliko novih domov,
opremili hleve in staje. Sami smo ei pomagali v letih stiske in krize, eami rešujemo evoje domove, eami skrbimo za 6voje domače.
Naš strah
Letos ве zopet odpravljamo v velikem številu. Cez 10 tisoč naših eezon6Kih delavcev bo dobilo dela v Franciji, Nemčiji in v domači državi. Upamo, da nam bodo zopet nekaj zaslužili. Začelo ee je vrvenje okoli Delavskega doma, premajhen se zdi ta dom za take mase ljudi. Na vBorzo dela« grem, v Soboto grem, vprašat grem, javit ee grem — vei gredo, prav vsi ki jih srečaš po hriboviti Gorički, ravnini ob Muri in na prostrani Dolinski. Vsi ee hočejo seliti, kakor da jih je spomladi etrah doma in 6trah revne domače grude. Skoraj po pravici jih je etrah, naša Krajina je revna je tesna, veliko nae je, doma ni zaslužka, industrije nimamo, čeprav bi eladkorno peso lahko pridelo vali doma, mogoče še boljšo, kakor emo jo nekdaj na Madžarskem. Treba je živeti. In Bog nam je dal V6aj lo dobro lastnost, da smo delavni, da imamo pridne roke.
Kljub temu nas je pa etrah. Samo pomislite! Kozmopoliti postajamo. Tujci emo že na domači grudi, v domači hiši. Govorimo hrvafeko, nemško in računamo francosko, mielimo velikokrat kakor naši gospodarji na tujem, hiramo in umiramo na tuji zemlji. To je naša bol, v tem nas je strah. Pomoči nam je treba v tujini in doma. Zato 6e organiziramo, imamo že Zvezo poljedelskih delavcev, imamo Rafaelovo dražbo, poslovili smo se od duhovnika domačina, ki je odšel v Francijo; v6e, prav V6e bomo poskusili, da rešimo naše ljudi propada, če jih že ne moremo rešiti dela na tujem.
J- s.
Okostje predpotopnega orjaka
Komisija Narodnega muzeja nadali'uje VUHriVUjO izkopavanja v Nevljah
Kamnik, 16. marca.
»Za mamutsko skakalnico v Planici smo zdaj dobili v Kamniku še resničnega mamuta,« tak komentar si je privoščil naš športni svet, ko je bral v časopisih, da so pri Kamniku odkrili orjaško okostje neke predpotopne zverine. Res je, da bo ne samo za ponosni Kamnik, ampak tudi za ves kulturni svet izredna znanstvena senzacija, ako se bo končnoveljavno izkazalo, da so kosti, ki so jih našli delavci pri regulaciji Nevljice, res kosti mamuta, kar bo mogoče nesporno ugotoviti, ko bo izkopano celotno okostje, zlasti lobanja. Zaenkrat pa je še dobro, da smo v tem oziru nekoliko rezervirani, kar nam zlasti priporočajo strokovnjaki, ki so si doslej ogledali najdbo. Toliko so si le-ti za zdaj edini in na jasnem, da gre, pa naj bodo izkopane kosti mamutove ali od kakšne druge orjaške živali, za izredno prazgodovinsko najdbo, ki bo imela dalekosežen pomen za raziskovanje prahistorične dobe naše zemlje.
Kaj pravi g. Herfort
Včeraj je naš poročevalec govoril z g. prepa-ratorjem Herfortom Gosp. Herfort je povedal, da sicer ni še ugotovljeno, kakšne živali kosti so odkrili v novi strugi Nevljice, vsekakor pa je to zelo zanimiva najdba Gosp. Herfort je 15. t. m. videl samo nekaj doslej izkopanih kosti. Kost, katera je baje 12 kg težka, je na prošnjo g. župana Novaka shranil g. Sadnikar in je g. Herfort ni videl. Videl pa je del kolenske kosti, katera je kakih 75 cm dolga in v kolenu približno 30 cm debela. Vendar je večina te kosti še v ilovici ter še ni spravljena vsa na dan. Dalje je videl g. Herfort del odlom-ljenih reber velike živali. Ta odlomljeni del rebra je kakih 5—7 cm širok, dolg pa 60—70 cm. Za kopanje in za raziskovanje bo treba biti dobro opremljen, ker je v dnu blato in voda. Okoli najdišča, kjer so kosti, se vidi okrog in okrog črna plast v sicer sivi ilovici. Tista črna plast bi utegnila biti razpadlo mišičevje in koža ter dlaka živali, od katere so te kosti. Verjetno je, da je žival mamut. Za trdno se bo ta stvar ugotovila v teku raziskovanja.
Preko 10.000 zdravniikih priznanj I
Železnato
KINA-VINO
ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV.
Izvrsten okus — Dobiva se v vseb lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77'-, pollitrska Din 48 -, četrthtrska Din 32'-. Res. S. br.3290 od 24 11 IM3.
G. Jetačin in Bolgari
Ljubljana 16. marca.
V Ljubljani obstoja Jugoslovansko-bolgarska liga, ki ima sicer idealen program, namreč da se zbližajo med seboj Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari, toda dostop vanjo imajo samo takozvani >Jugosloveni«, ali po domače pristaši .INS. To se je izkazalo že lani, ko je naša država v glavnem po zaslugi dr. Stojadinoviča in dr. Korošca sklenila z bolgarsko vlado dogovor o prijateljstvu. Tedaj je ta liga priredila neko manifestacijsko zborovanje. na katerem sta govorila predsednik g. Raslo Pustoslemšek in predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. Niti z besedico nista omenila zaslug dr. Stojadinoviča za zbližanje z bratskim bolgarskim narodom, kaj šele zaslug dr. Korošca.
Prav taka igra se je ponovila snoči. Jugoslo-vensko-bolgarska liga je priredila nekakšno akademijo z govori in deklamaci jami, seveda kje drugje kakor v Kazini. Vabljen je bil le jns-arski del ljubljanskega občinstva in zato je bila dvorana napol prazna. Glavni govornik jo bil g. Ra-sto Pustoslemšek, ki je skoraj dobro uro predaval o jugoslovanski in bolgarski zgodovini. Poznavalci zgodovine so se morali malo nasmehniti, ker se niti zgodovina Bolgarov, niti Srbov, še manj pn Hrvatov in Slovencev, ali če hočete tudi nekega naroda »Ilirov« iz 19. stoletja, ni razvijala v tako romantičnih barvah. Borbe Srbov in Bolgarov proti Turkom so bile osnovane na mnogo bolj realni liodlagi, kakor pa je povedal g. Pustoslemšek s svojimi romantičnimi rožnatimi besedami. No, pa ta govor niti ni koristil nikomur, škodoval pa tudi ni mnogo, čeprav seveda ni izostalo neizogibno poveličevanje raznih »narodnih mučenikov« med Slovenci. ki so k osvoboditvi Jugoslovanov prinesli toliko s svojim »predvojnim podtalnim delom«, kolikor more veverica lešnikov streti s svojim košatim repom, namreč nič. Da g. Pustoslemšek ni omenjal mainiške deklaracije, ne dr. J. E. Kreka, ne dr. Korošca in ne nešlelih drugih, to se razume samo ob sebi.
Zanimiv pa je bil nastop predsednika Zbornice TOI 2. Ivana Jelačina. Ta gospod se je včasih
vneto boril proti skupini okoli dr. Kramerja in so ga prav zato kot nevtralnega človeka 1. 1924 tudi pristaši bivše SLS volili namesto pokojnega g. Kneza za predsednika Zbornice za TOI, za kar je bil izvoljen z enim glasom večine. Tudi pri poznejših dveh volitvah je bil g. Jelačin podpiran od naših ljudi. Ko pa je nastopil Zivkovičev režim in ko so snovali v Ljubljani novo stranko JRKD, sedanjo JNS, je bil Jelačin kot predsednik Zbornice jiovabljen k ustanovitvi ter je tedaj poslal sramežljivo izjavo, da sicer pristopa k stranki, da pa kot gospodarski človek ne more hiti izvoljen v odbor JRKD. Pozneje je g. Jelačin očitno presedlal v JNS. Pri zadnjih volitvah je bil g. Jelačin zopet ponovno izvoljen z enim glasom večine za predsednika Zbornice za TOI, toda to zopet s pomočjo drugih političnih pristašev.
G. Jelačin je snoči izkoristil priliko ter je hotel zopet nastopiti z velikim govorom. Govoril je, da ga sedanji režim preganja, ni pa navedel, da je bil prav pod tem režimom zopet izvoljen v tako važno funkcijo, kakor jo ima, in da je v Belgradu vedno prijazno sprejet tudi s strani slovenskih ministrov JRZ. Govoril je o piklhaubah na Karavankah in podobne politične stvari, ki na manifestacijo za jugoslovansko-holgarsko zbližanje res niso spadale. G. Jelačin sploh ni bil najavljen kot govornik, policijski komisar pa je zahteval, naj G. Jelačin takoj prekine z govorom, če ga namerava nadaljevati v politično-strankarskem smislu. G. Jelačin je nato preneha! z govorom. Med navzočimi je bil tudi g. divizijski general Tonič, ki je spoznal, da se je ta navidezna manifestacija spremenila v politično demonstracijo ter je med Jelačinovim govorom odšel. Navzočih je bilo tudi več Bolgarov, ki prebivajo v Ljubljani in nn katere je govor g. Jelačina napravil mučen vtis. Tako se končajo vse j>odobne »manifestacije«, ki jih ne prirejajo pravi predstavniki naroda, ampak zagri-zenci maloštevilne strankarske klike!
— Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-josei grcnčice«.
Kje in kako so našli
Kakor večina zgodovinskih najdb, se je tudi kamniška zgodila povsem slučajno. 2e delj časa regulirajo delavci potok Nevljico, ki ob večjih deževjih preplavlja okoliške njive in travnike, poleg tega pa tudi nevarno izpodjeda vzvišen prostor na katerem stoji neveljska cerkev in pokopališče. Zato kopljejo zdaj za Nevljico novo strugo, ki bo presekala ovinek dosedanje struge, tako da Nevljica ne bo več tekla pod cerkvijo in pokopališčem. V ponedeljek popoldne so delavci ob levi strani struge (kakih 100 metrov zahodno od neveljske cerkve) pripravljali teren za betoniranje ter pri tem naleteli pri kopanju v globino na nekakšne ■»štore«, ki so jim povzročali precej sitnosti. V tem je prišel tja kamniški župan g. Nande Novak, ki so mu delavci poročali o teli »štorih«. Ko si je g. Novak pobližje ogledal »štor«, je takoj videl, da to ne more biti nikak »štor«, ampak ogromna kost. Takoj je ukazal ustaviti nadaljnje delo in ukrenil vse potrebno, o čemer je poročal že današnji »Slovenec«. Ce bi tisto popoldne g. Novak ne prišel nadzirat regulacijskih del, bi orjaško okostje danes že dva dni počivalo pod betonom in kdo ve, če bi sploh še kdaj prišlo na dan. Tako dobrohotno se je poigral slučaj s kamniško zgodovinsko najdbo.
Komisija Narodnega muzeja na delu
G. Novak je o najdbi takoj obvestil Narodni muzej v Ljubljani in si je že včeraj ogledal najdbo dvor. preparator g. Herfort, danes dopoldne pa se je že pričelo nadaljnje izkopavanje okostja pod strokovnim vodstvom komisije Narodnega muzeja, v kateri sta kustos dr. Kos in g. Herfort. Komisija je najprej ugotovila in izmerila posamezne plasti zemlje na kraju najdbe. 40 cm debeli humozni plasti sledi 80 cm debela plast mrtvice, pod njo 40 cm debela plast mešanega proda, potem sledi 15 cm proda, ki je rdečkaste barve in močno pomešan z železno rudo, pod to plastjo je spet prod brez primesi železa, nakar sledi debela plast mastne sive gline, v kateri tiče fosilni ostanki.
Izkopavanje okostja bo trajalo precej časa, kajti postopati bo treba silno previdno. Najprej bodo kopali na površju toliko časa, da pridejo do tiste globine, v kateri so našli prve kosti. Potem šele se bo pričelo pravo odkopavanje okostja. Kosti, ki so jih doslej izkopali, so silno krhke in se je največja, ki so jo prvo izkopali, prelomila na več mestih. V bodoče bo treba kosti že na licu mesta učvrstiti s sadro, da bodo sploh sposobne za prevoz v laboratorij Narodnega muzeja v Ljubljanj. Zaenkrat je v jami, ki so jo v ponedeljek izkopali, videti še eno velikansko kost, ki pa z enim delom še tiči v zemlji, ter konce reber, ki štrle iz gline. Izkopanih je tudi že nekaj vretenc iz zadnjega Izkopanih je že nekaj vretenc iz zadnjega dela hrbtenice. Precej drobcev kosti pa je videti med glino, ki so jo zmetali iz jame. Po odredbi g. Novaka so to glino spravili na poseben prostor, ker jo bo treba natančno preiskati, da se najdejo drobci kosti, ki so se pri kopanju prelomile. Komisijo Narodnega muzeja in njene delavce čaka tedaj zelo delikatna naloga; zlasti še, ker po mnenju dr. Kosa okostje zelo verjetno ne leži v svoji primarni legi, ampak je v teku tisočletij pod vplivom premikanja posameznih plasti in tudi zaradi delovanja vode spremenilo svojo lego in se razmaknilo. Zato so je komisija odločila, da bo kopala v širokem krogu in tako poskusila spraviti na dan popolno okostje zverine, da bo možna rekonstrukcija celotnega fosila.
Za vse to bo treba denarja, ki qa pa liublian-ski Narodni muzej nima. Krediti, ki jih ta naša kulturna ustanova prejema, so tako pičli, da zadoščajo komaj za najnujnejše potrebe; na kaj izrednega, kakor je n pr. kamniška naidba, pa podelo-valec kreditov ne računa. Kar nerodno je zapisati, da muzej v svoji režiji niti za izkop fosila nima sredstev, kaj šele za pozne'So rekonstrukcijo. Prepričani smo, da bo priskočila na pomoč banovina, sicer bo treba kopan ie na lepem ustaviti.
Popoldne je prišel v Nevlje tudi predstojnik geološko-paleontološkega instituta ljubljanske univerze docent dr. Ivan Rakovec, ki si je ogledni naidbo. Tudi po njegovem mneniu zdaj še ni mogoče reči. kakšno okostie se skriva pod struno Nevljice. Točno bo mogoče ugotoviti naziv orjaka šele, ko in če se bodo našli zobje. Do zdaj poznamo namreč že tri predhodnike današnjega slona, ne samo mamuta.
Kamniška okolica je bogata najdišč
StaTa ustna izročila pripovedujejo, da je bilo v pradavnih časih v današnji dolini Nevljice veliko jezero, ki ga omenja tudi Valvazor. Ta izročila potrjuje več zgodovinskih najdb in še danes ne-veljski zvon vsako popoldne ob 3. zapoje v zahvalo Rogu, da se je odteklo jezero in je tako kmet pridubil lep kos rodovitne zemlje. Tudi sicur ju v
okolici Kamnika več pomembnih zgodovinskih najdišč. Naj omenimo samo znano medvedjo jamo pod Mokrico, ki nam je dala okostje medveda briogarja, sodobnika orjaškega mamuta. — Pred štirimi leti je neki posestnik iz Nevelj našel pri oranju na svoji njivi bronasto čelado in koščke sulic iz hallstatske dobe. V Ševki (kake 3 km od Kamnika) so pred kratkim, ko se je odkrušil sloj zemlje, zagledali v plasti gline markantne odtise drevesa, ki so bili na las podobni odtisom palmi-nih vej. Istotam so svoj čas, ko so iskali premog, naleteli v globljih plasteh zemlje na razno vrste školjk. Delavci, ki kopljejo novo strugo Nevljice, pa so pri kopanju skoraj vsak dan naleteli na manjše kosti, katerim pa ni nihče posvečal pažnje.
Znani pa so tudi kamniški zgodovinski dokumenti iz mlajše dobe. ki so večinoma že preiskani in uvrščeni v dogajanja zgodovine. Ni pa še pojasnjeno n. pr., kaj je s štirimi velikimi grobnicami, ki so zgrajene kake 3—4 metre globoko pod površino neveljskega pokopališča. Vhod v te grobnice je iz kapelice na pokopališču, kjer se dvigne debela kamenita plošča, nakar se pride po stopnicah v 2 metra visok, obokan podzemski hodnik, ki vodi v vse štiri grobnice. Kolikor nam je znano, se za te podzemske grobnice še nihče ni temeljiteje pobrigal.
Še ena kamniška mamutska kost
Prvi strokovnjak, ki je ob senzacionalni najdbi v Nevljah prihitel na lice mesta, je znani kamniški starinoslovec in lastnik krasnega zasebnega muzeja insp g. Sadnikar. Gosp. Sadnikar ima v svojem muzeju izvrstno ohranjeno mamutsko kost, ki jo je leta t!)10 našel e Kamniški Bistrici pod Mokrico v bližini znane medvedje jame. Kost je golenica desne prednje noge mamuta. Ni pa bilo mogoče pojasniti, kako je ta kost zašla pod Mokrico. Zelo verjetuo je, da je bila prinešena iz medveje jame in puščena na produ, ker v neposredni okolici najdišča ni bilo najti nobene druge kosti. Drugačne razlage se glede te najdbe ni mogoče oprijeti.
Lokalno rodoljubje Kamnicanov bo moralo popustiti
Kamničani so znani po svoje gorečem lokalnem patriotizmu, ki je udaril na dan tudi ob najdbi okostja v Nevljah. Zato jim res ne smemo zameriti, ako v svoji vnemi za prestiž svojega starodavnega mesta pričakujejo, da bo izkopano okostje ostalo v Kamniku in povečalo privlačnost že itak privlačnega mesta. Neki ljubljanski dnevnik je danes to omenil že kot povsem razumljivo dejstvo. Toda lo pol bo moralo kamniško rodoljubje popustiti, kajti ta znamenita najdba spada vse-kako v naš centralni Narodni muzej, in to celo po zakonu. Za naše centralne kulturne ustanove je treba žrtvovati mn^go in Slovenci ne smemo priti na glas, da nam v teh ozirih lokalno rodoljubje prehaja v ozkosrčno sebičnost! To naj premislijo vrli Kamničani!
Drzna vlomilska tolpa na delu
V zadnjem času jc bilo v našem mestu veliko število vlomov in tatvin, tako da so meščani v velikem strahu. Saj pa ludi skoraj ne mine dan, da se ne bi razširila vest, da je bilo vlomljeno v ta ali oni lokal. Ljudje eo domnevali, da izvršujejo tatvine brezposelni delavci, ki hodijo iskat dela v tukajšnje tovarne, toda po vlomu, izvršenem v noči od torka na sredo sodeč, gre tukaj za poklicno vlomilsko tolpo, ki razmere Kranja dobro pozna.
Vlomilci so to noč prišli z vrta okrajnega na-čelstva v drvarnico trgovine Nabavljalne zadruge državnih uradnikov na Gasilskem trgu. Iz drvarnice so šli po lestvi v podstrešje in vlomili skozi strop v trgovino. V trgovini so se morali muditi precej časa, ker so razbrskali po vseh predalih in izbrali najboljše blago, tako špecerijsko in manufakturno in odnašali skozi zadnja vrata na prosto. Vlomili so tudi v dhevno blagajno in odnesli iz nje nekaj drobiža, v železno blagajno pa niso mogli vlomiti.
Tatvino je opazila zjutraj služkinja okrajnega načelstva in takoj sporočila poslovodji trgovine. Ta je odprl trgovino pri glavnem vhodu in videl vso notranjost trgovine v največjem razdejanju in z razdrtim stropom. Nemudoma je poklical policijo iz Ljubljane, ki pa ni mogla najti prav nikakih sledov za vlomilci, prav tako tudi ne policijski pes, ker so tatovi posuli dvorišče okrajnega načelstva 6 poprom in tako ni mogel slediti stopinj. Na vrtu okrajnega načelstva so tatovi pojedli veliko količino ukradenih pomaranč in čokolade, kar priča, da je delo izvršilo več ljudi.
Zanimivosti
iz cerkniške doline
Premeščena je na lastno prošnio učiteljica gdč. Lavrič Ljudmila k Sv. Trojici nad Cerknico.
Učenec ljudske šole Kranjc Franc iz Cerknice se je pred dnevi igral s tovariši. Po neprevidnosti pa je tako neirodno padel, da si je zlomil levo roko in je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici.
—	Pustne maškare 6o imele tudi letos smolo. Na Rakeku so pokopavali pusta, pa sc je konj splašil in pri tem so bili trije ranjeni: dve maškari in konj.
—	Iz Otav pri Sv. Vidu je pa nekdo v nožem dobil več vbodljajev, da ie moral iskati zdravniške pomoči. V Cerknici je bilo letos veliko boljše kot prejšnja leta. Čas bi že bil, da bi opustili te neumnosti.
Okoliške vasi Zelše, Podskrajnik, Dolenja vas in Dol. Jezero bodo v nekaj mesecih dobile elektriko, kar je i c njih dolgoletna želja. Posojilo za napeljavo omrežja bo dala tukajšnja hranilnica in posojilnica.
Odkar hranilnica in posojilnica izplačuje zopet večje vsole od naloženih vlog, se je vrnilo zaupanje in ljudje že vlagajo zopet svoje prihranke. 2e prva dva meseca letošnjega lela je bilo novih vlog do 120.000 dinarjev. Prav je takol Domač denar v domačo hranilnico!
Cenjene inséré nie
opozarjamo, da izide prihodnja nedeljska Številka »Slovène a« zaradi praznika sv. Jožefa že v soboto zjutraj. Cenjena oglasna naročila, v kolikor še niso oddana, moremo torej za nedeljsko izdajo sprejemati samo do petka opoldne.
Kolpdm
Cetrtok, 17. marca: Jedert, devica; Patrih, ftkof.
Petek, 18. marca: Ciril, Jeruzalemski, cerkveni učenilt; Salvator, spoznavalec.
Novi grobovi
■f* Pri Sv. Jerneju pri Ločah je umrl, zadet od kapi, preužitkar Jakob Kolar, brai rajnega Antona Kolarja, bivšega župnika v St. Ilju pri Velenju, ki je istotako umrl zadet od kapi. Ena hčerka sedaj umrlega Jakoba je usmiljenka v Skoplju, sin — naslednik na posestvu pa leži že več let zlomljen od revmatizma in protina. Rainemu večni mir in pokoj, žalujočim svojcem pa naše i&kreno sožalje!
•f- V Ljubljani jc umrl gospod Josip Novak, upokojenec drž. žel. in posestnik. Pogreb bo dar.ee ob 4 popoldne.
+ V Črmošr.jicah je mirno v Gospodu zaspal g. Franc Klemen, posestnik. Pokopali ga bodo danes ob 9 dopoldne.
Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne ve*H
—	Promocija. Gospod Cvotko Dragotin iz Vtt-čje vasi pri Ljutomeru je bil dne 15. t. m. nn ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije. Čestitamo!
—	Iz banovinske službe. Banovinski tehnik Vrhovec Venčeislav pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za banovinskega tehnika v VIII, položajni skupini. Arhivski uradnik Fakin Pankracij v državni protezni delavnici v Ljubljani je napredoval v IX položajno skupino. — Premeščena je bila zvaničnica Rosina Ljubomira od okrajnega na-čelstva v Lendavi k okrajnemu načelstvu v Novem mestu.
= Iz policijske službe Za policijskega stražnika j. ra/reda in zvaničnika I. položaine skupine eo napredovali: Samar Andrej, Gabrovec Jakob, Zore Vinko, Breznik Matevž in Čokeljc Jasip Za policijskega stražnika II. razreda zvaničnika II. 6kupine ie napredoval Kotnik Alojzij Upokojen pa je bil policijski stražnik Budak Anton, vsi pri upravi policije v Ljubljani. Pri p edstojmštvu mestne policije, v Mariboru je napredoval za stražnika
I.	razreda Bandelj Josip, za policijskega stražnika
II.	razreda pa Grbac Jakob
—	Izpit so opravili za čin poročnika bojneca broda II. razr. poročniki fregate Vinko Grošelj. Branimir Bogič. Dušan Stanič in Marko Ružijer; za čin etrokovnega majorja 6trokovni stotnik I. razr. Peter Petričič in za stro:iiega majorja strojni stotnik I. razreda Ivan Jazbec.
K IN 0 S L 0 G A	Telefon 27-30
Veličastno filmsko delo iz življenja Laponcev na daljnem severu
_L A 1 L A_
—	Sprejem v splošno državno bolnišnico v Ljubljani omejen. Zaradi nujno potrebnega čiščenja na kirurgičnih oddelkih tukajšnjega zavoda se bodo prihodnjih 10 dni na omenjena oddelka sprejemali eamo bolniki, pri katerih bi izostanek takojšnjega posega utegnil imeti usodne in nepopravljive posledice. Nadalje ec bo iz tehtnih upravnih razlogov splošen spreietn bolnikov tudi na druge oddelke tukajšnjega zavoda omejil na najnuinejše primere. Prebivalstvo zlasti iz boli oddaljemh krajev zato resno oj>ozarjaiiio, da ne bo imelo nepotrebnih izdatkov, naj se obrača neposredno do uradnih iu zasebnih zdravnikov, če gre za večdnevno zdravljenje, pa naj se dajo bolniki eprejeti v manjše bolnišnice svojega okoliša.
—	Krasne velikonočne razglednice v dveh spremembah je založila Prosvetna zveza. Razglednice eo delo domačega umetnika, tiskane v Jugoslovanski tiskarni. Ne podpiraj mo tujega, uvoženega blaga, eegajmo po domačih, res lepih razglednicah, ki jih je založila Prosvetna zveza. Miklošičeva ceeta 7. Kdor naroči 100 komadov, dobi 25% popusta.
—	Odbore Prosvetnih društev naprošamo, da gredo pri nabavi novih dekliških krojev kolikor mogoče dekliškim krožkom na roko bodisi, da jim pomagajo iz društvene blagajne ali pa posredujejo za posojilo in 6 tem omogočijo nabavo kroja na obroke.
—	Kdor mnogo sedi. trpi pogostokrat nn neurejeni stolici. Dobro sredstvo za odvajanje je »Darmol« lo dobregu okusa in deluje blago. Vzemite tudi Vi »Darmol«.
(Ogl rog. S. Br. 7008—15243-1916,)
KINO UNION Te'efon 22-21
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 10. 19.15 in 21.15
Kdo fc kriv?
(Le coupable)
Vsebinsko globok film, ki zasluži mnogoštevilen obisk.
—	Občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva bo dne 19 marca 1938 ob
pol desetih dopoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5. Na dnevnem redu so poročila odbornikov in preglednikov, volitve novega odbora in odsekov ter sklepanje o samostojnih predlogih. — Morebitne samostojne predloge je treba javiti odboru pismeno vsaj tri dni pred občnim zborom. Odbor SKAS,
—	Stota obletnica rojstva kardinala Missia. V moje tozadevno »obvestilo in prošnjo« v »Slovencu« /. dne 13. t. m. se je vrinila neljuba pomota. Spominski dan namreč ni 28., ampak 30. junija 1938. — Nu to «vojo prošnjo eem prejel že nekaj i/redno dragocenih podatkov, za kar se gospodom izkrono zahvaljujem; prosim pa tudi druge gospode, ki so v srečnem položaju, da rçn morejo ustreči, naj ne jwezro moje prošnje. —■ Josip Šiška, stolni kanonik.	.
—	Bratomor v Horjulu. Včeraj so orožniki z Vrhnike privedli v Ljubljano lSlelne^a jwsestni-kovega sina Alojzija Velkavrha iz vasi Korene pri 11< rjulu. Ta mladenič je do smrti zabodel svojega mlajšega brata. V epojiadu pa je bil sam nevarno ranjen na roki. Orožniki eo Alojzija Velkavrha Oddali v bolnišnico.
—	Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo. obdelujemo In krasimo. Priredil. M. Hu-inek, II predelana In pomnožena Izdaja s 102 slil, ,-> m i n.ed be.-.edilom in 2 barvnima podobama, 284 Strani. Cena nevezani knligl |e 42, v platno
vezani pa 54 din; založile Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1980. Danes, ko inm že skora.i vsaka hiša mal vrtiček za najpotrebnejšo zelenjavo in cvetlice, je prav, da ojiozorimo na knjigo vse posestnice domačih vrtov. V knjigi najde vsak vea potrebna navodila, kako na| svoj vrt uredi, obdeluje, okrasi, kakšna naj bo zemlja, gnoj ter orodje, katera dela se opravljajo spomladi, poleti in jeseni. Dalje opisuje vse vrste zelenjadi, ki jih gojimo, kakor: kapusnice, listnato zelenjavo, korenasto zelenjavo, stročnice, čebulnice, dišečo zelenjavo, paradižnike itd. Posebno poglavje pu tvorijo vrtne in sobne cvetlice. Priporočamo!
—	Kongres likovnih umetnikov v Ljubljani. Vsem likovnim umetnikom javljamo, da je bilo končno ugodno rešena naša prošnja za polovično voznino po železnicah. Posebnih legitimacij ne bomo razpošiljali. Udeleženci na| kupijo na domači postaji običajno vozno karto in formular za polovično voznino. Ta formular, ki ga bomo v Ljubljani vidlrali, bo z ieto vozno karto služil za povratek Prosimo, da nam vsi udeleženci, predvsem delegati, javijo takoj svoja Imena.
—	Sprejem gojencev. V I. pehotno podčastniško šolo »Kralja Aleksandra I.« v Belgradu in v IV. pehotno podčastniško šolo »Kraljice Marije« v Zagrebu bo sprejetih 1. oziroma 2. inaja t. 1. več gojencev Kandidati ne smejo biti mlajši od 18 in ne starejši od 21 let. Sprejemni pogoji eo razvidni iz Službenega vojnega lista, stran 285 —255, ki je interesentom na v pot; led pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
SSiV^il
- 4VW 4 V
llft	N	,
HRIPO
in drug preMad lahko preprečite: z AFLUKIN piluiami
od Amsterdamsche Ch:nineiabriek. Zastopstvo: Kaštel d. d., Zagreb,
_Oglas reg. pod 8 hr. M'QIM.
—	Občni zbor Gradbene zadruge »Martuljek« v Ljubljani bo v sredo, dne 23. marca 1938 ob 14, v eemenišču v Ljubljani. K obilni udeležbi vabi od bor,
—	Proteus. Naročniki že reklamirajo 1. številko novega letnika. Uprava sporoča, da gre novi letnik še|e te dni v tisk. Zamuda je nastala zato, ker je Prirodoslovno društvo skušalo dvigniti naklado listu; morali smo počakati na izjave vseh ^nih naslovov, ki so prejeli »Pioteus« na ogled. Proleue je oni široki temelj, ki nosi ludi znanstveno delo društva. Zato prosimo vse prijatelje, da se prijavijo kot naročniki (50 din letno) in kot člani Prirodo'lovnega društva (20 din letno).
—	Požar. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju nam poročajo: V noči od ponedeljka na torek je začela goreti e slamo krita streha gospodarskega poslopja Nikolaja Križanca. Ogenj je v nekaj trenutkih preskočil tudi na stanovanjsko leseno in s slamo krito hišo, last gostilničarja in posestnika g. Jakoba Zdolška, v kateri je stanovala zasebnica Marija Topolovec. Domačim in sosedom se je posrečilo iz gorečega poslopja rešiti živino in nekaj orodja, Zgorel je en voz, prašič in več kokoši. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil Se na druga bližnia poslopja. ______
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po dališi porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
—	Ljudsko zlo, ki zadaje zdravnikom skrbi.
Paradentoza je nevarna bolezen zobnega mesa, ki ima vedno za posledico izpadanje zob. Danes je znano, da se tudi zobni kamen prišteva k povzročiteljem te bolezni, pa je zato tudi tako važno, boriti se zoper njega. Za nego zob uporabljajte vedno Sargov Kalodont, edino zobno kremo v naši državi, ki vsebuje sulforicin-oleat ter z rednim čiščenjem zaneeljivo odstrani zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorbo,
—	Za voznike motornih vo^ll. Avtomobilski klub kr. Jugoslavije -— sekcija Ljubljana opozarja svoje člane in ostale avtomoblliste in motocikliste, da je most čes Savo pri Črnučah v popravilu, zaradi česar je vozišče zoženo. Tehnični oddelek je označil oviro s predpisanimi znaki. Zaradi varnosti morajo vozili motorna vozila zelo počasi,
—	Slabotne, slabokrvne in počitka potrebne čitatelje opozarjamo na znano »Serravallo« klna-vino z železom, o katerem ee je nad 10 000 zdravnikov pohvalno izrazilo. Dobiva se v vseh lekarnah. Reg, S. 3290. 24. II. 1933.
Ljub-jana
V četrtek, dne 17. niarca 1988
Gledališče
Drama. Četrtek, 17. lebr,: Zadrega nad zadrego. Red B — Petek, 17. febr,: Rdeče rože. Izven. Znižane ccne od 20 din navzdol. — Sobota 19. febr.: Gospoda Glembajevi. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja 20. febr.: Zalrega nad zadrego. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Opera. Četrtek 17 febr.; Evgenij Onjegin. Red Četrtek. — Petek 18 febr. ob 15: Gorenjski slav-ček. Dijaška pred'.tava po globoko znižanih cenah od 16 do 2 din. — Sobota 19 lebr.; Grofica Marica. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja 20. febr.; Pod to goro zeleno, Znižane cene od 21 din navzdol.
Prir»ditv, In ?abav«
»Naša kri« na frančiškanskem odru. V nedeljo 20. t, m. ob 8 zvečer uprizorijo člani in članice prosvetnega društva Ljubljana-mesto Finžgarjevo nurodno igro >Naša kri« Vstopnice se prodajajo na praznik sv. Jožeta od 10— Vi in v nudeijo, 20
t. m. od 10—12 ter od 19 dalje do začetka predstave pri dnevni b'agajni v pisarni Pax et bonum.
Pianist Raoul Koczalski je bil med drugim tudi učenec slavnega klavirskega pedagoga Karla Mi-kulija, ki jc bil učenec skladatelja Friderika Chopina. Ta mož je odprl Koczalskemu čarobni svet neizmernega bogastva mojstra Chopina. Raoul Koczalski konceirtira v Ljubljani v sredo, dne 23. t. m. v veliki Filharmonični dvorani in drugi del njegovega sporeda obsega izključno le dela Chopi-nova. Ta večer bo praznik klavirske glasbe. Vstopnice se dobe v knjigami Glasbene Matice.
Velika koncertna dele znamenite umetniške vrednosti se bodo izvajala na simfoničnem koncertu, ki ga priredi violinski virtuoz Zlatko Balokovič s sodelovanjem Ljubljanske Filharmonije v ponedeljek 21. t, m. v veliki unionski dvorani. Kot dirigenta nastopita Luis Siegel iz New Yorka in ravnatelj Polič. Violinski solo v obeh koncertih izvaja sijajni violinist — Zagrebčan Zlatko Balokovič. Vstopnice v knjigarni Gl. Matice,
Predavanja
Bežigrad. V četrtek zvečer ob osmih bo v društveni dvorani predavanje prof. dr. Gorjanca o KoroSki.
V društvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo predaval v petek, dne IG. t. m. točno ob 18.15 v seminareki dvorani iuridične fakultete g. prof. dr. Boris Furlan o temi: »Problem pravne kavzalnoeti«. Vabljeni vsi, ki ee zanimajo.
Sestanki
Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi ob 8 svoj redni sestanek.
Moški odsek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 8 obvezen sestanek 6 predavanjem urednika »Slovenca« g. Tereeglava o mednarodnih problemih.
NaSe diiaStvo
Pevci in pevke! Redna pevska vaja za akademsko mašo pn oo. frančiškanih bo v četrtek, dne 17. t. m., od 6 do 7, in v soboto, 19. t. m., od 10 do 11 Udeležite 6e je v polnem številu in bodite točni!
lekarne
>*o?uo službo imajo lekarne: mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv, Petra c. 78.
Armature Lutz za plin, vodo /n paro
tovarna Ljubljana - Šiška tel. 32-52.
I XXII. prosvetni večer bo v petek, 18. marca ob 20.15 v beli dvorani »Uniona«. Na sporedu je predavanje univ. prof. gosp. dr. J. Fabi j an a o svetovnem kongresu v Poznanju. Gospod predavatelj ee je lansko leto sam udeležil te izredne slovesnosti na Poljskem. Podal nam bo pregled meeta Krakov, obisk v Velički in pri elovenekih belih menihih v Mogili. Obiskali bomo tudi največjo slovansko božjo pot Cenetohovo, ee jjomudili za nekaj časa v Varšavi in prisostvovali veličastnemu kongresu Kristusa Kralja v Poznanju. 0|x>zarjamo, da se predavanje prične 15 minut kasneje kot običajno, to pa zato, da tudi oni, ki se udeležujejo jiostnih govorov v stolnici, lahko pridejo k predavanju Predavanje ee tudi ne bo ponovilo v ljubljanskih prosvetah, zato ojxizarjamo cenjeno občinstvo že sedaj na zanimivo in aktualno predavanje e skiop^ tičnimi slikami. Predprodaja vetopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7.
1 Karmel na Selu. V soboto 19 marca, na praznik sv. Jožefa bo v Karmelskl cerkvi na Selu pri Ljubljani; ob 6.30 prva sv. maša; ob 8 slovesna sv. maša; ob 16 pridiga in pete litanije z blagoslovom.
I Mohorjani. ki žele naročiti Mohorjeve knjige za leto 1938, so vljudno vabljeni, da ee zglase v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, ter ]>lačajo naročnino za tekoče leto.
1 Prodajo kolkov so nekateri hoteli doseči v poslopju okrožnega in okrajnega 6odi|čn v Ljubljani. S tem pa bi bili močno oškodovani trafiikantje. Zveza trafikantov ee je pritožila na ministrstvo in je ministrstvo tej pritožbi ugodilo.
1 Delo bratov Šubicev. Janeza in Jurija, je zasledovala družba ljubiteljev naše likovne umetnosti, med katero emo opazili tudi divizjjskega generala g. Toniča, v torek zvečer v Ljubljanskem klubu, ko nam je ravnatelj Narodne galerije g, Zorman tolmačil slike teh naših dveh največjih slovenskih mojstrov 19. stoletja ob skioptičnih reprodukcijah, ki lih je po najnovejšem barvnem postopanju (Agfa-Color) pripravil in predvajal ravnatelj dr. Milan Dular. Reprodukcije so bile za vse prava novost in eo Izzvale upravičeno občudovanje tehnike, kj jj je uspelo, da nam jiodaja izvirno umetnino v tem, kar je na njej najbolj živega in kar bistvo od umetnosti zajetega predmeta najbolj točno posnema in pred-oči. Videli smo tudi v veliki povečavi drobne skice obeh mojstrov, ki na taki reprodukciji pokažejo vse podrobnosti s čudovito točnostjo tn plastiko, tako da eliko ali lik v takem povečanem pœnetku uživamo Se bolj nego na originalu To predvajanje je uspelo tem bolj, ker ga je spretnlialo strokovnja-ško tolmačenje g. Zormana, ki je delo obeh bratov oživil v vsej njegovi pomembnosti v dobi preloma med starino in moderno. Predsednik kluba dr. Win-dlecher je mogel večer upravičeno zaključiti z velikim zadovoljstvom, da se je (a večer dostojno uvrstil med vse ostale in nain prinesel ludi nekaj res nepričakovanega.
1 Komponist Blaž Arnič, V začetku aprila bo Ljubljana zopet doživela pomemben umetniški glasbeni dogodek. V spominu je še veliki koncert, na katerem so bile izvajane nod taktirko prvega dirigenta belgraj*ke opere g. Brezovška izvirne in prve slovenske simfonije skladatelja g. Blaža Arnica. Na novem koncertu pa bo izvajana komorna glasba Blaža Arniča, poleg tega pa so na sporedu še Brahms, Cesar Franck in drugi skladatelji Na ta redki umetniški dogodek ojiozarjamo vse ljubitelje plemenite glasbe.
1 Za post Bob«nčkova polenovka.
1 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo mesnice in mesarske stojnice dne 19. t. m. na dan ev. Jožefa zaprte in v nedeljo 20, t. m. pa do 9 odprte.
1 Neprestane tatvine zlatnine. K našim dosedanjim [toroči'lom o tatvinah zlatnine v Ljubljani moramo dodati še da se je član tolpe, ki ff je epecinllzirala na podobne tatvine, zglaeil tudi v lokalu urarja in zlatarja g. Štefana Feranta v Flo rijanskl ulici ter tam izmaknil 1000 din vredno zlato mo?ko uro. Možakar je bil star 25 do 30 let. velike postave, temnih oči črnih las in oblečen v črno suknjo, pokrit pa s šofersko čepice. Govoril je dalmatinsko hrvaščino. Na videz je uro kupoval, ko pa je odšel, 6o v trgovini iele opazili, da je uro izmaknil.
Maribor
m Telovadna akademija fantovskih odsekov In dekliškega krotka bo na praznik sv. Jožefa, dne 19, marca ob osmih zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 8. Na sporedu bodo simbolične vaje,
!;lmnastlčnl nastopi in orodna telovadba. Sodelu-fijo člani, članice, gojenke in mladci. Vstopnina: sedeži po 10, 8 in 5 din, stojišča 3 din. Oskrbite si vstopnice v predprodaji v Prosvetni knjižnici nn Aleksandrovi cesti 6. Mladina vas vabi, odzovite se njenemu vabilu!
m Glasbena Matica pripravlja za prve dni prihodnjega meseca svoj edini veliki koncert v letoS-ni sezoni, pri katerem bosta sodelovala zbor ln orkester. Pozneje sodeluje z ^Mariborom« pri velikem koncertu. Čez pomlad in poletje bo zbor prirejal nastope v vseh večjih krajih ob meji. Glasbena matica želi, da bi se prizadeti kraji sami obrnili do vodstva Glasbene matice v svrho dogovora.
m Mariborska občinska seja bo v četrtek, dne 24. t. m., ob 0 popoldne v mestni posvetovalnici.
m Francoski humorlstični večer z recitacijo, petjem in plesom bo jutri v petek ob 20 v dvorani Ljudske univerze. Nastopi gledališka igralka ga. M. Ilelreloy iz Pariza.
m Obilna žetev smrti. V bolnišnici je umrla v starosti 67 let delavka Ivana Stoporko. — V bolnišnici je pokosila smrt tudi 30 letno soprogo mizarja Uršulo Ferk. — Na Betnavski 48 je umrl v starosti 71 let krojač Anton Kocpek. — V Vrtni št 8 je umrla v starosti 63 let soproga bivšega gostilničarja Marija Senekovič. — V visoki starosti 82 let je pokosila smrt orožniškega stražmojstra v pokoju Franca Peterlina. Pokojnik je bil še pred vojno v službi mestne občine kot diuruist ter jo služboval 28 let pri magistratu. — Svetila pokojnim večna luč.
m Veliko zanimanje je vzbudila razstava krasnih dobitkov velike tombole rdečega križa, ki bo dne 8. aprila na Trgu Svobode. Razstavljeni so dobitki v izložbi tvrdke Weka na Aleksandrovi cesti.
m Prvi politični begunci i« Avstrije prihajajo. Dosedaj bo poskušali bežati iz Avstrije samo 2id-je, pa še ti samo z vlakom legalnim potom s potnimi listi. Včeraj pa je prispel v Maribor prvi politični begunec, ki je prekoračil mejo na skrivaj pri Breznem. Je to 43 letni ključavničar Jožef Ru-mel iz Judendorfa, ki je bil v avstrijski milici domovinske fronte četovodja. Pripoveduje, da so ga na domu iskali oddelki SS, da ga aretirajo, pa se jim je pravočasno umaknil ter je bežal po skrivnih poteh proti jugoslovanski meji.
m Odlikovana avtobusa. Oba mariborska mestna avtobusa, ki vozita na progi Maribor—Celje, sta dobila od tovarne MAN posebne bronaste plakete, ki so že pritrjene na hladilnikih. Te plakete i so neke vrste odliltovanje, ker sta avtobusa pre-vozila vsak po 100,000 km brez kvare na motorju.
Tra'ne kodre
■narre! ondulaelja ter krasno Irlzira Jožiee in Jožke
frizerski salon KNEZ, Sodna nlica št. 9 (palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev)
m Slovensko obrtno društvo v Mariboru namerava podeliti razstavljalcom za letošnjo obrtno razstavo lične diplome, Društvo je razpisalo izdelavo osnutkov za te diplome ter bo tri, ki jih bo komisija ocenila kot najboljše, nagradilo s 1500, 300 in 150 din. Podrobnejše informacije dobe interesenti v društveni pisarni v Mariboru, Vetrinjska ulica 11.
m Oroïje ni igrača. Na Teznem se je igral
17 letni posestniški sin Stefan Krameršič z revolverjem, ki se mu je nenadoma sprožil ter mu ie prestrelil levo roko. Fant se Je zatekel v bolnišnico.
GleMe
Četrtek, 17. marcu ob 20: »Firma«. Red D.
Petek, 18. marca: Zaprto.
Sobota, 19. marca, ob 15: »Veronika Desc-niškes. Znižane cene. — Ob 20: »Trubadur«.
Celje
e Predstav) ljubljanske drame y Celju. Ljubljanska drama je uprizorila v torek ob 4 popoldne v mestnem gledališču mladinsko predstavo, čarobno pravljico v 8 slikah »Sneguljčica«. Nabilo polno gledališče je pričalo, kako celjska mladina dpoâtuje in ceni slovensko gledališče. Ob ê zvečer je bila predstava duhovite družabne komedije italijanskega dramatika Aida Benedettiia »Rdeče rože«. Igra je bila polna smeha in je tekom vse predstave navzoče z značilnimi zapjetki in raz-pletki zabavala, obenem pa podala muogo resnih momentov jz zakonskega življenja. Ga. Mira Danilova in gdč. Slavčeva ter gg. Sancin in Jan so svoje vloge odlično odigrali.
Kino	METROPOL	Celje
Danes ob 16.15 in 20.30 premiera razkošnega filma KRALJICA LEDU Honja Henie
c Verski govori za fante bodo drevi in jutri ob 8 zvečer v Marijini cerkvi. Pridite!
c Električne ure v Celju. Mestna občina je dala montirati na pročelju mestnega poglavarstva električno uro in jo uredila točno po srednjeevropskem času. V kratkem bodo nameščene električne tire tudi na jwti in kolodvoru, po končanih delih p« tudi na fasadi Delavskega azila pri mestni elektrarni.
c Pododbor Zdruienja rezervnih častnikov v Celju ima 29. niarca ob 8 zvečer redni letni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma.
c Cesto па grad so začeli pri Marušku urejati ln bomo Iako v doglednem času imeli na našo najbolj zanimivo izletniško točko pri starem gradu prirejeno tudi zn avtomobilsko vožnjo.
KINO UNION
Danes ob 18.30 In 20,30 premiera filma VELEMESTO (Nemški dialog)
c Občni zbor pod ruï nie e ZZD v lorek zvečor je bil nad pričakovanje dobro obiskan. Dokazal Je, dn Jo med našim delavstvom našla največ simpatij ZZD. Izvajanja dr Hanželiča In g. R. Smer-euja, ki sta pokazala, kako in zakaj je prišlo do ustanovitve ZZD, so bila sprejela s polnim odobravanjem. Delavstvo jo Izrazilo željo, da želi imeti podobne sretanke vsaj vsaka 2 tedna. Prihodnji bo v torek 29. marca,
c V nedeljo ob pol 2 popoldne bo na Olazlii prijateljaka nogometna leknia med SK Muro Iz Murske ôobvte In SK Atieliki.
— TRRHNTELR
Ob 16. 19. in 2145 uri
Šiling se je okrepil
Ljubljana 16. marca 1938.
V zasebnem kliringu se je danes avstrijski Šiling na naših borzah znatno okrepil, kot poročamo podrobno med borznimi poročili. V Zagrebu je bil danes zanj samo tečaj 8.45 denar brez blaga.
Tudi v Curihu javljajo višji tečaj šilinga za valuto. Deviza Dunaj v Curihu od sobote dalje več no notira, pač pa se še vedno beležijo tečaji za valuto (bankovce). Tečaj je bil v ponedeljek 14. marca še 62, v torek pa je padel na 50. Danes pa so že dopoldne javili višji tečaj: 52, ob zaključku borze pa se je šiling povzpel na 57.
Sicer na svetovnih borzah ni opažati posebnega vznemirjenja. Dunajska efektna borza je Se nadalje zaprta, dočim beleži devizna borza uradne tečajo kot preje.
Kliring Nemčija-Avstrija
i marka ie 2 šilinga
Na osnovi z dne 15. marca sklenjenega sporazuma je Avstrijska nacionalna banka v stanu takoj izplačati vse terjatve avstrijskih blagovnih upnikov iz neniško-avstrijskega kliringa, kar je bilo doslej mogoče le po daljšem čakanju. Dosedanji klirinški tečaj 49.50 mark za 100 šilingov ee na podlagi tega sporazuma zviša na 50 mark za 100 šilingov, tako da je omogočeno lažje preračunavanje.
Ta tečaj: 1 marka: 2 šilinga in 1 Šiling: pol marke bo na podlagi sporazuma med Avstrij-sko nacionalno banko in Reichsbanko veljal tudi e i c e r in sicer tako, da bosta obe banki in njih podružnice menjavalo marko v tem razmerju do Šilinga in Šilinge v tem razmerju do marke.
K tej vesti je dodati, da je dne 15. marca 1938 prišel v Berlin predsednik Reicbsbanke dr. Schacht, ki je tozadevno sklenil vse pogodbe.
Avstrija prepovedala izvoz lesa v inozemstvo
_______Ùradno poročajo z Dunaja, da je bil za predsednika avstrijskega lesnega gospodarskega sveta imenovan Franc Hasslacher. — Dalje poročajo z
Dunaja uradno, da objavlja avstrijski lesni gospodarski svet, da so prodaje lesa v inozemstvo do nadaljnjega prepovedane. Prekršitvo lega predpisa bodo primerno kaznovane.
Gospodarstvo Nemčije in Avstrije
V naslednjem navajamo še nekatere podatke o gospodarstvu obeh držav po podatkih za 1. 1936. Za primerjavo navajamo tudi podatke za našo državo, v kolikor so natn bili razpoložljivi.
Avstrija	Jugoslavija
84	248
6.7	15.2 4.34	14.25 3.14	7.7 2.25	4.0
2.8	2.9
površina tis. km2 prebivalstva milij. polje milij ba. gozdovi milij. ha goveda milij. prašiči milij.
Nemčija 471 67,6 38.75 12.65 20.1 25.9
Industrijska produkcija:
črni premog milij. ton	158.3
rjavi premog, lignit	161,4
železna rudo	7.6
clnkova ruda	0.2
magnezit	—
cement	11.7
železo	15.3
jeklo	18.76
avtomobili tie. kom.	298
celuloza milij. ton	1.36
papir	3.15
sladkor	1.8
pivo milij. hI	29.9
elektr. tok milij. ur	2tf.700
Promet:
Železnice km	54.491 avtomobili milij, 1.47 telefoni milij. 3.3 radijski aparati 8.2
Trgovina milij. mark: uvoz	4,141
izvoz	4,659
trgovina z Nemčijo —
0.24 2.9 1.0 0.1 0.3 0.37 0.25 0.4 6
0.25 0.2 0.15 2.3 2.600
5.801 0.05 0.3 0.6
436 »74 171
0.47
3.7
0,54
0.7
0.04
0.64
0.04
0.15
0.03 0.1 0.2 700
10.482 0.01 0.04 0.1
Bilance
235 248 119
Likvidacija kmečkih dolgov
Lansko leto 6e je prav za prav začela izvrševati likvidacija kmečkih dolgov po uredbi z dne 25. septembra 1936, To je ogromno delo, kl se ni dalo hitro izvršiti, šlo je za stotisoče dolžnikov in milijardno vsoto, Vee delo pri likvidaciji kmečkih dolgov je izročeno v Privilegirani agrarni banki ravnateljstvu za likvidacijo kmečkih dolgov, tako da poslovanje tega ravnateljstva ni razvidno iz same bilance in računa dobička 1er zgube banke. Pač pa je objavljen samostojni računski zaključek tega ravnateljstva, ki kaže po stanju dne 31. decembra 1937 naslednjo sliko likvidacije kmečkih dolgov,
Aktiva) Gotovina 865, tekoči račun denarnih zavodov 0.8, izplačani predujmi denarnim zavodom 33.3, začasni računi 0,6. plačila dolžnikov v letu 1937 kreditirana fondu 143.5, davčna uprave za plačilo anuitete 317.5, začasni račun denarnih zavodov za 25% zmanjlana kvota obveznic 133.3, 3% obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov v depoju 326.67, emisija 3% obveznic га likvidacijo kmečkih dolgov 133,3.
Paclvai Začasne anuitete 129 6, začasni račun denarnih zavodov 129 2, nerazporejeni zneski 2.06, anuitete za plačilo pri davčnih upravah 317.5, dria-va za prevzeta plačila in obveznosti 0.6, običajni
začasni računi 0.9, prenosni računi 0.05, 3% obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov v obtoku 133.3, država za emitirane 3% obveznice 460.0, presežek dohodkov fonda za prenos v leto 1933 2,5 milij. din. Bilančna vsota znaia 1.175.5 milij. din.
Iz tega računa je razvidno stanje likvidacije kmečkih dolgov na koncu leta 1937.
Račun zgube in dobička kaže naslednjo sliko:
Dohodki: Plačila kmetov, dolžnikov po uredbi 143.5, dohodek od obresti na tekočem računu, zamudne obresti, obresti vrednostnih papirjev in menične obresti 3.4, provizija 0.1, izredni dohodki 0.01, skupno 147.0 milij. din.
Izdatki: Prva anuiteta, dana na razpolago de» narnim zavodom 129.1, stroiki 15.4, presežek za prenos v leto 1938 2.5, skupno 147.Q milij. din.
Tudi ta račun kaže stanje do konca leta 1937 Iz njega je razvidno, da so znašali stroški dosedanjega poslovanja v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov 15.4 milij. din., dočim to znašali stroiki (osebni in stvarni) pri sami Privilegirani agrarni banki 8 mi' lijonov din. Če še omenjamo stroike oddelka za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposest-vlh, ki znašajo za vso dobo od 1, novembra 1933 do 31. decembra 1937 3.4 milij. din., dobimo celotno sliko,
Deseta vinska razstava v L utomeru
Na razstavo jo privabil eloves ljutomerskih goric in lep prijazen spomladanski dan mnogo goetov. Predsednik vinarske podružnice g. Zem-ljlï ie otvoril sejem in razstavo in v uvodu orisal toïkt položaj našega vinogradnika, ki doživlja vodno slabše čase, poleg tega pa še razne nezgode vremena In bolezni vinske trte Se bolj tlačijo naše vinogradništvo, da ne trni le vinogradnik, marveč tudi viničarjl. Podnačelnik g, dr. Stanjko je posebno naglasi], da eo prireditve vinskih sejmov v Ljutomeru najbolj posrečena samopomoč vinogradnikov, kajti na teh sejmih se seznanijo vinski kupci z vinogradniki ln kvaliteto ljutomerskih vin. Vinarski referent g. Kuront je v imenu kr. bansko ukrave čestital in obljubil, da bo kr. banska uprava rada pomagala vinogradnikom, posebno siromašnim, da si nabavijo galico na upanje; dobili bodo tudi dobre trte po zmernih cenah, za obnovo vinogradov pa brezobrestno posojilo. Skrbela bo za pouk, za dobre cepljenke. Ze letos so bodo ustanovilo tri nove banovinsko trsnlce. Sklicala bo anketo vinogradnikov, da se prouči, kako bi vinarstvo prišlo do boljšega razmaha. Trdno emo prepričani, da te obljube ne bodo ostale samo na papirju.
Predsednik Vlnarakega društva g. minister v p. Vesenjak je čestital k desetletnici in lepemu uspehu vinske razetave. Posebno je poudaril, da je haš Ljutomer e svojo okolico poklican, do pred-njači v boju za vinogradniške pravice. Pozival je navzoče k samopomoči In vrajemnosti, v skupnosti naj bi se borili za bolJSo liodočnost.
Razstavljenih je bilo 138 vzorcev vina. Prodn-nepa |e bilo 22 vzorcev v količini nad 700 hI. Kupili so največ domaČi kupci.
Vinski sejem je dosegel svoj namen. Ljutomersko, gornjeradgonsko in štrigovsko vino je
bilo zopet predmet občudovanja in prejelo obilo jrohvale. PrejSnjl dan je komisija zelo dobro ocenila vso razstavljeno vino. Za gotove vrsto so kupci tekmovali med seboj, kateri jih bo dobil. Cene 60 bile od 5—8 din.
Tečaj za električno varenje v Ljubljani. Pravkar je končan 12 dnevni tečaj za električno varenje v Ljubljani, ki ga je priredil Zavod za pospeševanje obrta Zbornico TOI v Ljubljani. Bil je prvi tečaj te vrste v naši banovini. Kovinarski mojstri in pomočniki so pokazali zanj izredno veliko zanimanje. Od številnih prijavljencov je bilo sprejetih samo 16, ki so pod vodstvom g. ing. Premelča v delavnici Tehniške srednje šole razen teoretičnega pouka vežhali tudi praktično v va-renju tankih pločevin, litega železa, bakra itd., z varenjem in nanašanjem v pokončni legi in nad glavo, z enosmernim in izmeničnim tokom ter v neprodušnem varenju. Ta vrsta varonja je postala jako važna ter so v veliki meri uporablja tako pri izvrševanju novih del, kakor tuai pri popravilih ne samo v industrijski izdelavi, temveč tudi v obrtniških delavnicah. Zavod za pospeševanje obrta bo v bližnji bodočnosti priredil Se več takih tečajev, s čemer bo mnogo koristil napredku kovinarske stroke, ki se v tehniki svojega dola mora, ako hoče v rokodelskem obsegu uspevati, prilagodili noviin, naprednim metodam obdelovanja kovin.
Izpiti ta zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre bodo v začetku aprila t. I. Prijave za te izpite je vložiti na Zbornico za trgovino in industrijo v Ljubljani po pristojnem obrtnem združenju najkasneje do 16. marca t. I. Do Istega termina ie vložiti tudi prijave k izpitom o obči Izobrazbi in znanju. Podrobna navodila glede prijav k tem Izpitom dajo pristojna obrtna združenja.
Bilance belgrajskih bank. Belgrajska trgovska banka: čisti dobiček 1.87 (1.81) milij., dividenda 9 (8)%, — Splošna trgovinska banka čisti dobiček
0.95	(0.76) lilij, din, dividenda 7 (6)%, — Vračareka hranilnica, čisti dobiček 0.76 (0.55) milij din, dividenda 6 (6)%, — Izvozna banka, čisti dobiček 1.7 (1.4) milij, din, dividenda 4 (3.33)%. — Bosanska industrijska in trgovska banka, izguba 0.016 (0.03) milij., bilančna veota 21.37 (22.1) milij. din.
Belgrajska zadruga, d. d. izkazuje za 1937 povečanje čistega dobička od 5.6 na 6.6 milij. din. Dividenda ostane neizpremenjena: 10%.
Čakovsko-medmurska hranilnica. Glavnica 1.5, bilančna 29.05 (27.9), čisti dobiček 0.44 (0.36) milij. din.
Radio Belgrad. Dohodki od naročnine so se lani povečali od 9.85 na 11.6 milij., stroški za program od 3.84 na 4.6, investicije od 9.3 na 12.7 milijonov din. Čisti dobiček brez prenosa znaša 1.26 (i.36) milij.
8. H. Gutmann. Belišče. Bilanca za 1937 izkazuje zmanjšanje upnikov od 50.0 na 40.0 milij-, med oktivi pa se znižali gozdovi od 28.5 na 21.8 milij. Čisti dobiček znaša pri glavnici 40 milij. 1.36 milij. (1936 1.2) milij., s prenosom vred 2.0 (1.77) milj.
Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji
kmetskih dolgov.
Minister za kmetijstvo je izdal naslednje avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov:
Č|. 2. uredbe: Ob določanju kmetovega svoj-slva dolžnika v smislu čl. 2 uredbe se ne vzamejo v poštev nobeni drugi njihovi dohodki razen obdavčenih. Kot obdavčeni dohodki iz odst. 1 čl. 2 se smatrajo obdavčeni dohodki tudi oni, katere ima nekdo v inozemstvu.
Odst. 1 čl, 3. uredbe: V primeru, ko v eni kmečki obveznosti obstoja več solidarno obveza-nih glavnih dolžnikov, od katerih so nekateri kmetje v smislu uredbe, drugi zopet ne, uživajo olajšave po uredbi samo oni od teh dolžnikov, ki so kmetje po uredbi. — Terjatev ustanov iz
1.	odst. čl. 7, po katerih je glavni dolžnik kmet, poroki pa kmetje v smislu uredbe, Privilegirana agr. banka ni dolžna sprejeli prej, dokler ustanova ne dokaže, da se dotična terjatev ne more izterjati od glavnega dolžnika-nekinela.
Odst. 2. čl.. 3. uredbe: V spornih vprašanjih iz odst. 2, in 8. Čl. 3. uredbe odloča sodišče po izveiisporiient postopku po predpisu čl. 54 uredbe.
Čl. 5. uredbe: Dolžniki iz čl. 5. uredbe morajo izpolnjevati vse pogoje za kmeta iz čl. 2, uredbe, razen če jim posestvo orne zemlje ne prekorači 50, odnosno zn družinsko zadrugo 100 lia. Tem dolžnikom se izda potrdilo, da je kmet, po obrazcu iz čl. 9 pravilnika za izvršitev uredbe s pripombo, da jim posestvo orne zemlje prekaša 50, odnosno 100 ha.
Čl, 24 uredbe: Ko se jk» odst. 1. čl. 24. uredbo zaradi ugotovitve odstotka znižanja ceni odnos dolga in imovinskega stanja vsakega posameznega dolžnika, bodo upoštevani vsi dolgovi tega dolžnika, ki so obstojali dne 25. septembra 1936 brez ozira na to, če spadajo v uredbo ali ne. — V skupni nezmanjšani dolg iz odst. 2. čl. 24. uredbe pridejo samo dolgovi kmeta, katera obsegajo predpisi uredbe. 1'od skupnim dolgom iz tega odstavka se razume stanju dotičuega dolga dne 6. septembra 1936.
Uradniški pokojninski sklad pri Drž. hipotekami banki. Iz izkaza uradniškega pokojninskega sklada pri Drž. hipotekami banki ic razvidno, da je imel sklad lani dohodkov 153.03 milij. din, od tega od vplačil uradništva 121.3 milij., od prvome-eečuih prejemkov 8.7, od prvomeecčne razlike 5.76, kazni 1.8 in obresti 15.5 milij. din, izdatki pa so znašali 33.93 milij., tako da je za povečanje glavnice ostalo J19.1 milij din. Glavnica je s tem narasla na 461.66 milij. din. Ta glavnica je ležala pri Drž, hip. banki: 464,1 milij., pri Poštni hranilnici pa )e bilo naloženih 8,7 milij. din,
Trst iji trgovina s Slovenijo. Pred dnevi so je mudil v Sloveniji urednik Iržaškega Piccola g. Aliio Caseuto, ki je v Piccolu dne 15. t. in. napisal članek pod naslovom: Trsi in promet Slovenije. G. Cassuto obravnava v prvi vrsli vprašanje naše 1слпе trgovine, katere razvoj analizira ugotavljajoč, da je za Slovenijo še vedno najbolj merodajon i italijanski trg. Tu ima važno vlogo Trst, ki je j prav za prav okno v evet.
Tečaji drž »eleznle. Od 15 llinrca Hnlle sn v veljavi na naših železnicah naslednji tečaji tujih valut: holandski goldinar 24.20, nemška iiuiiiwi 17.50. švicarski frnnk 10.10, zlali frnnk 1150, madžarski pengo 12.90, avstrijski šiling 8.40, italijanska lira 2.30, francoski frank 1.15, češka krona 1.54, belgijski frank 1.50, bolgarski lev 0.52. romunski lej 0.34, grška drahma 0.41 din.
Brezcarinski uvoz seinenskegn krompirja, fz Belgrada poročajo, da je ministrski svet nn predlog kmelijskega ministra odobril brezcarinski uvoz, 55.000 kg elitnega semenskega krompirja Iz Holaiidije.
Poravnalno postopanje Je uvedeno o imovini Jugopražnrne in tovarne hranil, družhe z o. z. z. v Ljubljani, Dolenjska cesta 482; narok za sklepanje poravnave 28. aprila; oglasiti se |e do 20. aprila.
Borza
Oenar
16. marca 1938.
V zasebnem kliringu je čvrst angleški funt, ki beleži v LJgbllanl denar 239, blago pa 240, dočim se na ostalih naših borzah 5o vedno zaklju-čuje po 288 (tečaj 237.20 286,80).
Avstrijski šiling je Čvrst 1er Je bil zanj v Ljubljani samo leča, za denar kakor tudi v Zagrebu: 8.45 denar. V Belgradu je beležil 8.3177— 8.4477.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.6S--29.35, v Belgradu 28.90-29,60.
Nemški Čeki so ostali neizprcmetijeni na 14.25—14.45, nadalje so v Zagrebu beležili za konec marca 14.25—14.45, za sredo aprila 14.22— 14.42, ze konec aprila pa 14.20 denar.
Devizni promet je znaSal v Zagrebu 1,119.028. v Belgradu 4,821.000 din. V efektih jd bilo prometa v Belgradu 4,795.000 din pri čvrsti tendenci.
Ljubljana — tečaji 6	primom:
Amsterdam 100 hol. gold. . . .	2402.41—2417.—
Berlin 100 mark.......1737.03—1750.91
Bruselj 100 belg............728.69— 733.76
Curih 100 frankov......Ш 45—1003.52
London 1 funt.......215.26— 217.31
Newyork 100 dolarjev ....	4298.50—4334.81
Pariz 100 frankov ..........132.27— 133.71
Praga 100 kron............151.83— 152.91
Trst 100 lir........22C.94— 230.02
Curih: Belgrad 10, Pariz 13.30, London 21.035, Newyork 434.5, Bruselj 73.14, Milan 22.875, Amsterdam 240.85, Berlin 174.50, Dunaj valuto 57, Stockholm 111.40, Oslo 108.70, Kopenhagen 96.575, Praga 15.24, Varšava 82. Budimpešta Sli.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Hoisiiigfors 9.565, Buenos Aires 112.25.
V "«•':•>««tn» ПД»ЧГ|!
LJubljana: 7% inv. poe. 98.25—99.25, agrarji 60.25—61.75, vojna škoda promptna 461—405, begluške obv. 00.50—92, dalm. agrarji 89.25—91, 8% Bler, pos. 95.50-97, 7% Bler. |>os. 90-92, 7% pos. DHB 99—101. — Delnice: Narodna banka 7.300 —7.450, Trboveljska 225-230.
Zagreb: Drž. papirji: 7% inv. poe. 97—100, agrarji 60—61.50, vojna Škoda promptna 163—464 (463, 464), begi. obv. 90.75-91.50 (91, 91.50), dalm. agrarji 90.75—91.50, 4% sov. agr. 60 den., 8% Bler pos. 95-96 (95), 7% Bler. pos. (10.50-91 (90.50, 90), 7% pos. DHB 99-101, 7% stob. pos. 97 don — Delnice: Narodna banka 7.300 den., Pri v. agr. banka 228 den., Trboveljska 222—228 (225), Gutmann 58- 62 (60), Tov. eladk. Bečkerek 500 den., Osj. sladk. lov. 110—135, DubrovaČka 375 -410, Jadr. plovb« 870—405, Oceania 610 den.
Bolgrail: Dr«, papirji: 7% inv. pos. (99.50), ngrarji (61), vojna škoda promptna 463.50—461 (464. 468), za konec aprila In maja (463), za konec. junij« (462.50), begi. obv. 91.25 den. (91.50. 91.25), dalm. agrarji 90.75-91 (90.75), 8% Bler. poe. 95-97, 7% Bler. nos. 90—90.50 (90.25) 7"/„ pos. DHB 99.50 den., 7% stab. po«. 98 den. (98.50). Delnice: Narodna banka 7.300—7.4(4). Priv. agr banka 230-231.50 (231.50, 230).
Zitm trg
Novi Sad: Vse nespremenjeno Ter lenca mirna. — Promet srednji.
Živina
živinski sejem v St. Vjdu pri Urohelnem v okraju Šmarje pri Jelšah dne 14. marca I93s. Voli II. vrste so bili po 4—1.50, III, vrste. 8— 3.75, telice: I. vrste 4.50—5, II vrsto 4—4.50, III. vrste 3—3.50; krave: I. vrste 3.50—4, II vrste 3-3.50, III. vrele 2-2.50; teleta: 1. vrsto 5-6, II. vrsle 4—5 din kg žive teže.
Živinski sejeni v Črensovcih. Po prestanku slinavke in parkljevke v lendavskem okraju jo bil due H. marca t. I. prvič redni živinski sejem v črensovcih. Na sejem je bilo prignanih 185 Komadov glav živine, prodanih pa je bilo 107 komadov. Cene so bilo sledeče: biki 1—5.50, telice 4.50-5, krave 1. vrste 3.50—t, II. vrste 1.50—2, telela po 5 din za kg žive teže.
Poročilo o trgovskem prometu na sejmu v Kranju dne 11. marca t. I. Na sejem jn bilo prignanih 68 volov, 31 krav, 13 telet. 3 junice in 2 bika. Na sejem jo bilo pripeljanih tudi 42 svinj in 40 prašičev. Prodanih pa je bilo 45 volov, 11 krav, 13 telet, 2 junici, 1 bik, 31 svinj in 23 prašičev. V inozemstvo ni bilo prodane nobene živine.
Cene ïivine in kmečkih pridelkov v Kranju dne 14. marca t. I. Voli: 1. vrste 6.25, II. vrsti-5.25, III. vrste 4 50; telice: I. vrste 6.25, II. vrslf 5.25, 111, vrste 4.50; krave: 1. vrste 5.50, II. vrste 450, III. vrste 3.50; telela: I. vrste 7.50, II. vrsto 6.50; praSjČi: špeharji 10.25, pršularli 8—9 din kilogram živo teže. Mladi pujski 100—130 din za komad.
Goveje meso I. vrsle 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 12, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10, svinjina 14—16, slanina 16, svinjska mast 19, čisti med 22—26, neoprana volna 20 24, oprana volna 30- 34, goveje surove kožo 11—14, telečje surove kože 15, svinjske surove kože 11 din zn kg.
Pšenico 250, ječmen 160, rž 200, oves 200, koruza 140, fižol 300, krompir 90, bu •erna 1850, seno 75, slama 50, Jabolka: I. vrste 500, II. vrsle 400, III. vrste 250. češplje suhe: I. vrste 1200, U. vrste 1100, III. vrste 1000, pšenična moka 350, koruzna moka 250, ržena moka 300, ajdova moka 400, koruzni zdroh 850 din 100 kg.
Cene iivine in kmečkih pridelkov na sejmu y Krškem dne 10. marca t. I. Voli: I. vrste 8.50— 6, II. vrste 5-5.50, III. vrste 1.50-5; telicc: I. vrste 5-5.50; krave: I. vrste 5, II. vrsle 4, III. vrsto 8; teleta: I. vrsto 5. II. vrste 6; prašiči pršularji 6.50 7.50 din kg žive leže.
Goveje meso: I vrste 12, II. vrste 10, svinjina 12—14, slanina 16. svinjska mast 19. Čisti med 18 goveje surove kože 12—14, telečje surove kože 14 dfn kilogram.
Pšenica 150 200, ječmen 100 140, rž 120— 170, oves 100 150, koruza 110—130. fi?ol 200— 800 krompir 75—100, seno 50—80. slama 25 češplje suhe I. vrste 1350, II vrste 1330 III. vrsle 1810, pšenična moka 290-4П0, koruzna moka 150 175 din 100 kg.
Navadno mešano vino pri produeentih !, fi-nejše sortirano vino pri produccnlih 6 din liter.
Začetek in konec Avstrije
Nemški pehotni general von Boek je poslal poveljnik dosedanje avetrijeke zvezne armade, ki je postala sestavni del nemške armade ter bila takoj zaprisežena Adolfu Hitlerju.
Valahijo (mir v Požareveu). Tukaj se začne doba, ki je Avstriji jasno kazala smer njene politiko proti Balkanu, na katerem je imela očividno prvo kulturno nalogo, od katere pa jo je odvrnila vojska za španske dežele oziroma posest, katero sta si osparjali Habsburg in Francija. Kakor v borbi zoper Turke, se je tudi v španski nasledstvom vojski kot vojskovodja odlikoval Evgen Savojski, ki si je na Dunaju zgradil sloveči Belvedere. Zavrnitev Turkov s Podonavja je Ogrsko in hrvaške dežele priklenila še bolj na Avstrijo in so Habs-buržani leta 1687 postali na Ogrskem iz izvoljenih vladarjev dedni kralji, vendar pa je Ogrska ohranila popolno avtonomijo, dočim je Češka, ki je bila po husitstvu in protestantovstvu prišla v najhujši konflikt s habsburško silo, popolnoma podlegla avstrijskemu centralizmu. Španska nasled-stvena vojska pa je Avstriji prinesla kot dobiček Belgijo, Milan in Napolj, kakor tudi Sicilijo, tako da je Avstrija postala vodilna sila v Italiji, dokler je ni izgubila leta 1859, ko je bila poražena od Piemontezov in njihovega zaveznika Napoleona III Sicer je Avstrija Neapelj in Sicilijo izgubila, zato pa je dobila Toskano lefa 1737. V tem letu je bil obseg avstrijske velesile največji v njeni zgodovini. To je bilo pod cesarjem Karlom VI., pod katerim je tudi vzcvetela de viška avstrijska baročna kultura, na kateri je v našem stoletju znani Ilermann Bahr ideološko utemeljeval pravico Av strije do neodvisnega obstoja kot posebna država neniške krvi, a samosvoje avstrijske kulture. Te sanje so minule z vdorom Hitlerjeve armade v Avstrijo te dni.
Po'av na vee,e g a nasprotnika: Pr usije
S Karlom VI je izumrla moška linija Iiabs-buržanov leta 1740. Nasledstvo države je po tako imenovani pragmatični sankciji prešlo na njegovo hčerko Marijo Terezijo, največjo in edino talentirano članico habsburške vladarske rodovine, ki je bila pravi državniški veleum. V Nemčiji jo bila namreč medtem nastala nova sila, Prusija, ki ni predstavljala nobene geopolitične organične sile, ampak je nastala po izredni in brezobzirni politiki brandeuburških Kurfiirstov, ki so množili, svojo posest deloma po dednem nasledstvu oziroma možitvah in ženitvah, večji del pa po kruli sili meča in roparskega zavojevanja. Odslej se začne nepretrgana borba med Avstrijo in Prusijo. za cesarsko krono svelega rimskega cesarstva nemške nacije in za hegemonijo v osrednji Evropi. Friderik Veliki je izzval vojsko z Marijo Terezijo, v kateri je Marija Terezija po nesrečnih okoliščinah zamudila ugodni moment, da Prusijo popolnoma uniči, tako da se je morala sama trdo boriti za obstoj Avstrije, katero je rešila zvestoba ogrskega plemstva in hrabrost hrvaških polkov. Morala je večji del Šlezije prepustiti Frideriku Pruskemu, je pa rešila vso italijansko posest. Pri prvi delitvi Poljske je dobila Galicijo in Bukovino, toda proti svoji volji, ker se je temu roparskemu zločinu, ki sta ga zagrešili Prusija in Rusija, upiral njen cloboki krščanski čut in zdrav državniški instinkt Marija Terezija je skušala pripojiti Avstriji Bavarsko, za kar je hotela žrtvovati Belgijo, da bi na ta način Avstrijo kot prvenstveno silo v nemškem rajhu okrepila, toda Friderik Veliki je rajši tvegal zopet vojsko, kakor da bi to dopustil. Marija Terezija se je zato morala odslej naslanjati na Francijo, v čemer ji je bil v veliko pomoč kancler Kaunitz. Marija Terezija je izvedla tudi važne notranje reforme, začela z industrijalizacijo ter omilila tlačanstvo. je pa tudi nadaljevala centralizacijo Avstrije. Njen sin Jožef II. pomeni nesrečo za avstrijsko velesilo, ker je to centralizacijo načrtoma postavil popolnoma pod vodstvo nemškega elementa, s čemer je odbil Ogrsko, ki jo je s tem potisnil v opozicijo, ki je prenehala šele tik pred svetovno vojno 1914. Pod Jožefom II. se je Avstrija začtla ponemčevati zavestno.
Revo'uci'a, restavracija in Metternich
V vojskah z Napoleonom po veliki francoski revoluciji je Avstrija izgubila Belgijo in Lombar dijo, je pa zato dobila Benečijo in Dalmacijo leta 1797. Ker je Napoleon razbil nemški rajh, je cesar Franc odložil dostojanstvo nemškega cesarja in se prvi imenoval cesar avstrijski ter tako ustanovil neodvisno od ideje nemškega cesarstva avstrijsko cesarstvo. Ta korak je bil usodnega pomena, ker je odprl pruskemu kraljestvu prosto pot, da si počasi prisvoji cesarstvo v Nemčiji. L. 1809 v schonbrunskem miru je Napoleon Avstrijo temeljito oklestil, ter je izgubila vse ilirske province z Galicijo vred, italijansko posest s Tirolami vred pa je bila izgubila že prej. Državo je rešil Metternich. Po Napoleonovem padcu je Avstrija na dunajskem kongresu 1813 dobila vse izgubljeno na zaj in odstopila samô Belgijo in Nizozemsko. V Italiji je imela sedaj Loinbardijo, Benečijo, Toskano, Modeno in Parmo Avstrijski cesar ni bil več nemški cesar, je pa dobil v tako imenovani nemški zvezi predsedstvo v zveznem svetu, kar je izgubil 1. 1866, ko je na mesto Avstrije stopila Prusija Metternich, po rodu Prus, je začel nesreč no politiko tako imenovane restavracije, v kateri so Avstrija, Prusija in Rusija igrale vlogo evropskega žandarma, ki je skušal ohraniti in braniti monarhični absolutizem proti demokratizmu in proti ideji nacionalne samoodločbe. Na polju este-tične kulture pa pomeni ta doba višek tiste posebne avstrijske kultu-e, čije videz so hoteli ohraniti po vojni Seipl. Dollfuss in Schuschnigg. Toda narodna ideja Čehov, Ogrov. Jugoslovanov in Italijanov je začela Čedalje bolj silno majati temelje Francevega avstrijskega cesarstva.
„Dobri" cesar Franc in revolucija i848 do konca
Knez Metternich se je z vsemi silami upiral ideji narodne osamosvojitve avstrijskih narodov, vendar revolucije ni mogel zadržati. 1848 jo Sardinija prevzela vodstvo pokreta za neodvisnost italijanskega naroda, čigar stremljenje je bil »dobri* cesar Franc potlačil s kruto vojaško silo. smrtnimi obsodbami italijanskih rodoljubov in zlo-ulnsnimi ječami na Spielbergu. Cesar Franc je umrl 1835. lota. nakar mu je sledil do leta 1848 nesposobni cesar Ferdinand I., nakar je zasedel prestol cesar Franc Jožef I., ki je bil korekten človek, težko dostopen in skrajno pedantičen birokrat, pa tistega ozkefra obzorja, ki je šlo predvsem za tradicijo in prestiž habsburške hiše ter je odklanjalo vsako novo misel Žo 1. 1848 in 1849 je Frane Jožef, ki je bil zelo svojeglav, napravil veliko napako, da jo madžarsko vstajo udušil s krvjo in vislicami. Zmaga nad Plemonlezi pri Custozi in Novari Avstriji ni veliko pomagala. Na-
*
Mamelukova sablja se vrača v Egipt
Takole so nemški vojaki zasedali Avstrijo: Bojni
proti
Ovtmarka pod Babenberzani (976-1246)
Po zmagi nad Avari konec 8. stoletja po Kr. je nemški cesar Karel Veliki ustanovil kot pred-stražo zoper mongolske narode z vzhoda Ostmarko, ki je bila sestavni del Bavarske ter jo naselil z Nemci. Cesar Oton Veliki je to deželico potem, ko je 955 na Leškem polju potolkel Madžare, izročil rodovini Babenbergov. ki so 1156 postali od Bavarske neodvisni vojvode Kulturna središča «o bila Dunaj, kjer je bil babenberški dvor ter benediktinski samostani Melk, Gôttweig in Kloster Neuburg na Donavi. Leta 1192 so Babenberžani podedovali Štajersko. Zadnji Babcnberžan, vojvoda Friderik II., je padel 1246 v bitki z ogrskim kraljem Bolo IV. Kor jo noinško cesarstvo takrat bilo v propadu, je zasedel Avstrijo 1251 češki kralj Otokar II., ki je pa 1278 podlegel Rudolfu Habsburškemu, čigar prvolna posest je bila v Švici.
Habsburžani (Î278-t9t8)
Rudolf Hasburški, ki je postal (po zmagi nad svojim tekmecem, češkim kraljem! cesar nemškega rajba ali »svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti«, je avstrijskštajersko vojvodino podaril svojima sinovoma Albrechtu in Rudolfu. Albreclit II. je lota 1335 pridobil Koroško in vso Kranjsko. Rudolf IV je zgradil Štefanovo cerkev, ustanovil dunajsko univerzi in 1. 1363 pridobil Tirolsko. Pod njim je avstrijski nadvojvoda postal prvi Kurfiirst nemškega rajha, avstrijske dežele so postale na-čoloma nedeljive ter jih je podedoval vsakokratni prvorojenec, čeprav so se avstrijske dežele tja do začetka 17. stoletja še večkrat med posamezne člane habsburške hiše delile L. 1382 so si Habsburžani pridobili Trst in se lako pomaknili do Jadranskega morja, švicarska posest pa so izgubili istega leta v bitki pri Sempachu, ko so se Švicarji popolnoma osvobodili.
Avstrija postaja svetovna sila (1437-Î648)
Nadvojvoda Albrecht V. je leta 1437 podedoval od svojega tasta, nemškega cesarja Žige kraljevini Češko in Ogrsko, 1438 pa je postal tudi cesar nemškega rajha, čigar krono so nosili Habs-• buržani do leta 1806 Sicer so Habsburžani Češko in Ogrsko kmalu zopet izgubili in Ogri so pod Matjažem Korvinom, ki živi dalje v slovenski
vozovi nemške armade ponoči napredujejo iz Linza Dunaju.
pravljici kot kralj Matjaž, zavojevali nižjo Avstrijo. Toda Habsbuižanom se je sreča najbolj nasmehnila baš v tom času in Maksimiljan I. je po ženitvi z Marijo, hčerko Karla Drznega, pridobil dežele burgundske krone, to je Nizozemsko, Luxemburg in Franche-Contč Njegova druga žena mu je pridobila pravico rodovine Sforza na milansko vojvodino. Poroka njegovega sina Filipa z Ivano Blazno kastiljsko je zagotovila Habsbuižanom Španijo z njenimi ameriškimi kolonijami, poroka njegovo vnukinje Ane z Ludovikom II., kraljem češkim iu ogrskim, pa je zasigurala Habs-buržanom ti dve deželi za vedno Ker cesar Karel V. Habsburški takô ogromne države ni mogel vladati sam, je prepustil 1522 tako imenovane nemške dedno deželo svojemu bratu Ferdinandu, sam pa obonem kot imejitelj nemške krone neposredno vladal svojo špansko in kolonijalno imo-viuo z Nizozemsko vred. Ferdinand I. je počasi pripravljal pripojitev Češke in Ogrske Avstriji in s tem obenem prevzol nalogo, da brani nemški rajh in zapadno krščansko kulturo sploh zoper Turke, ki so se bili medtem polastili pretežnega dela Ogrske. Ferdinand L je začel ludi Avstrijo v smislu absolutizma centralizirati, je pa oslabil državo, ko jo je razdelil med svoje tri sinove. Medtem so tudi protostantovski stanovi začeli ovirati nemško cesarsko silo. osredotočeno v Habs-buržanih ter se vezali s Turki, s katerimi se je združil tudi del ogrskega plemstva. Ta anarhija je trajala, dokler se ni posrečilo Ferdinandu II zediniti vse habsburške deželo v svoji roki in premagati protestante ter v bitki na Beli gori 1620 zlomiti odpor Čehov, ki so se hoteli osamosvojiti. S Ferdinandom 11. je Avstrija postala v tekmi s Francijo prvenstvena katoliška sila v srednji Ev ropi. Obenem je zaradi poraza Čehov hegemonija v Avstriji pripadla nemškemu plemstvu in meščanstvu. Koncem 30 letne vojne bi bila Avstrija bržčas turški naval plačala s svojo eksistenco, čo ne bi bili takrat Turki imeli posla z vstaškimi narodi v Aziji sami.
Ai stri;a veledtžava (1648 1792)
Sredina 17. stoletja je izpolnjena z borbo med nemškim cesarstvom pod habsburško krono in francoskim kraljem Ludovikom XIV., ki je hotel v zvezi s Turki zlomiti nemško oziroma habsburško hegemonijo v Evropi Cesar Leopold I. pa je Turke odločilno premagal ter pridružil Avstriji vso Ogrsko. Banat in za nekaj časa tudi srbsko Šumadijo ter del Romunije, to je tako imenovano
to je cesar sploh ukinil ustavo in uvedel absolutizem. Sicer je ta doba storila veliko v trgovinskem in prometnem ter šolskem oziru, je pa odbijala ljudstvo. L 1852 je Franc Jožef storil drugo usodno napako, ko je v zahvalo za to, da je ruski general Paskijevič 1848 potolkel Madžare, Rusijo pustil v krimski vojni brez pomoči Od tega momenta dalje so morala vsa prizadevanja Avstrije, da se ukorenini na Balkanu, ostati brez rezultata. L. 1859 je Avstrija izgubila Lombardijo v vojski s Piemontoin, katerega je podprl francoski cesar Napoleon III. Sledila je federalistična ustava od 1. 1860, ki pa ni preživela enega leta. L. 1866 je prišlo do nesrečne vojske s Prusijo, ki je sedaj Avstrijo popolnoma izrinila iz nemškega rajha, ki si ga je Prusija 1 1877 v zmagoviti vojski s Francijo popolnoma osvojila in je pruski kralj postal nemški cesar. L. 1867 so si Madžari izvojevali neodvisen položaj, kar je tvorilo podlago za tako imenovani dualizem, ki je pomenil na eni strani premoč Nemcev v avstrijskih deželah, na drugi strani premoč Madžarov v deželah ogrske krone, h katerim so računali tudi Hrvatsko. L. 1868 je avstrijsko cesarstvo dobilo ime avstro-ogrska monarhija. Predlog, da bi se dal kronati za češkega kralja, kakor se je bil dal kronati za ogrskega, je Franc Jožef, ki je čedalje bolj podlegal vplivu nemških nacionalcev, odklonil, kakor je tudi pustil pasti češkega plemiča Irca Taaffeja, svojega najintimnejšega prijatelja, ki mu je svetoval Slovanom prijazno politiko.
Nadaljna zgodovina habsburške monarhije do svetovne vojne je splošno znana.
Po svetovni vojni je bila 21. oktobra 1918 ustanovljena republika nemške Avstrije. Tudi njen razvoj do 13. marca 1938, ko je postala dežela nemške države in je s tem kot samostojna država prenehala, je znaa.
V Londonu je bila te dni za 350 funtov šter-lingov (kakih 70.000 din) kupljene dragocena sablja, ki jo je nokoč imel cesar Napoleon Veliki. Sabljo je kupila angleška lady Dorothy Fraser ter jo bo po'-'onila egipčanski kraljevi družini. Kakor rečeno, je bila sablja nekoč Napoleonova last. Po bitki pri Waterlooju pa eo Angleži zaplenili Napoleonov voz, v katerem je bila tudi ta dragocena eablja. To orožje je bilo nekoč v rokah poveljnika egipčanskih mamelukov. Ko ee je Napoleon bojeval v Egiptu pri piramidah, eo njegovi vojaki v boju uplenili tudi to 6abljo poleg sovražnega poveljnika. Uplenil jo je tedaj Napoleonov vojskovodja general Murat, ki je bil pozneje neapeljski kralj. Ta je poleni sabljo daroval Napoleonu, ki jo je potem rad noeil s seboj.
Po bitki pri Waterlooju je angleški vojskovodja Wellington to zaplenjeno Napoleonovo sabljo daroval lordu Angleeeyju, ki jo je poklonil svojemu polkovniku Fnaserju. V teku let je potem sablja prišla v druge roke, dokler jo ni sedaj polko vn i kova potomka kupila, da jo podari egipčanskemu kralju. Tako bo sablja nekdanjega mame-luka ekoraj čez 500 let zopet vrnjena deželi, odkoder je prišla v Evropo.
¥
Prva slika o povodni katastrofi y Hollywoodu:
Leseno vilo pri Ix>s Angelesu je voda odnesla in io vrgla ob breg. Vei njeni stanovalci so utonili.
St 82.
Izzivalno pismo
Ko je Briand odšel od Rebeke, je stopil v viteško dvorano, kjer sta se Front do Boeuf in liracy sklanjala nad nekim pisanjem.
»Prekleti trobentač mi je prinesel tole pisanje. Stopi no bliže, Briand, ki znaš brati take reči. Preberi nama na glas, kaj je zapisano!«
Templar je pismo vzel v roke in začel na glas brati: »Jaz Vamba, norec Anglosasa Cedriea, in jaz Gurth, svinjski pastir pri Cedricu...«
»Šale zbijaš!« ga je prekinil Front -de Boeuf.
»Nikakor ne! Pri vseh svetnikih vama povem, da je ros tako zapisano. Le poslušajta dalje: »Jaz Vamba ... s pripomočjo svobodnjaka Locksleyja iu črnega viteza, zahtevani, da vse svoje ujetnike takoj izpustite! Ako ne, bomo grad Torquilstone v naskoku vzeli!«
Vsi trije so se spogledali in umolknili. Molk jo prekinil Front de Boeuf, ki je spregovoril:
»Lepa godlja je toi Skuhali ste mi jo vi, ki sem vam svoj grad dal za vaše oslarije!«
»Ali se mar bojiš?« je vprašal templar.
»Bojim se prav za prav ne!« je odvrnil Front do Boeuf. "»Vedeti pa inoruta, da je večina mojih ljudi v Yorku. Tudi vama ne bo težko razumeti, da je teh psov dosti, ker bi si sicer ne drznili pisariti mi takega pismu. Poleg tega pa dobro vem. da v toh krajih nisem nič kaj priljubljen. Sicer pa sedi. Briand, in skrbi, da bodo prašiči prejeli primeren odgovor.«
•^Ne kaže drugega, najrajši bi ga jim dal z močem,* je rekel temular. »Zn sodni pa se moram zadovoljiti s peresom.«
Sneti
Brad! podira 100 metrske znamke
Dvajset sko&ov in vsi brez padca
Planica 16. marca.
Izredno toplo vreme, ki je bilo ponoči in zlasti dopoldne v Planici, ni dopuščalo skakalcem one brzino, kakor so jo imeli včeraj in s katero bi bil najbrž danes zopet dosežen nov svetovni rekord Pomladansko vreme je privabilo danes dopoldne več gledalcev, ki so z zanimanjem sledili zračne mojstre, ki so se spuščali raz planiške skakalnice. Med gledalci je bil tudi predsednik Jugoslovanske zimskošportne zveze g. dr. Pavlin, g. polkovnik Markulj, komandant planin, polka v Škofji Loki z gospo soprogo, dalje g. Joso Goreč, iniciator planiške skakalnice in vodja Združenja smučarjev Planica in naš mojster v gradnji skakalnice g. inž. Bloudek.
Kljub neugodnemu snegu — namreč za dosego še večjih daljav — se je v prav žarki luči danes pokazalo, da je naša
planiška skakalnica brezhibna.
Skakali so štirje skakalci; vsak je napravil po pet skokov in vse so izvedli brez padca. In s kako sigurnostjo so skakali danes. Vsi so izvedli lepše skoke kakor včeraj in mirno so plavali v zraku v krasnem stilu. To je ponoven dokaz, kako izborno nam je zgradil naš mojster inž. Bloudek to mamutsko skakalnico. Danes šele dobro razumemo, zakaj so se vse do zadnjega časa zaletavali nekateri v to našo športno napravo Je to brez vsakega pretiravanja skakalnica, ki jo nikjer na svetu nimajo in kadar jo bodo kje imeli, je še vedno veliko vprašanje, če bo tako zgrajena kakor je naša, namreč, da je za skakalca kljub svoji
velikosti bolj varna kakor neprimerno manjše skakalnice drugje po svetu. Dokaz za to so nam ponovno podali danes štirje inozemski skakalci,
ki so izvedli 20 skokov brez padca Tu je vsako filozofiranje odveč, kajti skakalci so z dejanjem povedali svoje, katerim je dalo besedo Združenje smučarjev Planica na merodajnem niestu, to je na sami skakalnici. Še več! Danes je dosegel Bradi rekord v tem, da je
trikrat zaporedoma podrl 100 m znamko
Njegov prvi današnji skok je bil 90 m, drugi 98, tretji 102. četrti 100 in zadnji 10-1 m dolg. Včerajšnjega svetovnega rekorda (107 m) zaradi visoke temeperature, ki je sneg tako zmehčala, da skakalci niso mogli dosegati potrebne brzine, sicer ni dosegel, pač pa je njegov današnji uspeh prav tako velik. Bradi je včeraj in danes skočil petkrat nad 100 m. Uspeh, ki ga zgodovina smu-škega skakalnega športa ne pozna. Velik uspeh pa je dosegel danes tudi Nemec Wiedemann. ki je z znamko 99 m postavil nov nemški rekord. Škoda, da danes ni mogel skakati naš Novšak, ker je nad očesom nekoliko otekel. V naslednjem prinašamo še posamezne rezultate današnjega dne, s katerim so se za letošnjo sezono zaključili skoki na mamutski skakalnici.
Schneidenbach (Nemčija) 75, 80, 80, 80, 89 m.
Dellekarthe (Avstriia) 77, 80. 88. 90. 89 m.
Wiedemann (Nemčija) 84. 95, 98, 95. 99 m.
Bradi (Avstrija) 90, 98, 102. tOO in 104 m.
V včerajšnjem poročilu se je primerila pomota in veljajo Schneidenbachovi rezultati za Wiedemanna.
Hermes ;Že'ezn'čar (Maribor)
Zopet bo imelo naše občinstvo priliko prisostvovat' par nedelj napetim borbam za prvenstvo — ne sicer državne lige — pač pa za nas nič manj važno prvenstvo Slovenije, t. j. podzvezinega prvaka. Usoda ali »žreb«:, kakor že bolj strokovno pravimo, je za nedeljskega nasprotnika našemu lokalnemu prvaku Неппеби določil prav njegovega »strokovnega« tovariša i>z Maribora, ki ie obenem tudi naš letošnji podzvezni prvak. In tako trčita v nedeljo kot prva nasprotnika v borbi za novega podzvezi-nega prvaka dve enajstorici iz stroke »ajzenponar-jev«.
Mariborski Železničarji, ki 60 v ostalem dokaj redek gost v Ljubljani, eo se neverjetno naglo razmahnili in razvili v enega naših najboljših klubov Slovenije. To so lansko leto tudi dobro opravičili 6 tem, da 60 postali celo fiodzvezni prvak in prišli celo do semifinala v kvalifikacijskih tekmah za vstop v državno ligo. Moštvo ie znano p>o evoji izvrstni tehnični in kombinatorni igri in kar je glavno, 6kušali si bodo vsekakor ohraniti še nadalje naslov prvaka Slovenije.
O Hermesu borno obširneje spregovorili v naslednji številki. Ker je ta tekma v nedeljo plina večja prireditev v Ljubljani, opozarjamo nanjo že danes vse ljubitelje lepega nogometa.
Vesti športnih zvez, klubov in drnštev
Akademski športni klub priredi v soboto, dne io., in v nedeljo de 20 t. m., smučarsko ekskurzijo na Rožco. Odhod ob 6 s turistom, povratek po dogovoru. Voznina četrtinska. Prijave sprejema ASK, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Ekskurzija bo le v primeru lepega vremena in zadostne udeležbe.
S. K. Reka (smučarska sekcija). Danes zvečer odpade redni članski sestanek, pač pa bo prihodnji četrtek.
L. X. l'. (tl'ižbcno) — vzgojnn-zdravstveni ndsek. V zvezi s služb. u. o. št. se opozarjajo vsi ljubljanski klubi, funkcionarji in sodniki, da so bosta predvajala filma o pravilih nogometne igro in tehniki nogometa na praznik, dne 1(1. marca ob R 311 dopoldne v kinu Sloga«. Udeležba jo obve.znu za naslednjo: A) za vse odborniko LXP v Ljubljani, 1») za vse nogomotne sodnike v Ljubljani, C) z» vse ljubljanske klube, in sieer: SK Ljubljana 4(1 igralcev, vsi prvorazredni klubi po 25 igralcev in drugorazredni po 15 igralcev. — Vstopnina znaša za igralce po 3 din, za odbornike iu sodnike po ô din. Vstopnice je dvignili v četrtek in petek v pisarni L\TP, in sicer klubi proti pooblastilu. Za zamudnike bodo vstopnice na razpolago na dan predstave pri blagajni. Blagajniško službo ima g. ,Tu-govee, oziroma njegov namestnik. Reditelji: gg.: Vr-hovnik, Mrdjen. Erlioli, Pobcrlet in Molilo. Imenovani naj so javijo 19. maroa ob 8 v kinu Sloga« pri g. Tlorč.eeu. Začetek bo točen in se mod predvajanjem ne ho pustilo nikogar v dvorano. — Tajnik.
Uradna vremenska poročila
Tujskoprometnih zvez Slovenije. JZSZ, SPD po stanju Z dne 16. marca 1938.
Rateče-Planica 870 m: —1, sončno, mirno. 60 centimetrov snega, osrenjen, skakalnica uporabna.
Planica-Tamar, 1108 m: —1, sončno, mirno, 100 centimetrov snega, osrenjen.
Vršič, 1601 m: 150 cm snega, sren.
Po Slovenski domovini
Prosvetno društvo v Ptuju priredi v soboto 19 t. m. celodnevno proslavo praznika sv. Jožefa. Ob 8 zjutraj bo slovesna sv. maša v mi nori tek i cerkvi s skupnim sv. obhajilom članov in članic, jx> ev. maši pa bo v društveni dvorani slavnostno zborovanje. Popoldne pa bosta imela fantdvski odsek in dekliški krožek v Mestnem gledališču svojo pivo akademijo. Člani in članice ter vsi prijatelji sloveneke mladine pridite polnoštevilno! — Predprodaja vstopnic v Cirilovi tiskarni.
Pobijanje radijskih motenj. Direkcija jx>Ste, telegrafa in telefona je pooblastila gosjioda Kru-pana Josipa, elektroinstalaterja ter elektrotehnika v Ptuju, da sme na področju ptujskega okr. načelstva vršiti kontrolo nad napravami, ki bi utegnile motiti radijski eprejem. Radijske motnje se naj prijavljajo pri tej tvrdki, ki bo ugotovila motilca in ga pozvala k blokiranju motilhih naprav odnosno ga prijavila j>oštni upravi.
Trbovlje
Igra »Žrtve«. Na praznik 6v. Jožefa, 19. marca ob pol 4 popoldne uprizori Strokovna skupina rudarjev v Društvenem domu lejio in pomembno socialno igro »Žrtve«. Igrajo stari igralci Društvenega doma. Vstopnina ho nizka.
Občni zbor Katoliško prosvetnega društva bo na praznik sv. Jožefa ob 7 zvečer, v pevski sobi Društvenega doma.
Zaitor>e
Fantovski odsek Prosv. društva praznuje v soboto na Jožefovo svoj praznik : Dopoldne ob 8 skupno sv. obhajilo in jx> maši fantovska zaobljuba. Popoldne pa akademija z zelo lepim sporedom.
Polzefa
V sredo, dne 16 t. m. so začeli naši fantje z duhovnimi pripravami kot jjripravo za lepi fantovski praznik sv. Jožefa. Vsak dan bodo imeli po dva govora Razen tega pa se bodo pripravljali za zaključno slavje, ki bo na Jožefovo popoldne v domu ob 3, na kar že sedaj lepo vabimo vse prijatelje in znance katoliškega gibanja. Vsak, komur je pri ercu boljša bodočnost našega naroda, bo ta dan obiskal to fantovsko slavje. Vsem tem kličemo: dobrodošli; fantom pa: Bog živi!
$1, Jeder I nad Laškim
Naša župnija obhaja letos 150 letnico ustanovitve. Do leta 1788 je bila cerkev ev. Jederti po družnica laške nadžupnije, tega leta j>a je postala župnijska cerkev. Prvi župnik je bil Jožef Krona-! betvogel. Da bodo imeli verniki od jubileja duhovno korist, bo zadnji teden v aprilu tu sv. misijon, ki ga bosta vodila dva gg jezuita iz Ljubliane. Trajen sjximin na 150letnico pa bo zelo |>otrebna
Samo 2 dni!
Izredna predstava Samo 2 dni!
V KINU KODELJEVO
Prvi veliki zvočni film o čudežnem življenju in smrti
SV. TEREZiKE DETETA JEZUSA
Film ie izdelan po knjigi, ki jo je napisala sveta Terezija sama pod naslovom
ZGODBA NEKE DUŠE
Moje največje veselje v nebesih bo v tem, da bom sipala na
zemljo rože milosti (Rosede sveto Terezlke malo pred njeno smrtjo)
Kakor biser, kakor najsvetlejša zvezda na nebesnem svodu — lako se olesti njeno ime v k;ito:iški cerkvi. Tisoče ljudi je v težavah in bridkostih okusilo izredno pomoč svete Terezne, ki se je često pokazala na čudežen način Tudi sv. oče papež Pij XI. pripisuje svoje ozdravijenie od težke bole/.m priprošmi sve'o Terezije. Nič čudnega. Če po vseh krai h iščeio Ijndie v noreči moiitvi pred kipom le svetnice tolažbo in rešitev.
ZATO
moramo z veseljem pozdraviti priliko, ki se nam krnčno nudi. da lako vidimo vso življen»ko pot in blaženo smrt sv. Terezije ter ji prisostvujemo v nopo-pieno lepih slikah.
Njena mladost v domači hiši, smrt njene matere, kar" meličanski samostan, obisk pri papežu Leonu XIII.-Tere/ikin vstop v ,-amo-tan. njena preebleka in dan redovnih zaobljub, duševui boj, mučna bolezen, poslednje maziljenie in blažena smrt — to so izredni prizori, ki se neizbrisno vtisnejo v spomin.
ZATO PRIDITE VSI, ki ste srečni ali iščete srečo; poglejte živlienie svetnire in pot, po ka'eri se je povznela do naisijajnejših višin svetosti.
Predstave se vrše v soboto in nedeljo ob '/„З, 4., '/„6., 7. in */Л uri. Cene vstopnic: 4.50, 5.50 6.50 in 8 Din.
ObiHite po možnosti popoldanske predstave radi velikega velernega navala !
«adi nenavadno velikega navala si nabavite vstopnice takoj v predprodaji v pisarni РАХ et BONUM, Frančiškanska pasaia.

nova cerkev sv. Antena v Gornji Rečici, ki je že jx>d streho, a ji manjka še 6to in eto reči, da bo pripravna za božjo elužbo.
Trimesečni gospodinjski tečaj so imela dekleta v stari šoli, zdaj Čitalnici. Vodila ga je gdč. Briški Ana. Dva meseca je poučevala tudi gdč. Pečovnik Dana. a je bila premeščena v Miloševac v donavski banovini.
S* .'»»ne
Fantovska akademija. Na praznik sv Jožefa popoldne bo v društveni dvorani fantovska akademija, ki bo prikazala plodove več mesečnega, truda polnega dela naše mladine na kulturno-prosvet-nem polju. Na sporedu so: govori, petje, zborne deklamacije in telovadni nastopi članov, mladcev in naraščaja. — Istega dne zjutraj bo skupno sv. obhajilo za vse člane, popoldne pa sprejem v fantovsko Marijino družbo.
Prireditve. V nedeljo je bil v dvorani Prosv. društva občni zbor JRZ ob ogromni udeležbi članstva. Član banskega sveta, g. dekan Anžič, je obrazložil navzočim politični položaj v državi in banovini ter delo naših gg. ministrov dr. Korošca in dr Kreka. Poročilo so navzoči vzeli z navdušenjem na znanje in priredili svojim voditeljem dolgotrajne ovacije. — Pri volitvah je bil ponovno •zvoljen ves stari odbor. V petek, soboto in nedeljo bo v Št. Jerneju socialno-politični tečaj, katerega se bo udeležilo 43 fantov iz bližnje in daljne okolice. Predavali bodo razni odlični govorniki in kulturni delavci, zaključnih sloveenosti pa sc bo v nedeljo popoldne udeležil tudi g. ban.
Smrtna nesreča. Kobila je udarila v želodec 14 letnega fanta Rcšetiča Franca iz Grobclj. Mladi deček, ki v začetku ni čutil posebnih bolečin in je celo užival jedila, je v ponedeljek ponoči nenadoma umrl. — Naj mu Bog da večni mir in pokoj!
Hoče
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Iločah
priredita veliko telovadno akademijo nn praznik sv. Jožefa, 19. marca ob 3 ixijxildno iu ob 7 zvečer v Slomškovem domu. Na sjioredu je 20 točk. Prijatelii od blizu in daleč vabljeni.
Cerkl e pri Kranju
Fantovski odsek priredi akademijo s pestrim sjioredoni v nedeljo, 20. marca popoldne v Ljudskem domu. Vabljeni!
Trouiesečni kuharski tečaj je bil zaključen z lejx) razstavo, ki je pokazala, kako koristen je hil tečaj za naša dekleta. Udeleževalo se jih je 50. Vodila ga je gdč. Kordiš Tilka.
Naša hranilnica je sprejela že 7/1 176.262 din novih vlog. Veselo znamenje!
Jesenice
Občni zbor Vincencijeve konference v Krekovem domu je pokazal uspešno dulo te naše najbolj agilne dobrodelne organizacije, ki podpira otroke v mladinskih zavetiščih in ludi stare reveže. Vin-ccncijeva konferenca je nameravala graditi sirotišnico, ker pa to sedaj gradi občina, bo Vincen-cijeva konferenca uredila še eno dnevno zavetišče pod Možakljo.
2e 30 prošenj za nova gradbena dovoljenja. Tudi to leto bo na Jesenicah začeto z novo gradbeno akcijo Prijavljenih je žc 30 prošnjikov za dovoljenja. Največja zgradba bo planinsko okrevališče, ki ga bc Bratovska skladnica pričela graditi pod Golico Omenja se tudi, da bo povečan hotel pri Sv. Križu nad Jesenicami. Sedanji — četudi lansko leto nov, postaja v poletju že premajhen.
Maurice Leblanc:	63
Izredne pustolovščine Arsena Lupina
Otok tridesetih krst
Štefan je ugovarjal:
»Sprejeli emo, česar priče smo bili.«
»Sprejeli sle kot čudo, to se pravi kot fenomen, ki ga je Maguenoc izzval s posebnimi sredstvi in v resnici z nadnaravnimi. Medtem ko sem jaz takoj, ko sem bral to jiodrobnost o llergemon-toVem pismu, takoj uganil, kaj je na tem. Takoj spoznal zvezo med temi cvetlicami in Cvetočo Kalvarijo. Bil sem prepričan: ,Ne, Maguenoc ni čarovnik. Našel je okoli Kalvarije neobdelan svet, kamor je zadostovalo, da je prinesel nekaj črne preti in vzklile so nenormalne cvetlice. Torej tu spodaj je Božji pamen, ki je v srednjem veku povzročal rast tako velikih cvetlic, Božji kamen, ki je v druidskih časih zdravil bolnike in krepil otroke.'«
»Torej je tu čudež,« je ojiozoril Patrik.
»Če si lo razlagamo nadnaravno, je čudež. Če pa preiskujemo in najdemo naravne vzroke, ki lahko razjasnijo navidezni čudež, je to naravni pojav.«:
»Toda naravnih vzrokov ni!«
»So. ker ste pač videli nenavadne rože.*
»Torej obstoja kamen, ki lahko naravno zdravi in krepi? In ta kamen je Božji kamen?« je Ironično vprašal Patrik.
»Ni poseben in edini ta kamen, ampak je mnogo kamnov, kamnitnih blokov, skal, gričev in mineralnih skladov, sestavljenih iz rudnin, urano-
vih, erebrovih, svinčenih, bakrovih, kobaltovih oksidov itd. Med temi rudninami so nekatere, ki izžarevajo jxxsebne žarke, ki imajo nenavadno lastnost, katere imenujemo radioaktivnost. In ti skladi, vsebujoči uranit, ki jih ni v Evropi nikjer drugje kakor na severnem Češkem in jih izkoriščajo pri malem mestecu Joachimsthal... In radioaktivni element so: uran, torij, helij in v našem primeru jTosebno .. .<
»Radij.« ga je prekinil Franc.
»Prav si rekel, mali, da, radij. Malo radioaktivnih jiojavov je jxiveod in lahko rečemo, da se več ali manj odkrivajo v vsej naravi po blagodejni moči toplih izvirov. Toda radioaktivni element radij kot tak, ima določne lastnosti. Gotovo je, da ima izžarevanje in izpuhtevanje radija podobno moč kakor električni tok.
Nedvomno je tudi. dn je radijevo izžarevanje zmožno povzročili fiziološko delovanje tudi 11a živo tkivo in napravi nanj večjo ali manjšo spremembo, tako da uniči nekatere celice, druge pa razvije in tako uravna razvoj. Radijevo zdravilnost se javi v ozdravljenju ali vsaj v izboljšanju v mnogo primerih. v sklepnem revmatizmu, pri gnojenju itd. Kratko. radij ima pravo zdravilno mor.«
»Torej,« je rekel Štefan, sematrote Božji kamen za . . .«
»Smatram Božji kamen za kamniten. radioaktiven blok iz skladov iz Joachimetala. Že dolgo sem vedel za neko češko legendo, ki govori o čudežnem kamnu, ki so ga nekoč izrtivali iz irri?H in ko eem lam jvitoval. sem videl prazen prostor, ki ga ie zapuslil za seboi ta kamen. Precej točno ee ujema z velikostjo Bež'ean kamna.«
»Toda.« je ugovarjal Štefan, radij je vsebovan v kamnih samo v neskončno majhnih množi-
nah. Premislite vendar, da iz štirinajst ton težke mase pridobijo samo en gram radija. In vi pripisujete čudežno moč Božjemu kamnu, ki tehta največ dve toni...«
»Očitno vsebuje radij v malo večji meri. Narava ni bila skopa, ko je razdeljevala radij. Dihko — to ji je bilo morda v veselje — je imela do Božjega kamna večjo darežljivost. da je potem Božji kamen lahko proizvajal na vide7 izredne pojave, ki jih pa poznamo... Ne vštevši pri tem ljudsko pretiravanje.«
Štefan je bil videti vedno bolj prepričan. Vendar je še rekel:
•Še zadnja točka. Poleg Božjega kamna je še drobec, ki ga je našel Maguenoc v svinčenem že-zlu. Ker ga je držal v roki, 11111 jo je ožgal. Po vašem mnenju je to radijevo zrno?«
»Neizpodbitno. V tej pustolovščini se nam je radijeva navzočnost jrokazala v pravi luči. Veliki fizik Henrik Becquerel je nekoč imel v žepu v cevi radijevo sol in napravila ee nui je na koži v nekaj dneh gnojna rana. Curie je poskus ponovil, isti rezultat. Maguenocov primer je najbrž težji, ker je imel radijevo zrno v roki. Napravila ee je raku podobna rana. Prestrašen ml lega, kar je vedel in od vsega, kar je sam povedal o čudežnem kamnu, ki žge kakor peklenski ogenj in .daje življenje ali smrt', si je odrezal roko.«
»Dobro/' je dejal Štefan, toda odkod prihaja to Čislo zrno? To ne more biti drobec Božjega kamna, ker, še enkrat ponovim, naj bo mineral 'e tnko bogat radija, radij ni v njem v zrnih, enipak je raztopljen in neenakomerno razdeljen. Koliko časa traja, preden ca izločijo! Vse to pn zahteva mnoco materiala, tovarne, laboratorij", učenjake, kralko. stopnjo civilizacije, ki ee, pri-
znajte, mnogo razlikuje od kulturne stopnje barbarov. al i naših prednikov Keltov.«
D011 Luie se je zasmejal in potrepljal mladeniča po rami:
»Zelo dobro, Štefan; srečen sem, ko vidim, da je Francov učitelj in prijatelj tako bistroviden in razumen. Ugovor je popolnoma upravičen in se je v začetku tudi meni stavil. Na to moram odgovorili z upravičeno domnevo, da je neko naravno sredstvo za zbiranje radija. Mislimo si, dn skozi granitno razpoko, ki je v radijevi rudnini, teče počasi voda in nosi s sel>oj neizmerno majhne količine radija; te vode dolgo krožijo v ozkem rovu, ee združujejo in v dolgih stoletjih napravijo po izhlapevanju v neki votlini droben stalaktit, zelo bogat radija, katerega je nekoč odtrgal keltski vojščak .. . Toda ali je jiotrebno, da gremo tako daleč ip se zatekamo ii domnevi? Ali se to ne more nanašati eamo nn neizčrpna sredstva narave? Ali je zanjo težje, da napravi z lastnimi sredstvi radijevo zrno, ali da dozori čresnjo razcvete cvetlico? Kaj praviš na to, Francelj? Ali se strinjava?«
iMldva se vedno strinjava,* Je odgovoril Franc.
»Torej Ii ni preveč žol za čudež Božjega kamna?«
»Toda saj čudež še vedno obstoja!«
»Imaš prav. Franc, vedno obstoja in stokrat lepši in sijajnejši. Veda ne pobija čudežev, ampak jih čisti in plemeniti. Kaj je Ia majhna potuhnjena moč. muhasta, zlobna, nerazumljiva, ki je bilo pritrjena na konec magične palice, ki je delovala po nevešči domišljiji barbarskega poglavarja ali druida, kajti to nasproti blagodejni, tneni, pravični in tudi čudežni moči, ki ee nam danes prikaže skozi radijov prah?*
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. z.
? Uub9|anl, Miklošičeva cesta f
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge in stare vloge izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo.
Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge.
Vsatemnn posojilnica dale hrathorotna posoltla.
MAEI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za plfmene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
»M» Ш »i
Služkinjo
«■prejmem. - Rudolf Rakove, Duplje prt Kranju
Stavbni ključavničar
dobra moč - so sprejme. Polzve .«e v upravi »81.« v Celju	(b)
Hlapca
pridnega in poštenega -sprejme takoj Josip Clh-lar TyrSeva cesta 67.
Vešče metalo-strugarje
rabi takoj Prvn jugoslovanska tvornlca vagonov v Slav. Brodu.	(b)
Šofer - mehanik
se takoj sprejme za tovorni in luksusnl avto. -Ponudbe v upravo »81.« pod St. .1997.	(b)
Za zavaroval, zastopnike
rabimo mlajšo Inteligentne potnike. Delo v malih branžah : vlomsko zavarovanje, jamstveno, nezgodno, avtomobilsko. — Ponudbe v upravo »81.« V; Mariboru pod »Domača zavarovalnica«.	(b)

I©
na ver rinmske plnščo, obleko in kostume, šporlna krila in bluze, jutranjo halje, pisarniško liulje, otroške oblekce, predpasnike in tako dalje nudi
LJUBLJANA
Sv. Petra c. 20
F. I. GORICAR
Dva krojaška pomočnika
sprejme takoj Trller Josip, Stražlšče pri Kranju
Hišnik
poročen In brez otrok -se takoj s-prejme. Ponudbe pod »Brezplačno stanovanje« na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana
Zastopnike
za prodajo čeških štofov, privatnikom po zelo ugodnih cenah, iščemo v vsakem večjem okraju. V poštev pridejo samo ljudje ki so na dobrem glasu in imajo veliko poznanstva. Zaželjen bi bil tudi odprt lokal, v katerem se event. izvršuje že kaka obrt. Zaslužek Je dober. Reklamo dela centrala. -Ponudbe v upravo »81.« pod »Asilen zastopnik« .št. 4032	(t>)
Poljedelskega preddelavca
zmotnega tudi nemškega jezika — sprejmem. Upokojenci brez otrok imajo prednost.
DR. R E I S E R Pekre pri Mariboru 57
ШШШПШ
8 spalnic in 2 jedilnici
prodam po lastni ceni. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1033.	(š)

Hranilne knjižice
vrednostno papirje, delnice, 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni
takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loterijo v moji kolekturi »Vrelec sreče«.
AL. PLANINŠEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14,
BANČNO KOM. 7AV0D
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača najbolje
hranilne knjižice
bank ln hranilnic,
vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk držuvne razredne loterije.
Vsakovrstno
ziato kupuje
po najvišjih cenah "•ERNK. juvelir, Ljubljana Woltovn ulica št. 3
I
Auto-motor
i
Avto Fiat 509
dvosedežnl, v najboljšem stanju, b 6 novimi pnevmatikam^ primeren za trgovskega potnika - je ugodno naprodaj. Tautz Rihard, Maribor, Trg Svobode 6.	(f)
Zapustil nas je naš skrbni oče, stnri oče, gosjiod
Josip Novak
npokojenec drž. žel. in posestnik
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 17. marca 1938 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Kamniška ulica 15, na pokopališče k Sv. Križu.
'Ljubljana, dne 16. marca 1938.
2 a 1 p j o č i ostali.
Brezplačno zavojček
Dostalovesa toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi Mozolji, ogrel nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroška 3 din v znamkah, »Kemikalija«, Novi Sad 144. — V apotekah, drogerljah originalni karton 30 din
itanoianja
Dvosobno stanovanje
na deželi, okolica Ljubljane, pripravno tudi za letoviščurjc, oddam 1. III. Cena 180 din. Naslov v upravi »Slov.« pod 3993
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v upr. »Slovenca« pod 4013.
tU
Sir
ementalskl tn traplst — nudi Mlekarska zadruga Predoslje, p. Kranj. (1)
Prepričajte se,
da so naša KolCSO rezervni deli in
motor. Kolesa
najbol|ša in naicenejša. Velika Izbira.
Kolo že za Din 518'— Trgovina Splošne trg. družbe
Št. Vid nad Ljubljano.
Originalna erfurtska semena
dobite v trgovini Plntar. Ljubljana. Gosposvetska cesta 14 (Novi Svet). — Telefon 23-67.	(1)
Večjo količino
banatske čebule, česna, čebulčka - takoj prodam. Vprašati : Javno skladišče nasl, Celje.	(1)
Nizke in visoke vrtnice
srebrne smreke, lepotlčno grmiêje v prvovrstni kvaliteti : vrtnarija Ant. Ba-jec, Ljubljana, Tržaška c. 34 postajallščo Stan ln dom.' Telefon 32-42. (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din S50"— naprej.
Nova trgovina
LJubljana - TyrSeva cesta 36
inasproti Gospodarske zveze)
Semena
gospodarska vrtna cvetlična vrtno orodje kupite dobro ln poceni v trgovini
Dominik Bezenšek
Ljubljana palača Ljudske posojilnice
. m ff
VELEBIT
otroški vozički
ZAGREB
Mesnička ul.7 na dvorišču.
NuJnovetSl do senat še ne-vinenl mocieli za 1938 v spe-cijaml In nelvecji trgovin otroških vozičkov. «rod.>la za gotovino in na odplačilo C-Dlk s s mami brezDiačno. Izrežlte oglae zaradi nat ova
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po dolgem, 7. vdanostjo prenašanem trpljenju, za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Franc Klemen
posestnik
l'ogreb dragega pokojnika bo dne 17. marca ob 9 dopoldne. C r m o š n j i c e , dne 15. marca 1938.
Marija roj. Jainšek. soproga; Rihard in Toussaint, sinova v imenu ostalih sorodnikov.
Vrtnice
na prostem, brez umetnih pripomočkov odgoje nc, nove sorte, v pre krasnih barvah. 10 nizkih vrtnic 60 din, 20 nizkih vrtnic 100 din s poštnino in zavojnlno vred Slabše sadike polovico cencjše. Vsaka sadika drugo barvo z Imenom. 10 visokih vrtnic franko žel. postaja naročnika skrbno zavite v 10 sortah 135 din. — Navodilo za oskrbovanje priloženo I
Sadjarstvo bratov Dolinšek
Kamilica, pošta Maribor
Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slovencu«
Novosti vseh oblačil
šport, kamgarn obleke, perilo ttd. — najceneje : Presker Ljubljana. (1)
Konje
težke, poltežko za delo, kobilo ln skopljence ter konje za vprego ln ježo preskrbi najceneje ln zajamčeno
Julio Hoffmann
Cakovec - Medjlmurjo
Kunaver Ludvik
gradbeno • etrokovno na-ooraženl posredovaleo — Cesta 29 oktobra 6t_ t. telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec zo nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Stavbne parcelacije
vse Informacije, delitve parcel pri prodaji, situa-cijske gospodar, načrte, regulacije, sporne meje itd. itd.
Filip Babnik, Ljubljana
civilni geometer ln sodni Izvedenec - vogal Miklo-I šičeve in Tavčarjeve 10.
MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 13 Za potovonle — za vsahdanjo rabo
Breskve in marelice
>0 naiboljših breskvinih sort, od julija do oktobra zorečih, v grmičasti obliki Din 12 )"—. • 10 mare-g *	ličnih drevesc v najboljših sortah
V/	Din 120'—. Vsako drevo z imenom
Sadjarstvo DoHnSGk - Kamnita, p. Maribor
Razpis
Občina Gornja Radgona, okraj Ljutomer, razpisuje pragmatično mesto
obč. tajnika-pripravnika
Šolska izobrazba: osem razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom 15 dni po objavi razpisa v »Slovencu« pri tej občini.
Občina Gornja Radgona,
dne 14. marca 1938.
laz Vam varujem kolo!
Rdeča, hrapava in razpokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovoli odporne sile. da e torej slaba. Zato ie potrebno la io krepčate in sicer z NIVfc.O« Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi Kožne luknuce globoko v kožo, ji dovaia hrano, jo krepča in ji zvišuie odporno silo. Zato uporabliaite redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
Radio
Programi Radio Liubliana$
Cclrtck 17. marca: 12 Solistična lahka glasha (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Baletna godba (plošče) — 14 Napovedi — 18 Slovenske skladbe (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila
—	13.30 Nucloualiia ura Telovadno predavanje — 19.50 Deset minut zabuvo — 20 Slovenski vokalni kvintet poje narodne pesmi — 30.45 B. Smetana: Walensteiuov tabor (plošče) 21 Prenos evropskega koncerta iz Irske
—	22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert lahko glasbe (Radijski orkester).
Drugi programi»
Četrtek, 17. marca. Belgrad-Zagreb: 20 Beethovnov« III. simfonija — 21 Preuos evropskega koncerta lz Du-blina — Dunaj: 19.25 Orkastor, zbor in solisti — Budimpešta: 2(1 Narodno pesmi — 21 Dublin — 23.25 Stara madžarska glasba — Praga: 19.15 Operetna in filmska glasba — 21 Dublin — Varšava 20.10 Lahka iu plesna glasba — 22 Konservatorijski koncert — Sofija: 19.30 Vojaška godba — 20.40 Narodna glasba — 22 Vokalni koncert — 22.45 Violina 23.25 Lahka in plesna glasba — Berlin: 20 Plesni večer — Bratislava: 19.10 Šlezijski skladatelji — 20.10 Zabavni koecert — 21 Dublin — Koln 19.10 Zbor — 21 Plesna glasba — Frankfurt: 19.10 Deželni orkester
Razpis
Občina Gornja Radgona, okraj L'jptoiner, razpisuje pogodbeno mesto občinskega stražnika. Plača po dogovoru.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi listinami je vložiti v i5. dneh po objavi razpisa.
Občina Gornja Radgona,
dne 14. marca 1938.
ZahvaSa
Za globoko sočustvovanje, ko nam je prezgodnja smrt ugrabila našega dragega
Zdravka Štangla
se vsem iskreno zahvaljujemo. Se posebej naj velja naša vdana zahvala častitemu gospodu kuratu Lajlarju z Golnika, ki je ljubljenega Zdravka dobro pripravljenega pospremil do praga večnosti, dalje vsej ostali duhovščini, ki je opravila pogrebne obrede, golniškim zdravnikom, ki so se s tolikšno vnemo prizadevali, da bi ohranili mlado življenje, vsem številnim darovalcem krasnih vencev, zlasti Katoliškemu tiskovnemu društvu, pevskemu zboru iz Križev za ganljive žalostinke, vsem številnim zastopnikom raznih društev, časnikarjem - tovarišem in vsem ostalim prijateljem, ki so ga spremili do preranega groba in se ga spominjali v molitvi. — Naj Bog obilo povrne vsem!
Fala pri Mariboru, dne 16. marca 1938.
Žalujoča rodbina
Za JuGosiovansko tiskarno v Liuuliani: Kare! Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčii