St. 40.v; ;; ' V Trstu, v saboto 19. avgusta 1882. L Tečaj VH| EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V «din«ati }• moS«. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo Ln saboto o poludne. Cena Vsi dnptsi se poSiijajo Uredništvu »vi« S. Lazzaro« Tip. Huala; vsak mora biti za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. 5(> kr. — Posamezne frankiran. Rokopisi brez posebne vrodnostl sn ne vračajo. — Imerati (razne vrste nazna- Stevilke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trstu po 8» lcr., v Gorici in v nila in poslanice) eu zaracunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi Ajdovščini po O lcr. — Naroanine, reklamacije in inserate prejema OpravniŠtvo »via Zonta 5«. čtf/ami se plačuje za vsako besedo 2 kr. je sklenol, pobeglemu, poprej tudi pomiloŠčenemu občinskemu tajniku Favetti-ju, ki je bil voditelj ro-varjem, letno plačo 1000 gold. sicer ustaviti, njegove) rodbini pa 900 gold. na leto iz občinske blagajnice izpiačevati. Ta nezaslišani sklep je bil mogoč le zarad tega, ker je imela italijanska stranka večino v mestnem zboru. 23. februarja 1868 so bile prilepljene na hišnih oglih in drugod proklamacije tako imenovanega, »Comitato Goriziano«, ki so bile natisnene v Vidmu, ter zahtevale od Goričanov, naj se v črno oblečejo in naj ne obiskujejo nobene veselice, ker v tujem robstvu ječč, in to je šlo tako dalje v neskončnost. Toliko o Gorici. Kalo je bilo pa v Trstu? Ali so organi fakcijozne opozicije pozabili onih rabulc v Trstu, ki se niso dosti ločile od javne vstaje in se godile od 12. do 14. julija 1868 •). Kaj se je počenjalo zoper okoliški bataljon, kako so se neoroženi okoličani po mestnih ulicah gonili, napadali in na tla pobijali, kako je hotala mestnega sveta komisija vso krivdo na okoličane zvaliti? In ali so bile pozneje petarde v Trstu kaj redkega? Ali opozicijonelni časniKi nič ne vedo o atentatu na državnega poslanca Scrinzija, ki je bil pri vstopu v dvorano deželnega zbora in pozneje na ulici tako sprejet, da je moral pobegnoti v tujo hišo? Ali jim ni več v spominu napad na trgovca Zormana, katerega so pobijali, ter je le slučajno živenje otel? Ali morda niso tržaške gospo deželnega namestnika Moringa prosile, naj jili brani pred petardami, da bodo mogle vsaj v cerkve hoditi ? Predno ti Časniki odgovornost nalagajo grofu Taaffeju zarad atentata z bombo v Trstu, naj pomislijo, daje bila »iredenta« prei Taaffejom, in tako tudi »progresova« stranka, katera se zdaj kaže v pravej luči, vsaj se je poslednja osnovala 5. maja 186S v gledišču »Filodramatico«, ter se je takrat nje načelnik ponašal s tem, da je ljudski tribun. V odboru progresove stranke je bil takrat tudi poznejši župan dr. Angeli. V tem času so jo osnovalo tudi italijansko telovadno društvo, ki je delalo vedno za ideje pro-gresistov. Za resnico, ne vemo, čemu bi se bolj čudili, nevednosti o minolosti. ali sedanjesti. Ali časniki niso nič čuli o petardah in demonstracijah pod Auersper-govim minlsterstvom? In kake nazore morajo imeti ti časniki o Taaflfejevein sistemu, ako njemu pripisujejo, da podpira ire iento? Rogoviljenje italijanisimov traje uže več deset let, ter se je pospelo na vrhunec pod tisto vlado, katera je pestovala njej laskajoče se Italijane, kakor državi udane, da \atira Slovane. (To je čista resnica i da vlada ni tako postopala, ne počla bi bila zadnja bomba v Trstu. Uredn.j Italijanska stranka — ne italijansko prebivalstvo, ki je v velikej večini lojalno — imela je pa takrat tiste nazore, kakor danes, in če je vladnej stranki službovala, delala je *) In še mnogo dni pozneje. {Uredn.) to zato, ker jo dobivala politično plačo. Z veliko večjo pravico se sme trditi, da se je takrat postavil temelj, da ima danes ta stranka Še prevagljiv upljiv v mestnem svetu. Da je vse to resnica potrjuje stotero dejanj; le en primer: kako razkačenost so vzbudile šolske pre-uredbe v tržaškej okolici mej okoličunil Novoimenovani učitelji so morali znati italijanski jezik, ali so pa učitelji res znali slovenski jezik, ki je materini jezik okoličanom, za to se šolska komisija ni dosti ni malo ni brigala. Tudi se je učiteljem prepovedalo, pristopiti v čitalnice, a v zaslugo se jim je prištevalo, če so bili u Ije v društvu »Progreso«. (Do danes o tem še nič boljše ni, gotovo še slabše, ker imajo še druge prepovedi, tako n. pr.: nobeden ne srn« pisati v slovenske časnika. Uredn.) Jako pomenljivo je tudi to, da so takrat, ko je rainisterijalni svetovalec baron Hell v Trstu preiskaval panslavistično propagando roj mske čitalnice, po mestnih krčmah smelo kričati: »Evviva Ga-ibaldi — morte ali' Austrial« in da so »alla veduta Romana« zav-ratno napadali mirne meščane. (S preiskavo je imel opravek tudi baron Alesani in čuli smo takrat, da se je vse zvrglo na Slovane; uvj tem ko je dnželni namestnik baron Moring pod pazduho po korsl vodil najhujše iredentarje, dal je v tisek mestnega sveta odbor neko brošuro, če se ne molimo v 48 iztiskib, ter je tako Čuval nje tajnost, da je nek mestni svetovalec vedno sedel pri stavcu in potem pri tis— kalnici. Ta knjiga, ki je neki polna obrekovanj na okoličane, Še dan danes je zapečatena in kakor se nam je pravilo, hranjena v mestnem arhivu za pozneje zgodovinarje. Ali ne bi prav bilo, da se ta knjiga poišče in o-lpečiti, ker zdaj še živimo, ki smo bili priče onih dogo leb, ter lahko laži tudi pod prisego odkrijemo. Uredn.) Italijanisimi prav dobro vedo, da jih Taaffejev sistem mora unlčti in zato se povzdigujejo, da se ohranijo na tistem stalu, na katero so se uineli po-speti. _ Tržaška razstava. Hrvatski paviljon. (Konec.) Gremo torej po stopnicah gori in uže na stopnicah si ogledamo prekrasne stavbene modele iz železa in mavca, katere je razstavil gosp. A. Bestebner. Na prostornoj galeriji nas pred vsem vabijo krasni predmeti mizarstva, kiparstva, zlatarstva, knjigovezarstva, s kratka predmeti raznih umetnosti. Predno si vse to stvari ogledamo, vsiluje se nam neko razmišljevanje. — Od kedaj sem je napravila Hrvatska tolik napredek v umetnosti in dobrem okusu? Leta 1873 na dunajskej razstavi je bila izložila Hrvatska nekoliko tako bornih predmetov, da je vsakdo moral reči: Hrvatska še ni sposobna, da . tekmuje z drugimi deželami. A leta 18S2, kako veli-čansk razloček 1 Resnici čast. Pod tem naslovom priobčuje urednik časnika »Briinner Morgenpost«, Slovencem dobro znani Henrik Penn, članek, iz katerega jemljemo to-le: Pisatelj teh vrstic se je tako razsrdil in razjaril, ko je te dni bral v organih združene levice nezaslišano trditev, da je atentat z bombo v Trstu posledek TaalTe-jevega sistema, in da je za tamošnje nerede odgovoren ministerski načelnik in njegov kabinet. To se pravi dogodbe zadnjih dvanajst let nesramno tajiti, to se pravi, resnici v obraz biti! Ali vedo pisači tega tako neumnega, kakor hudobnega sumničenja, kaj se je godilo v Gorici in Trstu, n. pr. v letu 1868, tedaj pod njihovim slavljenim »Burgerministerium«. pod povzdigovanim Giskro? Ali vedo, ali nalašč molče? Pisatelj tega je bil takrat urednik lista »Gorzer Zeitung«, tedaj mu je bilo dobro znano vse, kar se je godilo. Ali niso uže takrat bili atentati s petardami na dnevnem redu? V 18. dan avgusta 1868, ko je priredilo nemško društvo »Concordia« v Gorici v proslavljenju rojstnega dne Njeg. veličanstva svečanost, počila je v veži društvenih prostorov nana-gloma tja vržena bomba v trenotji, ko so proslavi-telji skozi otšli. Malo dni pozneje, v 22. avgusta dan, se je razpočila druga bomba v prestolnej cerkvi pol ure pred slovesno sveto mašo, s katero se je odprl deželni zbor. Bomba je bila položena v spovednici na mesto, kder je navadno gnječa, in da noben človek ni bil usmrten, zahvaliti se je le temu, ker je prva bomba počila prepozno, druga pa prezgodaj. 18. novembra 1807 so bila v škofovej palači, potem v stanovanji necega profesorja v Gorici pobita okna, deska nad uredništvom lista »Gorzer Zeitung« razbita, in nekoliko dni pozneje z rudečo-belo zeleno barvo — to je italijanskimi barvami — namazana in na-njo napisane besede z rudečo barvo: Smrt prokletim tujcem! Necega dne je bila tudi v vežo, kder je bilo uredništvo lista »Gorzer Zeitung«, vržena bomba, a razletela se ni, ker je bila slabo napolnjena. Uredniku samemu so večkrat na ulicah pretili, in enkrat v temnej noči ga je otel iz smrtne nevarnosti le gosp. Robert vitez Frank, nečak vojnega ministra. In le na škodo primorskim Slovanom od tedanje vlade podpirani Italijani so vse to delali, bili so po amnestiji pomiloščeni goriški izseljenci, ki so prišli iz Vidma zopet v Avstrijo, in so se v zvezi z svojimi videmskimi pajdaši vladi tako zahvaljali. To se je pokazalo pri petardistu Blazig-u. katerega so zaprli in v štiriletno teško ječo obsodili. Ali to Še ni vse; konci leta 1863 so sklicali ti pomiloščeni izseljenci veleizdajskl shod zoper Avstrijo, pri katerem so oznanjali vojno zoper Avstrijo do zadnje kaplje krvi, ter raztrosili po Primorskem mnogo veleizdajskih proklamacij. Hudodelci so morali zopet pobegnoti, ali tedanji goriški mestni svet Podlistek. Trst iix okolica. (Zgodovinska črtice, spisuje M. Skalovič.) (Dalje.) Nikoli ni mogoče vsem ugoditi, tako, bi reč i Tržačanom vsem ni bila povoljna izročitev. Prvi mestni kapitan je bil Ugon devinski, ki je po pri-,rJ fprejetvi palir.e iz rok mestnega starešinstva odšel v Devin. Mesto njega sta vladala v mestu dva namestnika (vikarija) jeden za upravo, drugi za sodstvo, sicer pa je mesto ohranilo svoje zakone ali statute, kakor so se bili popravili 1. 1365. V 1. dan oktobra uže piše vojvoda Leopold tržaškemu kapitulu, da brez njegovega vedenja in po-trjenja ne sme si škofa izbirati, kakor so do takrat pravico imeli. Morda mu tadajni škof Angel iz Kijoze ni bil po volji kot Benečan, in toraj glede zvestobe sumljiv. »Drugo leto umre škof Angel, in koj po njegovej smrti plane neka drhal v škofovo rezidenco, popolnoma jo oropa, kar najde pokrade, pisma in knjige, v katerih so bila škofovska posestva in dohodki zapisani, raznese, daje istodobni papežev davkarski pobiralec s kaznijo izobčenja pretil roparjem, ako škofovih zapisnikov ne povrnejo. Pa ta opomin ni imel nobenega vspeha«. (Kovačič s. c.). Po smrti Škof i Angela pride na Škofovo stolico tržaško vojvodu Leopoldu udani škof Henrik IV. Wildenstein, ki je bil zaradi pomanjkanja v Benetke olnesenih knjig, pisem in urbarjev v velikih zadregah. Tudi ljudstvo (menda stranka) je bilo duhovuištvu nasprotno, kajti 1.1384 so prvega kanonika (arhidijakona) Nikolaja pl. Dominici, kateremu je bil škof Angel 1. 13^0 podelil slavinsko faro, piijoli in ga kot hudodelnika obesili na ve-šala. (Kandler. Storia d. Patr. p. 40.) Vojvoda Leopold je padel na Švicarskem v 9. dan julija 138U pri Sempahu, in to zvedevši so se držale v stolnej cerkvi sv. Justa v Trstu slovesne zadušnice. Mej duhovništvom tržaškim je bil tačas velik razpor, tako da je škof Henrik I. 1894 zbor sklical in neke duhovnike sč znamenito denarno globo kaznoval, a drugo leto ga isti njegovi nasprotniki tožijo pri papežu v Rimu, da cerkveno premoženje zapravlja. Dasi je vojvoda Viljem se potezal za Škota, vendar je moral ta, od papeža premeščen na manjšo pičansko Škofijo, zapustiti Trst, pa jo k malu potem od žalosti umrl. Iz teh in enacih dogo leb iz one dobe je razvidno, v kako tužnetn položaju ste bivale ne le svetna, nego i duhovska vlada. V tržaškem mestu ste bile po pro-stovoljnej podvržbi Avstriji vedno dve stranki ena za drugo protivladna benečanska. Tako sta se v 1. 1404 dva TrŽ ičana, neki Donat Škorpijon (»pač prav primeren priimek« J. G. Vrdeljski p. 402.) in pa Nikolaj Uric (Uriz) skrivno zarotila, da bi Trst zopet Benečanom se izročil, a zasačena morata svojo drznost pokoriti na vešalih, jeden na mestnega obzidja stolpu, »torre Cucerna (»goličer?«) drugi na stolpu »torre della Cella« (»čelavrha«?) po mnenju tržaških novejših pisateljev: »nunski stolp«. Jedna stranka i druga sti sebičnim namenom skrbeli, da bi kolikor mogoče veliko dohodkov o I trgovstva uživali, zato so Tržačani kupili »Novigrad« 1.1426. (Gastelnuovo), da bi vedno pazili na potnike s Kranjskega in od brkinske strani i je z lepa in z grda primorali iti v Trst sč svojo robo. Nasproti pa so Benečani vse žile napenjali, da bi ljudstvo primorali, hoditi po soli v njih glavno skladišče v Koper, ter so v zvezi z Miljčani večkrat napadali in razdirali tržaške soline. Muhov grad (Mocco) je uže 1. 1414 avstrijski vojvoda Ernest (s pridevkom »žele/.ni«) pridružil z okolico vred kranjskej deželi, in s tem so je posestvo Tržačanov znatno bilo skrčilo. Omeniti je tu li, da isti Ernest žolezui je neke sloboščine po lelil trgovcem tržaškim, a še več njegov sin, Friderik (Miroslav) III. pozneje rimsko-nemški cesar. On je namreč zaulcazal, da vse trgovsko blago iz notranjih dež '1, namenjeno za Istro in Italijo, ima iti skozi Trst, da tukaj plača uliodnino. S tem ukazom to se ve, koristil je mnogo Trstu, a trgove* jako razdražil, vsled česar je nastal prepir in celo vojskovanje. L. 1440 j« prevzel vojvoda Friderik vlado v avstrijskih pokrajinah in Trst, Kras, lieko, Istro, Pordenon, vendar so nista bila z bratom Albertom koj sporazumela gledo razdeljenja podedovanih dežel. Trst je bil naklonjen Frideriku, toda Albertova vojna, ki je oblegala Ljubljano, preti Tria- Na tržaški razstavi je Hrvatska glede umetnosti in rokodelstva tako zastopana, da celo prekosi skoro vse druge dežele, razen Češke m lieča. Vidite, kaj more trdna volja in domoljubje ! — Na Hrvatskem so rodoljubni prvaki naroda, ki skrbe za napredek dežele, in mej temi sta gotovo dva gospoda, katera zaslužita velikega priznanja, eden je profesor estetike m hrvatske j univerzi, dr. Kršnjavi, drugi je tajnik hrvatske trgovske zbornice, gosp. KrešiČ. Tem I Vi Se drugim, posebno nekaterim učenim višim duhovnikom, posrečilo se je, da privabijo na Hrvatsko imenitnega nemškega arhitekta Bolli ta. Ta mož je najprej izvršil neko stavbo, to je, predelan je cerkve Marija Bistrica (božja pot v hrvatskem Zagorju), načrte te cerkve videti more vsak na izložbi, a priznati se mora, da je to prekrasna stavba, pravi začetek nove boljše dobe na Hrvatskem v oziru na umetnost. — Zdaj go=;p. Bolle vodi predelavanje imenitne glavne cerkve v Zagrebu, za katero predelavanje se porabi nad 2 milijona goldinarjev. — Kakor je soditi po načrtu, bode obnovljena glavna cerkev v Zagrebu gotovo ena najlepših v Avstriji, in morda druga za cerkvijo sv. Štefana v Beču. A gosp. Uolle upliva tudi na drugo privatno stavbarst vo na Hrvatskem, posebno v Zagrebu, in kdor pozna in se je osobno prepričal, kako lepo in okusno zidajo v novejšem času v Zagrebu, ta mora priznavati, da prevladuje tam veliko boljši okus, nego v Trstu, Ljubljani in v mnogih drugih mestih. — Pa kar je še več: gosp. Bolle upliva tudi na vso boljše umetnike in rokodelce hrvatske s tem, da jim dela načrte in daje na vse strani dobre svete. — Na ta način se mu je posrečilo, da je vzgojil tako izvrstne umetnike in rokodelce, ki se denes morejo meriti se svetovno obrtnijo in umetnostjo. — Vidi se iz tega, dokle more en sam mož uplivati na razvoj celih narodov; in ako se klanjamo g. Bolle-tu, moramo ob enem tudi čestitati llrvatskej k tolikemu napredku. — Ob enein pa naj omenimo, da gospod Bolle, kakor Nemec, ni zavrgel narodnega hrvatskega okusa, ter uvedel čisto nemško -šolo, ne; on je temveč poplemenitil narolni hrvatski okus in slog; on je najprej študiral narod, katerega je hotel učiti, a še le potem šel na delo. To kaže na vsak način vi-soko izobraženega moža. globokega misleca. — Gosp. Bolle pa tudi ljubi nadarjeni narod, mej katerim živi, in kateremu je posvetil svoje moči; on se čuti denes tako solidaren s tem narodom, da mu je vsaj tako in morda bolj pri srcu, ne^'o oni narod, katerega sin je. — Znano nam je, da se je moral gosp. Bolle kakor tujec boriti z velikimi težavami, a niti to ga ni strašilo, saj ima na svojej strani najizobra-ženejŠe in jako uplivne hrvatske mož1. Pred vsem so se nam dopadle na galeriji nekatere lepo rezljane omare, stolice, mizo, vse iz lepega hrastovega lesa, slog vsega tega pohištva je jako eleganten, brez vsake prenapetosti. To vse so izdelki gosp. Hekera iz Zagreba. Ta gospod je izložil tudi eno celo sobno garnituro iz masivnega hrastovega lesa, lepo delo, trdno za večnost, slog »renaisance«, in vsa ta garnitura (14 komadov) stane le 300 gold. Na omenjenih omarah in mizah se nahajajo povsod mnoga druga umetna dela, namreč dva dobra kipa od Moretti-ja (pogrešamo pa Rendičevih umotvorov, kateri na vsak način za mnogo presezajo Mo-retti-jeve), potem različnih stavbarskih načrtov od g. Bolle-ta in drugih, in vse polno krasno vezanih knjig, katere so izložili knjigovezi gg. Osek iz Zagreba, Scnneider iz Zagreba, Luster iz Siska, in drugi. Vsa ta dela so tako elegantna, ob enem pa tudi trdna, da jih hvalijo v*i strokovnjaki; v Trstu na priliko nemarno tako izvrstnih bukvovezov. Omeniti moramo tudi prekrasne omare za knjige, v ka-terej je razstavila »Matica Hrvatska« vse dosedaj izdane knjige, prekrasno vezane; ta omara dela veliko čast gosp. J. Budicki-ju iz Zagreba, kateri jo je izdelal. Na umetno rezljanej in vdelanej mizi leži steklena tružica in v tej tružici je razstavljena razna zlatenina gg. Bulvan i Pečak iz Zagreba; oni diadem, oni uhani, one zaponke, zavratnice, ali niso to umotvori prvega reda ? Kar je razstavila ta firma, vse je okusno in jako umetno, pa kar je najboljše, vse to je izdelano v čisto hrvatskem novem slogu, uvede- čanom, da jim m^sto razori, ako nanje pride. Tržačani (ne le meščani temuč i pogumni okoličani) napotijo se na Kras v Lokvo in proti ZavrŠneku gradu (Sčhwarzeneg) i drugim privržencem Albertovim. Pod Završneški grad nesejo jedini v Trstu zliti top, (kanon) ter v ondašnjoj praski padejo i neki plemeniti Tržačani. (Gumano: in onor di Leo-poldo III. etc, p. XVII.) Albertove vojake vendar one dobe, prejšnji cesarjev tajnik; Enej Silvij Pic-colomini, (poznejši papež Pij II.). Naslov vojvodov avstrijskih se premeni 1. 1453 v naslov »nadvojvodov«. Tudi Tržačani so dokaz ili zvesto udanost avstrijskej vladinej rodbini, 1. 1459, ko so odposlali nekaj^svojih mož celo na Kranjsko, da so mesti Kranj in Skofjo Loko zopet za cesarja Friderika pridobili. Pogum nenavadni in junaško hrabrost so pokazali Tržačani 1. 1463, ko so jih Benečani z Istrani vred, razjarjeni zaradi trgovskih predpravic tržaških z vojno 20.000 mož oblagali in / morja in s kopnega s lopi na mesto streljali. Nad štiri mesece, od julija do novembra, stiskala je beneška vojska TržaČane tako hudo, da nastane velik glad v mestu in so celo usnja kuhali in nesnažne živali jedli. Pomoči so prosili cesarja Friderika, ki jim pošlje a neizdatno število vojakov, prosijo ogrskega kralja »Matjaža«, češkega kralja Jurja Po-diebrada, nadvojvodo Alberta, a vse zaman. (Dalje prihodnjič.) nem po g. Bolle-tu, kakor so tudi uže omenjena mizarska dela gotovo inspiracija tega umetnika. Nadalje so posebne omembe vredni tudi tiskarski izdelki, in mej temi moramo vzlasti pohvaliti dela razpostavljena po G. Albrecht-ovej tiskarni v Zagrebu. Ta tiskarna je na vsak način na stalu najboljših dunajskih tiskarn. — Kaj pa oni prekrasni »service« za kavo, katerega je razstavil trgovec Hoch-stiitter iz Zagreba, in kateri je imitacija onih malih bučic, katere hrvatski kmetje tako lepo dičijo z majhnimi slikami v raznih barvah; takih bučic je tudi vse polno izloženih in občudovati moraš na njih umetnost prostega hrvatskega seljaka. Dobro lesno obrtnijo zastopati tvornici Kor-nitzera v Brodu na Kulpi in pa Radoseviča iz Lokve, prvi je razstavil klinčke za trebljenje zob, druge razne malenkosti za hišno porabo, kakor so male pušice, galanterije, palice itd., vse iz lenega lesa, dobro delano in po jako nizkih cenah, lo je zopet dokaz, da so začeli na Hrvatskem upotrebljati tudi del ilne moči naroda na labriški način. Kaj krasna so tudi vezniška dela (štikarije); naj omenim na prvem mestu prekrasne zastave, katera je na oba kraja čisto enako nacifrana, tako, da je videti, kakor da bi bila svila in zlato v svilo prav vloženo ali tkano. — To delo so razstavile milosrčne sestre v Zagrebu; nekatere enake predmete razstavile so tudi učenke preparandije v Za»rebu, in obrtna šola v Zagrebu izlozila je prav praktična pa lepa šarila; ta zadnja dela so bila vsa napravljena pod vodstvom učiteljice, gosp. Ettinger-ove, ki gotovo zasluži vse priznavanje. Čestitati moramo tudi gospej Bolle-tovl za prekrasna ročna dela, in omeniti moramo, da je še veliko drugih hrvatskih dam razstavilo prav efektna ženska dela. — Večinoma so ta dela napravljena po hrvatskem okusu in nahajamo v nekaterih tudi duh večkrat omenjenega slavnega arhitekta. — V tej stroki so torej Hrvatje tudi pokazali dober okus in tehnično spretnost. Kdor hoče še kaj lepega in solidnega videti na polju lesne obrtnije, ta naj si ogleda parkete iz Pon-gratzove fabrike v Zagrebu, tako solidno in okusno delo zasluži na vsak način priznavanja. — Kaj pa one orgije in oni glasovir? Mislil bi človek, da je glasovir dunajsko delo; Bosendorfer tudi boljše ne dela in njegovi izdelki gotovo nemajo boljšega glasa, nego ta, ki je pa veliko ceneji; prav tako so orgije kaj dobre ne samo za salon, temuč tudi za manjšo cerkev. O. Miju Hefferer-u iz Zagreba smemo po vsej pravici Čestitati; njegovi Inštrumenti so na površju terjatve. Da je nek zasebnik razstavil tu li lepo delane tamburice za cel koncert, bila je dobra misel, ker Hrvatov brez tamburice si ne moremo misliti. Pohvaliti nam je še gospoda Pospišila, ki je razložil 3 peči v najlepšem slogu »renaisance«, občudovali smo pri teh pečeh ne samo slog, temuč tudi gradivo posebno pa fino glažuro. Strojarstvo je tu li jako dobro zastopano; gosp. Gjuro Lazar iz Varaždina, pi strojarsko društvo iz Zagreba razstavila sta prekrasne kože in razno usnje, katero išče para. Omeniti nam je še elegantne konjske oprave gg. Ivana Matica in Ferko Moriča iz Zagreba, potem narodnih malih krz-narjev, ki so razstavili polno lepih narodnih kožuhov, nadalje vrtnarja Pekljarja iz Zagreba, ki je razstavil krasne cvetice in drugi vrtnarski kinč, in tudi lončarskih izdelkov g. Sonnenberg-a iz Krapine ne moremo zamolčati. Bilo bi še mnogo druzega posebne omembe vrednega, a mi smo le najboljše stvari natanjČneje opazovali in nam tudi primanjkuje prostora, da hi še bolj obširno popisovali hrvatsko izložbo v prekrasnem paviljonu. Glavni vtisek hrvatske izložbe je ta, da je Hrvatska v kratkem času silno napredovala, da je jako bogata dežela in da ima veliko p'iliodnost, ako bode odslej vstrajno napredovala na začetem potu. Nas pa iz srca veseli, da moremo to konstatirati in da to ni samo naša sodba, temuč, da so enacega menenja tudi obiskovalci in časniki nemški in italijanski nam Slovanom gotovo ne posebno naklonjeni. Živela torej napredovalna Hrvatska 1 Politični pregled. Notranje dežele. Telegrafična poročila naznanjajo, da seje po vsem cesarstvu Njeg. veličanstva rojstni dan slovesno obhajal i da se je mnogo dobrot storilo. Zakon o volilnej promembi za državni zbor, kakor se brzojavlja z Dunaju »Politiki«, potrdi in razglasi se, predno se snide državni zbor. V zadnjih dneh se je zgodilo v dunajsicej okolici več razbojstev. Dunajska »Neue freie Presse«, ko poroča o teh hudodelstvih, tako je nesramna, da ja mahnola po grofu TaafTeju, kakor bi on bil hudodelcem prizanesljiv, ali celo v kakej dotiki ž njimi. Tako grdo, tako ostudno počenjanje bi se vendar moralo kaznovatil Kam piidemo, ako bo vsaka umazana duša smela gnoj kidati v časnikih! Tako impertinentna prodrznost žali vsacega poštenega moža. Ali — čudimo se ne, saj »Neue freie Presse« dela za občno spridenost, ker se pase, kakor krokar, tam, kder je smrad in gnjiloha. Vdove in sirote onih vojakov, ki so v bojih na južnem Dalmatinskem padli, ali vsled ran in truda umrli, dobe državno podporo iz zaloga vojaške takse. Dalmatinski deželni zbor se odpre še le konec meseca oktobra. Iz Bosne se pripoveduje, daje skupni finančni minister Kallay več višjih uradnikov odstavil, ker so si prilastili mnogo državnega denarja. Imenujejo se uradniki, ki so pokrali po 12000, 14.U00 in 15.000 gld. Beguni iz ffreegovine in Krivolij, katerim je črnogorska vlada odtegnola pomoč ter jim naročila, naj se vrnejo na svoj dom, sešli so se in hudo grajali črnogorskega kneza, rekli so, da jih je izdal in Av- striji prodal. Sklenoli so, da se v Avstrijo ne vrnejo in izsele na tuje. Ko so zahtevali v ta namen potne liste, odbilo se jim je to zahtevanje in črnogorska vlada je ukazala okrajnim načelnikom, da ne smejo lista dati"®851 izrečnega d0V0Uenja nobenemu potnega V Hrcegovini zopet uporniki strašijo. 16. julija C«?1 iw3»UJa? tlb°J vojaki in neko uporno četo. Ustaš. so zgubil, veliko ljudi i so se morali umaknoti v Crnogoro, kder so jim orožje pobrali. Vnanje dežele. V Moskvi se delajo velike priprave za kronani« carja Zdaj se za gotovo pripoveduje, da bo 1. oktobt4. Srbski kralj je odpotoval z Dunaja v Igi kder ostane tri tedne. ' V Monceau les Nines na Francoskem je vstal upor Uporniki so z dinamitom razrušili cerkvena vrata ter so hoteli presbiterij napasti. Oropali so cerkev, farovž, šole, mera in župnika zaprli, potem pa ju zopet osvobodili. Mej Evropejci na Tripolitanskem je velik strah, ker jim lnubainedani prete z smrtjo. Angleška vlada je vsled tega tja poslala vojno ladijo. Poročila iz Londona pravijo, da angleška vojska jutri zgrabi Arabi pašo. Arabijeva vojska ima neki 37.000 mož brez beduinov; in 12 mitrelez. Sultan neki zato neče podpisati z Angleži v egiptovskem prašanji sklenene pogodbe, ker je Seik-ul-Islam zoper to. Iz Aleksandrije se poroča, da je Arabi paša od muzelmanske duhovščine dosegel, da je v skupščini odstavila turškega sultana i na njegovo mesta izvolila šerifa iz Meke. — O Arabi paši se pripoveduje, da je fanatičen trinog, ki divja proti vsacemu, kdor ni njegove vere i njegovih misli. Z vseh postaj ob železnici dohajajo poročila, da se kristijani koljejo. 300 Arabcem, ki so bili pri Evropcih v službi, ukazal je desne roke odsekati; vse mudirje, ki so na sumu, da so namestnemu kralju zvesti ostali, vrgel je v ječo, ali ukazal jih obesiti. V Aleksandriji naro-pano blago je bilo v Kairi javno prodano. Hotel je tudi namestnega kralja umoriti. Ko je bil namreč ta mej bombardiranjem v palači Ramleh, ukuzal je Arabi paša straži, ki je imela 300 mož, naj palačo zažge i nobenega iz nje ne pusti. Ali primeteni Drviš paša je sumil izdajo, ter mej stražo razdelil ves denar, vse dragocenosti in rede, kolikor jih je bilo v palači in tako stražo v pokorščini obdržal. Zadnja poročila o egiptovskih zmešnjavah so zelo vznemirjajoča: angleška vlada odpošlje danes turSkej ultimatum, ako sultan ne podpiše pogodbe, sultan pa protestira zoper zasedenje Egipta. Eti del angleške vojske se je v Aleksandriji vkracal na vojno brodovje, katerega poveljnik je dobil zapečaten ukaz. Namenjeno je brodovje skoraj gotovo pred Abukir, kder razruši trdnjave, vojsko izkrca in Arabi pašo zgrabi. Prihodnji teden bomo uže brali o bojih mej Angleži in Egipčani. Dopisi. Od beneško meje, 4. avgusta. Brda niso v nikakovej zvezi z bližnjo kanalsko in idrijsko dolino; to namreč mi menimo v naravnem pogledu in iz naturnega stališča, kajti naravna in ostra meja mej Brdami in gorsko stran je visoko gorovje sv. Valentina, sv. Primoža, Strmec, Vrata in Kobališče. Ta črta, ki se konča pri Hudourniku, mejnem potoku Judri, meja je mej nami in brati Kan alci. Mej brati enega mišljenja in ene narodnosti pa ni meje po duhu, in naravne meje gotovo v tem slučaju ne morejo nikakor uplivati na duševnost in bratovsko zvezo v takej meri, da bi se krojila in rušila, marveč poslednja se utrjuje in njena podlaga vedno bolj in bolj, pri tem da se prijaznost in znanje oživlja, samostalua in trdna postaja. Da se to doseže, neizogibno je treba, da se sosedje spoznavajo, da bude mej sabo ljubezen in složnost posebno v narodnih interesih. Prav ukreneno in dobro urejeno se nam zdi, da so gospodje naše, z onimi kanalske strani dogovorili izlet na mejo k sv. Hendri na Kobališče. Tak izlet je bil menda uže lansko leto in udeležilo se ga je, kakor Blišim, okoli 12 osob različnega stanu, ki so se prav dobro imeli. To se vč da, ko poči letos glas ali vabilo na praznovanje obletnice na Kobališči, oglasilo se je za to Še več gospodov, nego lani. Določen je bil dan 3. avgusta, eventuelno 7. avgusta, ko bi namreč prvi dan dež kako sitnost napravljal, in izdali so to le Vabilo na izlet k sv. Hendri 3. avgusta 1882: Na goro, na goro, Na strme vrhe, Tje kliče in miče Nas vabi srce. Predragi rojaki, Tje gor prihitite, In mnogo nam gostov Skupaj zvabite. Narasti visoko »Slovenski jez«, Taljanov ne pusti Nam nikdar tod čez. Torej lo trdno Se skupaj združimo, Sovražnika Idrije Na dno potopimo! Proti 12. uri smo bili vsi zbrani; bilo naR je 22 in vsak je imel nalogo, po mogočnosti kaj sd sabo prinesti, tako n. pr. nekateri mesa, teletine, kruha, cebidina, drugi zopet brica belega in črnega, rakov itd., s kratka: ničesar nam ni pomanjkovalo, in še za boljši, sladki prigrizek je bilo priskrbeno. Na željo nekaterih gospodov je bral pri sv. Hendri sv. mašo cest. gosp. Trpin, vikarij Zapotoški, kar je naš izlet še bolj poveličalo. Za »Oberkochmeister«-ja je bil zbran gosp. K-č., ki nam je s pomočjo svojega adjutanta res izvrstno, tečno kosilo napravil — marsikaterej kuharici na vzgled. Pred obedom, ki se je začel z asistenco domačega hišnega gospodarja gosp. K. V., še le ob pol 2., ogledali smo si s hriba sv. Hendre Široki svet. Strašansko lep razgled na vse Primorje, Istro, Italijo in na deželo naših nesrečnih bratov, beneških Slovencev. Otožno nam je bilo, spominaie se osode poslednjih, ki morajo težki jarem laške krutosti, jarem narodne lakomnosti, nedositljivosti po sili nositi, kateri morajo nekakovo — v prognanstvu brez pomoči živeti, svoje najsvetejše pravice proti lastnej volji za-duševati. Te in enake misli in spomini so nas navdajali in želeli smo, da bi vsaj enkrat naši tužni bratje rešeni bili neznosnega tujčevega jarma in oteti narodnega propada. — Pevci so kraju in okoljščinam primerne pesni prepevali, da se je daleč tja v Irre-dento slišalo. Ker nas je želodec spominal na dolžnosti, katere smo mu dolžni, napotimo se z vrha na Kobališče, kder je bil obe l uže pripravljen. Mej obedom se je govorilo marsikaj, pripovedovalo in ukrepalo, in zbrani pevski zbor je kaj lepo, ubrano nas kratkočasil z raznimi in prelepimi narodnimi pesni. Občno čudenje jo vzbudil čest. gosp. Č., bogoslovec, svojim lepim, lepo donečim basom. Niipitnice so se vrstile, druga za drugo, in mej drugimi se je napilo čest. gosp. Ukmarju, ki je zavoljo svoje gostoljubnosti, dobrotljivostl, dobrosrčnosti, prijaznosti d.ileč na okrog znan, napilo se je čest. gosp. Žnidarčiču, predsedniku »Slov. jeza«, napilo se je političnemu društvu briškemu *) itd., in živioklici so doneli iz vseh grl. Toda čas je potekel in ura ločitve se je bližala. Urice so se nam zdele prekratke, kajti zabava je bila izvrstna in v prvej vrsti gre vsa hvala gospodom kanalskim pevcem, ki so toliko lepih nam zapeli. Slava 1 Ta dan nam ostane gotovo v dobrem spominu, zatorej na sviđanje na obletnico v prihodnjem letul 12 Planine, 7. avgusta. Miroslav Vilhar. Ko misli vsakedo na svoje, KogA, koga pa srce moje Spomina se ta&ks? Vas, zabljeni grobovi. S. Gregorčič. Nedavno je bilo čitati v »Slovenskem Narodu« in v »Edinosti)) o spomeniku neopravičeno hitro ne zabljenega Miroslava Vilharja. Da se stvar zopet po-zauleče in pozabi, naj bodo dovoljene še te le opazke. Naš nadarjeni pesnik Miroslav se je rodil dne 7. septembra 1818 v Planini. Za njega rojstni kraj še naši tuko, «zvan i učenjaki» in »njih kritiki« kaj malo vedo. Zalibog, narod mu je premalo hvaležen; akopram se njega pesni, ne samo pri nas, temuč tudi daleč, daleč tam v ptujini prepevajo, njegovi napevi z začudenjem a radostjo poslušajo. Ko se je leta 1871 čul tužni glas o njega smrti na njegovej graščini na Kalcu, odpravila se je deputacija planinskega Sokola in župan k pogrebu. Nesli so seboj izraz poslednje česti in ljubezni: venec z slovenskimi trakovi — a ta je bil na dan pogreba jedini venec, koji se je na gomilo »zvestega sina naroda« položil. Samo iz rojstnega kraja so tistikrat prinesli mu dovolj zasluženo lavoriko 1 Tužni spomin! — Drugi sospremljevalci so bili takrat 4 ljubljanski pevci in deputacija postojnske čitalnice z zastavo. Kde so bila tistikrat slovenska društva? slovenski možje? slovenski bratje?! Menda tamkej, kder so zdaj, ko so se novci za spomenik nabirali. Zabilježil bi tukaj neko pomenljivo besedo —!, a kaj hočemo, da, istina je. Zal! Da jo bila okolica, koji je bil tako rekoč oče, izdatno zastopana, umeje se uže samo ob sebi. Ked aj se postavi možu, koji je vse živenje svojemu narodu posvetil, njemu mnogo daroval — zasluženi snomenik? Ali odl>or dobi še kaj novcev od narodnjakov, koji si prilastujejo ime sini majke Slave? Upanja po tužnej mnogoletnej izkušnji je istinito malo. Reči smem, v sramoto nam; — ako bi dotični odbor bil svoj klic v nemških časnikih objavil — v jednern mesecu bi dobil od »tujcev«, koji so pesni le slučajno slišali, koji so Miroslava le po imenu poznali, «večjo svoto«, nego so dosedaj »narodnjaki« za spomenik naložili. Narodna zavest, ali si šla tudi ti na tuje? Ali tavaš po temoti? O priliki tedaj, ko odbor za nabiro Vilharjevega spomenika svojo sveto nalogo izvrši, bilo bi koristno in jako na mestu, ako bi se mogel vsaj »desetak« za spomensko ploščo odločiti. Tista naj bi se na rojstnej hiši v Planini vzidala. Ne trebalo bi posebne slavnosti v to svrho. Govor o zaslugah za narod prerano umrlega in petje njegovih pesni, in slavnost mia bi dovršena. Ce je mogoče, kaj več — slava uciniteljem] ako pa ne — uže na tihem vzidamo V vsekano ime: »(Miroslav Vilhar«. bKibiino tedty, da bo v našej zapuščenej dolini Vil-haijevo rojstno hišo dičila plošča, našemu trgu In ?00la^jskej/p' 01 nra- slavo- HiS:1 «toji pole« glavne ceste koj a drž. .z Ljubljane v Trst in plošča bi bila večen spomin hvaležnosti slovenskega naroda — in videl bi njo vsa^teri tukaj potujočih, kojin je mnogo. Ako pa odbor ne dobi od Slovencev v neopravičenem spanju počivajočih vsem opominom nasproti nobene večje, neyo do zdaj nabrane »skromne svotice«, potem naj vsaj njegovi nekdanji tovariši gospodje poslanci in drugi, ploščo njemu v spomin blagodusno priskrbe. Ali nema še osobnih prijateljev mej njimi? S tem bi stavili sami sebi spomenik ter narodu pokazali, da zvesto, žrtovalno domoljublje se ne sme pozabiti takoj po smrti vrlega narodnjaka, koji je vso svoje moči jedino le svojemu milemu narodu tako izdatno posvetil. *) Goriški Nemci Imenujejo katoliško politično narodno društvo »Slovenski jez«, v Brdih »Dtt Wackt am J udri*. Slovenska nadepolna mladina, si tudi ti čisto pozabila tebi iskreno udanega pesnika? Domisli se njegovih milih pesni, koje so te uže davnej navduševale, k narodnej zavesti probujale. Slušaj, kako lepo te vabi v hladnej gomili počivajoči Miroslav: Le naprej slovenski zarod! Le naprej za dragi narod! Le naprej, naprej mladina; Tebe!! kliče domovina! —si.— Iz Zatičine na Dolenjskem 15. avgusta. Jurčičeva slavnost je bila velikanska, pri najlepšem vremenu, deležnikov iz vseh krajev nad 7000, nad 400 voz. Iskrena, neprisiljena, občna navdušenost je vladala ves čas. Dr. Kersnikov govor je bil tako lep in takim občutkom govorjen, da je privabil mnogim iz množice solzo v oko. Pri skupnem obedu y Zatičini so govorili dr. Zamik, dr. Vošnjak, prof. Suklje, pesnik Gregorčič. »Sokole« so ljudje mej obedom nosili na ramah. Povsod, koder so se vozili gostje, bile so vasi odičene sč zastavami, slavoloki, povsod streljanje, pozdravljanje, posebno pa v Višnej-pori. Velikanska ta slavnost kaže, kako zna čestiti ljudstvo spomin naših velikanov. Nikoli ne bi bil jaz mislil, da bo stvar tako velikanska. To pa je dobro znamenje, in dokaz, da naš narod hoče napredovati in da se ni bati več nobene sile. To naj navdušatudi Vas tržaške Slovence, da boste hrabro vstrajall na predstraži na Adriji. Tudi Vas smo se spominjali in izrekli željo, da bi se zopet videli v še večjem številu v Trstu na dan slavnosti pri sv. Ivanu. G. Domače in razne vesti. Cesarjev rojstni god se je, kakor smo bili pričakovali, v Trstu zelo slovesno obhajal. V četrtek je bilo tako rekoč vse mesto na nogah, vse glavne ulice, javni mestni vrt in razstavni park so bili ptolni ljudstva. V mestnem vrtu je Igrala banda Jelačičev, na velikem trgu pa banda Hess-ov, katera je enako izvrstno izurjena. Ko se je začelo mračiti, zazvonilo je v vseh mestnih cerkvah. Ob 9. uri pa so pričeli naši junaci veterani svoj obhod po mestu z godbo in mnogimi svetilnicami.Celi regimenti mladine in delalcev, nad 20,000, so marširali, ali pred njimi ali za njimi, brez konca in kraja se je oriio po la§ki in veliko več po slovenski:»Živio cesar Fran Josipi Živila Avstrija«, — in ljuds tvoje zapelo cesarsko himno. Navdušenost je bila občna, in ovacije so trajale v pozno noč. Lahončiči so se pa bili poskrili morda v mišje luknje, in tresel jih je strah; pa ni bilo videti nobenih neredov. Veličastna pa je bila svečanost pri sv. Andreju, kder se je zbral cvet meščanov. Tam so igrale Štiri bande, dve na kopnem, in dve na ladijah. Napravila se je krasna bengalična in električna razsvetljava. Na Lloydovih ladijah »Espero« in »Pandora« pa so se firižigali mnogovrstni umeteljni ognji in rakete. Krog n krog je veslalo vse polno Jepo razsvetljenih bark. Bil je čaroben prizor! — Včeraj pa so kanone iz mestnega grada in zopet zvonovi naznanjali narodni praznik, in imele so godbe obhod po mestu. Iz mestne, niše, konzulatov in z ladij so vihrale zastave. Veterani so se zbrali ob 7. uri pri sv. Antonu k sv. maši, veliko mašo v stolni cerkvi ob 9. uri pa je služil mil. škof Janez, vpričo gosposk in mnogega ljudstva. — Potem so se razne svečanosti nadaljevale ves dan in v pozno noč. To se mora reči: Trst jt obhajal cesarjev god dostojnot O cesarjevem potovanju v Trst se pripoveduje skoraj vsak dan kaj druzega. Po zadnjih glasovih pride v drugej polovici meseca septembra. Iz Trsta pojde v Pulj, kder pregleda tamošnje trdnjave, iz Pulja pavJakin; ni pa še določeno, ali se snide tu, ali v kakem drugem mestu z italijanskim kraljem. — Za resnico te vesti, to se ve da, ne dajemo poroštva. Dar« Nj. ekscelenca namestnik baron De-Pretis daroval je našemu društvu za slavnost blagoslovenja zastave 100 gold., za kateri dar se podpisani odbor dostojno zahvaluje. »Odbor podpornega delalskega društva«. Našim čitateljem! Da moremo prinašati več gradiva, tiskali bomo odslej tudi politični pregled z manjšimi črkami (garmont). Razstava je zdaj popolnoma dovršena. Človek bodi kakor očaran po velikanskih poslopjih strme nad napredkom raznovrstne obrtnije in umetnosti. Tudi park je mikaven. Tujcev dohaja čedalje več, tudi ori-jentalskih obrazov in noš se dosti vidi v mestu in v razstavi. Od 1. do 15. avgusta se je skupilo samo od vstopnine (brez naročnine) prolto 40.000 gold. Te dni se odpre v parku tudi tržaška olterija, kder se bode kuhalo po laškej šegi, ter točil teran in istrsko vino. K malu se postavi paviljon za kmetijsko raistavo, ki se odpre 1. septembra. — Zadnji vtorek se je izvolil odbor 7 udov, ki ima določiti in nakupiti za 133.550 gld. razpostavljenih stvari, ki se namenijo za dobitke (997) pri velikej loteriji. V ta odbor so bili izvoljeni]: pl. Vuceticli, dr. E. baron Morpurgo, vitez Rittmeyer, Gustav Graberg, Jakob pl. Eisuer, Niltna-Morpurgo in Henrik Pollitzer. Razni imenitni gostje. Te dni se je tukaj mudil dr. Kaizl iz Prage, velik prijatelj Slovencev in poznatelj uašega jezika in literature; mož je eden najuplivnejših Čehov, — Priporočen nam je bil te dni tudi imenitni Poljak dr. Dondimirski; on je rojen v Poznaniji in je bil več časa ud nemškega parlamenta; od tukaj potuje v Istro in Dalmacijo, da se seznani z običaji in političnim stanjem naših južnih Slovanov; on dopisuje v velike poljske liste in je znan literat. — Imeli smo mej seboj tudi profesorja Kuhača, znanega južnoslovanskega skladatelja iz Zagreba; te dni pa je došel vitez Smolski, sourednik »Tribune«, da se poduči v naših razmerah, imamo nadalje mej seboj imenitnega arhitekta g. Bolle-ta iz Zagreba in več drugih odličnih Hrvatov , Cehov, Poljakov, ki vsi se zanimajo za nas Slovence in Hrvate na Adriji. — Vidi se iz tega, da nam je zdaj mnogo posla, a veselega, ker tako se spoznavamo mej seboj. Sv« birmo in kanoniški obhod bo imel mi-lostljivi škof dr. Glavina: v dan 20. t. m. v Dolini, 22. v Ricmanjih, 24. v Barkovljab, 26. v Skednju, 27. pri sv. Jvanu v Vrdelji, 28. v Katinari, Q9. v Bazovici in Lipici, 3. septembra v Rojanu. Promembe v tržaškej škofiji. Preč. g. Mih Fleischer, kancelist pri škofljskej kuriji, imenovan je tajnikom pri njej. Preč. g. Josip Bottegaro, zdaj gojenec na dunajskem zavodu sv. Avguština, imenovan je subsidijarnim vikarjem pri sv. Justu v Trstu in kancelistom pri škofljskej kuriji, Župniji Buzet in Grižnjana ste razpisane do 15. septembra tega leta. Za Uboge v Trstu je na cesarjev rojstni dan podaril Evgen baron Morpurgo 1000 goldinarjev. Delalsko podporno društvo pod pokroviteljem Nj. ces. visokosti cesarjeviča Rudolfa. — Javila so se nadalje, da pridejo na slavnost 10. septembra, „ta-le društva: »Sokol« iz Prage, čitalnica v Šiški, Savinski »Sokol« in pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba. Nadalje naznanja odbor to le: 1. Odbor prosi, da se vsa druga društva, ki nameravajo vdeležiti se blagoslovenja, javijo najdalje do 25. t. tu. 2. Po blagoslovenju zastave bode banket; kedor se hoče vdeležiti banketa, naj pošlje od adreso druStva najdalje do 3. septembra 2 gold. . Kedor želi stanovanj po nizkej ceni, oglasi naj se pri odseku za stanovanje tudi pod adreso društva. 4. Vsi gostje, kateri obiščejo Trst, imajo uže tako znižano voznino; morda pa, da železnica dovoli iz Ljubljane še poseben vlak. 5. Vsa društva, katera se vdeleže slavnosti in imajo zastavo, naj jo prinesejo sč seboj. Ako kdo želi Še kaj druzega poizve-deti, obrne naj se na odbor, kateri točno odgovarja na vsako vprašanje. Mejnarodni kongres v Trstu bo to jesen. Na njem se bodo strokovnjaki posvetovali o sredstvih zoper filoksero. Zapori „iredentarjev" se v Trstu polagoma nadaljujejo. Vtorek in sredo je policija preiskovala nekatera stanišča, ter zaprla enega mehanika, enega krčmarja, enega trgovinskega agenta, enega kamnoseka in tri tiskarske stavce. Zadnji so stavili v tiskarni Morterra nek izdajskl oglas, ki so ga na-merjavali izdati na cesarjev rojstni dan. Tudi tiskarja g. Morterra je policija včeraj zaprla, ker je našla še stavek omenjenih izdajskih oglasov. Nocoj pa so zasačili en kovček, ki je došel s parnikom »Milano« in je bil adresiran na nekega gospoda tukaj bivajočega, v kovčeku so bile bombe in proklamacije. Veteransko društvo v Trstu napravi dene3 zvečer ob 8. uri veliko veselico z godbo in petjem. Peli bodo slovenski pevci. — Ustopnina 20 soldov. Čisti dohodek je namenjen bolj potrebnim ranjenim po zadnji bombi. Ker so ti večinoma Slovenci, naj se vdeleže naši slovenski rodoljubje v kolikor mogoče velikem številu v vrtu gostilne »Mondo nuovo«. Vojaški kontrolni sbodi v Trstu se letos začnejo 1. oktobra, in se končajo 5. oktobra, in sicer po tem redu: 1. oktobra imajo se predstaviti mornarski vojaki z začetno imensko črko A—N. 2. oktobra b črko O—Z. 3. oktobra pridejo na vrsto vojaki od pešpolkov s črko A—A/; 4. oktobra s črko N— Z. 5. oktobra imajo priti vojaki lovci, konjeniki, artileristi in drugi. — Natančneje določbe naznanja magistratov oglas. Menažerija Bachova, katere naznanilo priobčujemo mej inserati, jako je zanimljiva zarad mnogovrstnih redkih zverin; naj je tedaj nikdo ne zamudi ogledati. Dan na dan zahaja vanjo mnogo občinstva, in vsak pripoznava, da se kaj enakega v Trstu še ni videlo. Iz Kopra se piše, da je 15. t. m. mesto sprejelo novega ikofa Janeza zelo prijazno in slovesno. Procesija pri vbodu je bila veličastna. Zvečer so bile glavne ulice in stolni trg razsvetljeni, igrala je godba, in prižigali so se umeteljni ognji. Volitev enega državnega poslanca v ljubljanski deželni zbor na mesto ranjcega dr. Blei-weisa, viteza Trsteniškega bo 22. t. m. Izvrševalni odbor kluba kranjskih narodnih deželnih poslancev priporoča dr. Karola Bleiiveisa vite\a Trstenilkega. Veselico na korist »Narodnemu domu« napravijo jutri na Vrhniki zdaj doma na počitnicah bivajoči dijaki. Program je obširen in zanimiv: godba, petje, dve glediščni igri, tombola, ples. Spomenik Mateju Tonejcu - lamo-Stalu, slovenskemu pisatelju in rodoljubu, bil je postavljen 13. t. m. v Gorjah, rojstnem njegovem kraju. »Slovenski Narod«, ki to lepo slavnost popisuje, omenja tudi, da je baron Schwe«;el vprašal gorjanskepa župnika: Kdo pa je bil Tonejec, da imate toliko hrupa z njim? G. župnik pa mu je odgovoril : Tonejec je bil jedini človek, ki je za naše Gorje kaj storil. Baron Schwegel se je v ustne vgriz-nol in utihnol. Spomenik ima tak-le napis : Tu počiva MATEJ TONEJEC - SAMOSTAL, profesor in meščanski učitelj, rojen 9. septembra 1846, umrl 15. maja 1882. Blag mu spomin! Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan l Postavili prijatelji njegovi. Poštni oflcijal Lapajne, ki je bil za časa Vesteneckovega trinoštva prognan iz Ljubljane v St. Polten, premeščen je zopet v Ljubljano. Gospodarske in trgovinske stvari. Splitsko trgovinsko in obrtniško zbornico je ministarstvo razpustilo, ker ni spolnovala svojib dolžnosti in dopolnilnih volitev za leto 1880 še zdaj ni razpisala. Kakor poprejšnji mestni zastop v Splitu, tako je bila tudi ta zbornica napojena z iredentar-sko-ustavaskim duhom. Pri novih volitvah nedvomno zmorejo narodnjaki. Davek od petrolja stopi v veljavo 1. sep-tembra. Po dotični postavi imajo vsi trgovci v notranjih deželah naznaniti do septembra t. 1- colnim uradom, in kder teh ni, c. k. davkarskim uradom, koliko petrolja imajo v zalogi nad 100 kilogramov, ker 100 kilogramov sme imeti vsak, brez da bi bil dolžan, to naznaniti. Od viših množin, nego 100 kil., katere se bodo nahajale v zalogah trgovcev po 1. septembru, doplačati bode moral vsak trgovec davek za porubo, ki bode znašal po G gld. 50 kr. v papirji na 100 kilogramov čiste teže. Oni pa, ki so uže plačali carino od petrolja po novem tarifu, namreč 10 gold. v zlatu o 1 10U kilogramov, morajo to dokazati z bobto in potem ne doplačuj^jo davka za porabo (Verbrauchssteuer), ker ta davek je uže zadržan v omenjenej svoti od 10 gold., katera se bode plačevala od I. septembra naprej od vsakih 100 kilogr. petrolja, izvažanega iz Trsta v notranje dežele. Davek za pora 1)0 je mogoče plačati tudi polagoma v obrokih do 0 mesecev, a zato se treba obrniti na okrajne finančne inšpektorje s posebno prošnjo. — Vse zaloge petrolja so oii 1. septembra do :i0. oktobra t. 1. pod kontrolo finančne straže. — Toliko v pojasnilo mnogim trgovcem, ki so nas vprašali v tej zadevi. Gozdnarske napake v Čičarijl. Iz Čičarije. 9. avgusta. Rodoljubna je želja, da bi država, dežela, okraj, vas, katero ljubimo kot rojstno, vedno bolj napredoval^ cela in se razvijala. Zato si tudi domišljamo neki uzor uprave, vsled katere bi se vse lepo vršilo i strinj do in bi vladalo veličastno soglasje. Temelj temu uzoru bil bi ustanovljen, ako bi bilo mogoče odpraviti vsako, tudi najnianje nasprotje mej narodom i zakonom. To pa' nikakor ni mogoče. Uzor ostane uzor. Kajti nepopolen je človek in nepopolno je njegovo delo, z tkon. Ali mogoče pa je vendar, približevati se popolnosti. Tako prizadevanje mora biti človeku namen v toliko večjej obširnosti, na kolikor višjej stopinji izobraženosti stoji. Podlaga države je zakon — mrtva beseda. Ži-venje zadobi, kadar je navezana na osobo, katera zakon predstavlja, oziroma izvršuje, katera pa zato ne zavzima višjega stališč i, ampak mu je celo podred-jena, kakor vsak drugi državljan. — Uradnik je duša sicer mrtvega zakona in njegova skrb mora biti. namero zakona dobro razumeti, ter ga okoliščinam primerno upotrebljevati. Kajti, ako sede na hudomušne paragrafe in na njih jaše brez brzde razu-menja, onda mu ni mogoče vzdržati se na ozkej cesti namere zakona, neU. Glavna zaloga za TKST v lastnih lekarnah, Via Farneto l. 8. Giacomo in Monto in pa v lokami G. II. Koraboselil na korzu. V drugih mestah domačih ln inostransklh dobiva so v vsih vočlli lekarnah. PoStl.ia h« 1» HpoKliiim po v moljem. 21—5 Ceno steklenice z navodom za rabo 60 soldov; zunaj Trsta pa 10 soldov. Kava iz datljev. To kavo gorko priporočajo vse zdravniške avtoritete, zvedeni kemikarjl in vse praktične gospodinje in je uža poznana po vsem svetu kakor izvrstna pijača Oni kateri rabijo, to kavo, hva!6 jo zarad nronmtienega okusa, zdravniki po zarad tega, ker ne vzmiruje krvi ni živcev. Kava iz datljev nema lastnosti surogatov, ona je prava kava nove baŽe. V škatljah po l/e, '/* in l/3 kilograma dobiva se po 40 soldov kilogram. V zalogi na debelo in drobno pri (5—5) Gerolamo Hirsch drogherla via Ghega blizu železnične postaje. Važno za kmetovalce! Marsikateremu gotovo v veliko olnjšavo prodajajo se tudi na obroke po prav ugodnih pogojih dobro znane Laiiz>ovo rodne mlatilnice, slamoreznice itd. katerih se je v malo letih izpeČalo ogromno število 98 tisoS komadov, kar je gotovo nnjboljše spričevalo in priporočilo. — Tedaj na noge! Združite se po dva ali vt-č skupai hi ne zamudite ugodne prilike, kuj ti korist pledo dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača. Pojasnila In llustrovane cenike brnzplačno razpošilja. 19—11 500 mark! Prevažna iznnjdba se jp posrečila komiku Legrand. To je tinktura proti kurjim očesom, katera v a dneh brez najmanjše bolečine vsako kurje oko s korenino za vselej odpravi. Iznajdnik za to daje s tem poroštvo, da vsakemu, ki še po rabi te tinkture ima kurja očesa, izplača premijo 500 mark. Po vsej pravici se sme trditi, da j h to edino sredstvo, katero ima gotov uspeh. Gena steklenice s šopkom in navodom za rabo i rt frankirano pošiljavo «l«l. I.— samo proti gotovem plačilu. Pristna se dobiva le pri iz-najdniku kemiku Le^ran«!, Koln am Rheim, Ei-pelstein Gl. j-6 4). Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.