49 Pr egledni znans tv eni članek/ Article (1.02) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 83 (2023) 1, 49—61 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:06/2022; spr eje t o/ Accep t ed:02/2023 UDK/UDC: 27-277-243.63 DOI: 10.34291/B V2023/01/T edesk o © 2023 Tedeško, CC BY 4.0 Alan Tedeško Psalma 1 in 2 kot uvod v psalter Psalms 1 and 2 as an Introduction to the Psalter Povzetek: Prispe v ek analizir a P salma 1 in 2 v luči k anonične ek seg e z e. Ž e od an tik e dalje najdemo priče v anja, da s t a p salma po v e z ana v t olik šni meri, da so ju ne- k a t eri imeli z a en sam p salm. K anonična ek seg e z a se k t em priče v anjem vr ač a in med p salmom a išče po v e z a v e. Prispe v ek najpr ej pr eds t a vi v sak p salm pose- b ej ( s p ri p ad aj o č o t ek s tn o kri tik o i n r azl ag o b es ed i l a) , n a t o p a p o kr a tki p r ed- s t a vitvi me t odologije k anonične ek seg e z e nak až e v e zne besede in t ema tik e. Str a t ešk a po zicija P s 1 in 2 na z ače tk u knjig e P salmo v nar ek uje r az ume v anje, da se povezave širijo preko celotnega psalterja, tako v odnosu do posameznih (pod)knjig k ot tudi do z aključk a v P s 146‒150. Ključne besede : p salt er , r azlag a p salmo v , k anonična ek seg e z a, iuxtapositio, mesto psalma, concatenatio, vezne besede Abstract: The paper analy z es P salms 1 and 2 in the ligh t of c anonic al e x eg esis. Since the an tique, w e c an find t es timonies pr oving tha t the tw o psalms ar e connected in such a manner that some considered them as a single psalm. Ca- nonic al e x eg esis r eturns t o these t es timonies and sear ches f or c onnections be tw een the tw o p salms. The article a t fir s t pr esen ts each p salm separ a t ely with the acc ompan ying t e x tual criticism and in t erpr e t a tion of the t e x t, and a f- t er w ar ds, a ft er a brie f pr esen t a tion of the me thodology of c anonic al e x eg esis, sug g es ts c onnecting w or ds and themes. The s tr a t egic position of P s 1 and 2 a t the beginning of the book of Psalms indicates that the links spread throughout the en tir e p salt er , both in r ela tion t o individual (sub)book s and in r ela tion t o the c onclusion in P s 146‒150. Keywords: p salt er , in t erpr e t a tion of p salms, c anonic al e x eg esis, iuxtapositio, place of the psalm, concatenatio, c onnecting w or ds 1. Uvod Ž e v se od an tik e najdemo priče v anja, da pr vi psalm pr eds t a vlja uv od v psalt er . Hieronim tako v svojem Tractatus in Librum psalmorum o P s 1 pr a vi: 50 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 »Psalterium ita est quasi magna domus, quae unam quidem habet e x t erior em cla v em in port a: in div er sis v er o in trinsecus cubic ulis pr oprias cla v es habe t. Lice t amplior una cla vis sit gr andis port ae Spiritus sanctus; tamen unumquodque cubiculum proprias habet claviculas suas. Si quis igitur clavem confusam de domo projiciat, si voluerit aperire cubiculum, non potest, nisi clavem invenerit. Sic singuli psalmi quasi singulae cellulae sun t, haben t es pr oprias cla v es suas. Gr andis it aque port a is tius domus primus psalmus es t, qui it a incipit: Bea tus vir qui non abiit in consilio impiorum.« ( CCSL 78, 3) »P salter je podoben veliki hiši, ki ima en sam ključ z a zunanja vr ata, medt em k o i majo r azl i čne notr anje sobe v sak a s v oj kl juč. Čepr a v ob s t aja samo en v el i ki kl ju č z a gl a vni vhod, i n t a kl ju č je S v e ti Duh, i ma še v ed no v sak a soba s v oje las tne ključk e. Če t or ej k do vrž e ključe od doma, da se pomešajo in na t o ž eli odpr eti sobo , je ne mor e, vse dokler ne najde pr a v eg a ključ a: t ak o so posame zni p salmi podobni sobam, ki imajo v sak a s v oj las t en ključ. Gla vni vhod v t o hišo pa je pr vi psalm, ki se z ačne t ak ole: Blagor mo ž u, ki ne hodi na pos v e t br e zbo žnih.« (pr e v od a v t orja) V Hier onimo v em č asu je bilo v gla vnem ž e jasno , k a t eri je pr vi in k a t eri drugi p salm, t oda – ali je bilo po v sod t ak o? K o z ahodna r azličic a Apos t olskih del (K odek s D) v 13, 33 citir a P s 2,7, pr a vi: »K ak or je z apisano v pr v em p salmu.« P odobno tudi Babilonski t almud prič a, da so P salma 1 in 2 br ali k ot eno samo enot o (Ber ak ot 9b-10a). Sodob na kritik a se je vrnila k t em priče v anjem, analizir ala oba p salma in sk u šal a d o k az a ti, d a o b a sk u p aj p r ed s t a vl ja t a d v od el n i u v od v p sal t er (Ho ss f el d i n Z eng er 1993, 45). V nadalje v anju ž elimo ug ot o viti, k aj pomeni, da oba p salma ber emo sk upaj, k ak o se s t e m r az šir i naše in t e r pr e t a tiv no ob z or je – in k ak o t o v pliv a na naše r az u- mevanje Knjige psalmov. Da bi ta cilj dosegli, si moramo najprej na kratko ogleda- ti v sak p salm posebej. 2. P salm 1 1 Blagor a človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, b se ne ustavlja na poti grešnih in ne poseda v družbi porogljivih, 2 temveč se veseli c v Gospodovi postavi in njegovo postavo premišljuje podnevi in ponoči. 3 Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje sad ob svojem času, ki mu listje ne ovene; in vse, kar dela, mu uspeva. 4 Ni tako s krivičnimi, č 51 Alan Tedeško - Psalma 1 in 2 kot uvod v psalter temveč so kakor pleve, ki jih veter raznaša. d 5 Zato krivični ne bodo vstali e ob sodbi in ne grešni v zboru pravičnih. 6 Kajti Gospod f pozna pot pravičnih, pot krivičnih pa pelje v pogubo. 2.1 Besedišče a Blagor. Mno žin ski samos t alnik ʾ ašrê je del v erižne s t a v čne k ons truk cije, ki ob sebi z ah t e v a drug samos t alnik (‚blag or člo v ek u‘), pomeni pa ‚blag or , sr eč o‘ (HAL O T , 1:100). b Krivični. Beseda rāšāʿ o značuje krivičnik a v smislu, da pr e zir a Bog a in se z a t o ne drži njeg o v e pos t a v e. T ak o najdemo v pr e v odu LXX izr az ἀ σεβής (V g impius) , , br e zbo žni‘ , k a r pom e ni, da je t r e ba t udi , pr a v ič ne g a ‘ r az um e ti pr e dv se m v nje g o- vem odnosu do Boga. c Samostalnik ḥēp ̲ eṣ pomeni privlačnos t, simpa tijo in od t od tudi v eselje nad čim. č LXX in V g dodajajo »ni t ak o«, z a t o najdemo v nek a t erih pr e v odih: »Ne t ak o br e zbo žni, ne t a k o , « k ot ne k ak šno opo z or ilo , v e nda r je sm ise l dv ojne g a z anik a nja bolj v izr azit os ti spor očila: »Z br e zbo žnimi pa n ikakor ni tako.« d LXX in V g na k oncu dodajajo »z obličja z emlje.« Imajo mog oče pr e v ajalci Sep- tuagin t e pr ed očmi drug hebr ejski iz virnik (Vorlage), ki g a danes ne po znamo? e Vstali. Hebrejski qûm lahk o pom e ni ‚ v s t a ti‘ v dv ojne m sm islu: a) v k on t e k s tu sojenja, k o se izr eče priče v anje ali ob t o žba; b) od mrtvih, t ak o LXX (ἀνα σ τήσον τ αι) in V g (resurgent). f Go sp od. Beseda zamenjuje tetragram Y hwh , ki je osebno Bo žje ime. 2.2 Zvrst Ps 1 je glede na zvrst opredeljen kot modrostni psalm . Sem sodijo še P s 37, 49, 73, 91, 112, 127, 128, 133 (Gunk el 1985, 381‒397). S v e t opisems k a modr os t je nek e vr s t e ume tnos t, k o znamo s v oje življene v oditi t ak o , da pridemo do sr eče (Mazzin- ghi 2012, 13). Njen življenjski pr os t or (Sitz im Leben) je v z g ojn o ok olje, pr edv sem družina in šola (Pr g 1,2-7). P salm 1 je tr e z en pr emislek o usod i življenja, ki se od člo v ek a do člo v ek a r azlik uje na podlagi e tične drž e. 2.3 Slog V sr edišču p salma je ,e tična ‘ an tit e z a, ki se sk oncen trir a v pod obo dv eh poti. P ot j e se v ed a me t a f o r a čl o v ešk eg a ži vl j en j a. An ti t e z a p ri d e n aj b o l j d o i zr az a v z akl j u č- k u p salma (v . 6), kjer je upodobljen k ončni izid dv eh poti življenja: poti pr a vičneg a in poti krivičnih. Pr eds t a vit e v gla vnih ak t erje v je asime trična, saj je r az vidno , da p salmis t a z anima zlas ti pr a vični, me dt e m k o k r iv ične ž a upor ablja bolj k ot ne g a tiv , da pr a vični pridobi izr azit ejše pot e z e. 52 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 2.4 Eksegeza Pri r azla gi p salma se bomo us t a vili pr edv sem ob ključnih besedah, ki jih bomo z a boljše razumevanje besedila osvetlili v sobesedilu. 2.4.1 Prva kitica (Ps 1,1-3) Pr vi p salm se z ačne z blagr om: »Blag or člo v ek u.« Modr os tno lit er a tur o na splo- šno z anima, k ak o v življenju uspe ti, k ak o doseči sr eč o , z a t o je blag or drug ačen od blagoslova. Blagoslov je povezan z liturgijo zaveze, medtem ko je blagor povezan s šolo modr os ti. Blag or z anima uspeh v sedanjos ti, medt em k o je blag oslo v v oščilo ali obljuba z a prihodnos t. (Barbier o 2008, 35) Niz glag olo v nak az uje, česa sr e čen člo v ek ne počne: ‚ne hodi ‘ , ‚se ne us t a vlja ‘ , ‚ne poseda ‘ (5 Mz 6,7). Me t a f or a poti nar ek uje, da k dor hodi s ,krivičniki‘ , se bo us t a vil z ,gr ešniki‘ in bo k ončno ob sedel v družbi ,por ogljiv ce v ‘ (Hoss f eld in Z eng er 1993, 46). Na si mbolni r a vni je ž e tu nak az ano , da pot krivičnih ne v odi nik amor , amp ak se u s t a vl j a p ri p o vr šn i fi l o z o fi j i ži vl j en j a. Izr az ,kri vi čn i ‘ j e b o l j sp l o šn a k a- t eg orija, medt em k o so ,gr ešniki‘ tis ti ljudje, ki kr šijo k onkr e tne z apo v edi. Samo- s t alnik ,pot‘ o značuje njihov o drž o , način življenja (K r ašov ec, Gr oss, in R einelt 1989, 20). ,P or ogljiv ci‘ pa so tis ti, ki drug e v ztr ajno pr e zir ajo in jih gledajo z višk a. K er se počutijo samo z ados tne, ne spoš tujejo ne ljudi ne vr ednot in se iz njih nor čujejo. V o z adju je v erje tno kritik a helenis tične miselnos ti, kjer je sr ečen člo v ek tis ti, ki zna izbir a ti sr ednjo pot med dv ema pot ema – in živi v edno na r azpotju (Hoss f eld in Z eng er 1993, 45). Z a p salmis t a t ak a pot ne v odi nik amor . Pr a vični se od krivičnih r azlik uje po t em, da se drži Gospodov e pos t a v e. Beseda tôrāh najpr ej pomeni ,pouk‘ , saj glag ol √yrh pomeni k og a k aj ‚učiti‘ (HAL O T , 1:436). Šele k asneje bo t a ,pouk‘ o znače v al r az ode ti Bo žji nauk, ki bo z apisan in se bo obli- k ov al v ,P os t a v o‘ . Raz delit e v na pe t knjig dela iz P salmov nek ak šen k ompendij Moj- z esov e P os t a v e, z a t o lahk o r ečemo , da je cilj pr emišlje v anja psalmov člov ek ov a sr e- č a. Pr a vi čni i ma namr eč z Gosp odo v o pos t a v o ,v esel je ‘ . P osebno po z ornos t t ak o z asluži deja vnos t, ki je ‚pr emišljev anje ‘ ali ‚medit acija ‘ pos t a v e. Glag ol √hgh pomeni ‚mrmr ati, polglasno r ecitir ati‘ (HALOT I, 237) določeno besedilo (5 Mz 6,6-7). ‚P odne- vi in ponoči‘ je s t er eotipna fr az a, nek e vr s t e č aso vni meriz em, ki pomeni ,v edno‘ , tako v svetlih kot v temnih trenutkih. Ob tem se lahko spomnimo na Marijo, ki je vse Gospodov e besede »ohr anila in jih pr emišlje v ala v s v ojem sr cu« (Lk 2,19). R e z ult a t pr emišlje v anja pos t a v e je podan v slik o viti podobi dr e v esa ob v odnih s trug ah. Gr e z a me t a f or o – v od ne s trug e pr eds t a vljajo pos t a v o , ki jo člo v ek srk a s s v ojim pr e m išlje v anje m . K e r je pos t a v a v ir živ lje nja, so tudi nje ni sado v i r e z ult a t t e vit aln os ti (P s 92,13-15; Ezk 47,12). Sad je s v e t opisemsk a me t a f or a, ki o značuje dobr a dela (Iz 5,2.7; Mr 11,12-13). Uspeh pri delu pa je z unanje znamenje bla- g o sl o v a – v se se z g o d i ‚o b s v o j em č asu ‘: p o d o b n o k o t sad r ab i č as, d a d o z o ri , t ak o je tudi z Bo žjo besedo (Barbier o 2008, 43). 2.4.2 Druga kitica (Ps 1,4-5) Ras tlinsk a podoba krivičnih je naslik ana k ot an tit e z a pr a vičnim, opis pa je pr ecej kr ajši. Primerja v a s ple v ami je tipična z a pr er ok e (Is 17,13; 29,5; 41,15; O z 13,3; Sof 53 Alan Tedeško - Psalma 1 in 2 kot uvod v psalter 2,2), v endar so t am izpos t a vljeni k onkr e tni so vr ažniki, medt em k o je pogled mo- dr os tne lit er a tur e splošnejši (nede finir ani krivičniki). P odoba je pr ecej z g o v orna: medt em k o z ak or eninjeneg a dr e v esa v e t er ne zmoti, ple v e r aznaša ž e blag v e t er , k ar posr edno prik az uje tr dnos t o z. nes t abilnos t člo v ek a. Ple v e tudi nimajo sado v , z a t o ne mor ejo r oditi življenja (Hoss f eld in Z eng er 1993, 48). Iz r as tlinsk e podobe življenja se p salmis t pr eseli v esha t ološki tr enut ek (Alonso Schök el 1991, 148). K rivičniki in gr ešniki so pos t a vljeni v par aleliz em členo v , k ar pomeni, da so t o v p salmu is ti ljudje. Ti ‚krivični gr ešniki‘ se na sodbi znajdejo na- spr oti ‚ zb or a pr a vi čn i h ‘ . V v . 1 se je pr a vi čn i dru žb i kri vi čn i h i z o gi b al , na k on cu p a ti ne bodo dobili mes t a med pr a vičnimi (v . 5). Na k oncu ne bo v eč č asa z a spr e- obrnjenje, t akr a t bo izr ečena sodba. Glag ol qûm, ‚ v s t a ti‘ , v k on t ek s tu sodišč a lah- k o izr až a drž o t o žilc a ali z ag ov ornik a (Bov a ti 1986, 217–219) – z a t o lahk o v . 5a pomeni, da krivični ob sodbi ne bodo v s t ali, da bi obt o ž e v ali nedolžne. T ak o je vide ti, da vr s tic o r az ume T g: לוטמ אנכיה אל ןומוקי יעישׁר אמויב אניד אבר, »Z a t o hudob- ni ne bodo v s t ali na dan v elik e sodbe« (pr e v od a v t orja). P r v ič se v p salmu poja v i izr az ṣadîq, k i g a pr e v ajamo k ot , pr a v ični‘ , v e ndar se t a p r a vi čn o s t n a i zp o l n j e v an j e p o s t a v e n an aš a šel e v d ru g o tn em p o men u , saj p r v o t- no pomeni odnos do Bog a. Okvir pos t a v e je namr eč z a v e z a, z a v e z a pa je pr edv sem odnos. Pr a v z a t o je pr a vna norma pr a vičnos ti podr ejena višji normi odnosa med Bog om in člo v e k om (K r ašo v ec 1988, 47) – znotr aj t eg a odnosa lahk o člo v ek pr e- v erja tudi s v ojo pr a vičnos t. Mt 5,20 npr . pr a vi: »Če v aša pr a vičnos t ne bo v ečja k ak or pr a vičnos t pismouk o v in f ariz eje v , nik ak or ne pride t e v nebešk o kr aljes tv o.« V t em smislu lahk o vidimo , da ne gr e z a r azlik o med Izr aelci in pog ani, ampak z a r az sodbo znotr aj Bo žjeg a ljuds tv a sameg a. 2.4.3 Tretja kitica (Ps 1,6) Z adnja vr s tic a k až e na izid p salma. Osebek pr v eg a v erz a je Y hwh, medtem ko je osebek drug eg a v erz a pot. V erj e tno p salmis t s t em sug erir a, da je uspeh življenja odvisen od Gospoda, medt em k o je poguba imanen tna posledic a pokv arjene drž e (Alonso Schök el 1991, 149). Sp loh ni potr eben Bo žji poseg , saj se življenje krivič- nik a uniči ž e samo od sebe. Z elo pomemben je v S v e t em pismu glag ol ‚po zna ti‘ (√y dʿ), ki tu namiguje na odnos z a v e z e in s t em k až e na skrb in po z ornos t Bog a do s v ojeg a podlo žnik a: Gospod ‚po zna ‘ njeg ov o življenje. Glag ol √ʾbd se igra z dvojnim pomenom: ‚iz gubiti se ‘ in ‚pogubiti se ‘ (HAL O T , 1: 2). Se v eda je k ončna poguba posledic a iz gubljenos ti na poti življenja. Pr ed t em člo v ek a ob v aruje pr emišlje v anje pos t a v e, Gospod pa v z ameno z a trud poskrbi z a usodo pr a vičnih. 3. P salm 2 1 Zakaj hrumijo narodi in ljudstva godrnjajo a v prazno? 2 Kralji zemlje se vzdigujejo b in vladarji se skupaj zarotujejo 54 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 proti Gospodu in proti njegovemu Maziljencu: 3 »Pretrgajmo njune verige, in njune vezi vrzimo s sebe.« 4 Ta, ki prestoluje v nebesih, se smeje, Gospod se jim posmehuje. 5 Potem jim pove v svoji jezi, v svojem srdu jih prestraši: 6 »Jaz sem posvetil c svojega č kralja na Sionu, svoji č sveti gori.« 7 Razglasiti hočem Gospodov odlok. Rekel mi je: »Ti si moj sin, jaz sem te danes rodil. 8 Vprašaj me in dam ti narode v dediščino, in v tvojo lastnino konce zemlje. 9 Razbil d jih boš z železno palico, kot lončarjevo posodo jih boš zdrobil.« 10 Zdaj torej, kralji, bodite razumni, pustite se posvariti, sodniki zemlje! 11 Služite Gospodu v strahu, rajajte v trepetu! 12 Poljubite e sina, sicer se razjezi in se izgubite na poti. f Kajti kmalu se bo vnela njegova jeza, blagor vsem, ki se zatekajo k njemu. 3.1 Besedišče a Godrnjajo. Glag ol √hgh, ‚mrmr a ti, polglasno r ecitir a ti, meditir a ti‘ , dobi v us tr e- znem k on t ek s tu neg a tivno z aznamo v an pomen ‚ g odrnja ti‘ . b Vzdigujejo. Sam glag ol √y ṣb pomeni ‚pos t a viti se ‘ , ‚ z a v z e ti po zicijo‘; tu gr e bolj za opozicijo ali celo vojaški odpor. c Posvetil . Lahko gre za glagolnik samostalnika nasîḵ , ,princ‘ , ali pa z a glag ol nā- saḵ, ,izliti‘ . Z adnje se nanaša na olje pos v ečenja, s k a t erim so mazi lili kr alje. V pr e- v odih LXX (κ ατε σ τ άθη ν) in V g (constitutus ) je namig na us t oličenje jasen. č Svojega … svoji . V LXX g o v ori kr alj: »njeg o v eg a kr alja« … »njeg o vi s v e ti g ori«. d Razbil. Gr e z a ar ameiz em iz glag ola √rʿʿ, ‚r azbiti‘ , ali z a glag ol √rʿh, ‚pas ti‘? Sled- nje najdemo v LXX (ποιμ αν εῖς) in Hier . (pasces): »jih boš pasel«. e Poljubite sina. Stavek je pravi crux interpretum, eden najv ečjih v psalt erju. Homonim bar ima v hebr ejščini š tiri pomene: a) sin; b) čis t; c) žit o; č) polje (HAL O T , 1: 153). V masor e tsk em besedilu lahk o naššəqû ḇar pomeni »poljubit e sina« (is t o v sir ski r azličici), če je beseda bar ar ameiz em. P odobno k omen tir a Hier ., da se lah- ko naššəqû ḇar razume kot adorate filium, »č as tit e sina«. LXX (δράξ α σθε π αιδείας), Tg (אנפלוא וליבק) in V g (adprehendite disciplinam) imajo drug o be se dilo: »spr e jmi- 55 Alan Tedeško - Psalma 1 in 2 kot uvod v psalter t e s v arilo«. Mnogi sodobni r azlag alci spr ejemajo popr a v ek BHS, ki besedje v v . 11b in 12a pr emeša in pr edlag a: »poljubit e njeg o v e nog e s tr epe t om.« (Barthelem y 2005, 3) Gr e z a r ek ons truk cijo , ki pr edpos t a vlja, da je prišlo do napak e pri pr enosu besedila, v endar pa t a r ek ons truk cija nima osno v e. ‚P oljubit e sina ‘ bi pomenilo poziv upornikom, naj sprejmejo sina, se mu pridejo poklonit in ga poljubit, kot je t o na Bližnjem v zhodu obič aj. f In se izgubite na poti. LXX (κ αὶ ἀπο λεῖσθε ἐξ ὁδοῦ δικ αίας) in V g (et pereatis de via iusta) imajo drug o besedilo: »in se pogubit e [s t em da odpade t e] od pr a v e poti.« 3.2 Zvrst Ps 2 je kategoriziran kot kraljevski psalm. Gre bolj za tematsko opredelitev kot za z vr s t, saj so kr alje v ski p salmi med seboj z elo r azlični, v si pa imajo t ak o ali drug a- če opr a viti s kr alje v sk o o z. dv orno t ema tik o: us t oličenje, zmag a, kr alje v a por ok a, pr oblem monarhije it d. Sem spadajo še P s 18, 20, 21, 45, 72, 89, 101, 110, 132, 144 (Gunk el 1985, 140–171). 3.3 Slog P salm se z ačne z r e t oričnim vpr ašanjem p salmis t a, ki upornik e nasla vlja v tr e tji osebi (v . 1). V ečkr a t daje besedo r azličnim g o v or cem in celo na v aja pr emi g o v or znotr aj drug eg a g ov or a. Najpr ej na v aja bojno napov ed upornik ov (v . 3), k ar pa z a vr ač a z gr o žn jo – i n k a t eg o ri čn i m o d g o v o r o m Go sp o d a (v . 6). Na t o b r e z u v od a pr eide v pr emi g o v or Mesija, ki citir a besede Gospodo vih obljub na dan us t oli- čenja (v v . 7-9). V z aključk u (v v . 10-12) se na t o spe t poja vlja anonimni glas, ki na- sla vlja upornik e, t okr a t v drugi osebi. Daje jim ultima t: lahk o spr ejmejo s v arilo in se v dajo – ali pa bodo pok onč ani. P salmis t o v e besede so na z ače tk u in na k oncu modr os tno obar v ane (Alonso Schök el 1991, 167–168). 3.4 Eksegeza Poleg pomena besed in svetopisemskih paralel bomo dodali še nekatere vzpo- r ednice iz sosednjih k ultur , ki naj nam pomag ajo , da bomo besedilo p salma lažje razumeli. 3.4.1 Prva kitica (Ps 2,1-3) V r e t oričnem vpr ašanju se čuti neje v olja p salmis t a in njeg o v pr e zir do upornik o v . Glag ol √r gš, ‚hrume ti‘ , ‚biti br e z miru‘ (HAL O T , 2:1189), o značuje nemir med ljudmi, glas upor a ali v s t aje, medt em k o √hgh neg a tivno z aznamo v ano pomeni ‚g odrnja ti‘ . Psalmist do dogajanja zavzema odklonilen odnos, kar je razvidno iz njegove sarkas- tične pripombe: »v pr azno«. S t em namiguje, da uporniki dejansk o naklepajo s v oj lasten poraz, saj je predmet njihovega rovarjenja a priori »pr az en, v ot el« (Iz 30,7). Drug a vr s tic a s t opnjuje nape t os t z glag oloma ‚dvigniti se ‘ , ki napo v eduje v ojno , in ‚ z ar otiti se ‘ , ki odr až a z ar otn išk o drž o vladarje v: z družili so se z oper Y hwh-ja in njeg o v eg a maziljenc a (Mesija), da bi g a s trmogla vili s pr es t ola. V po v e z anos ti med 56 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Bog om in kr aljem se skriv a klju č z a r az ume v anje p salma (Barbier o 2008, 70). Pri- devnik məšîaḥ pomeni ,maziljeni‘ in se nanaša na kr alja, ki je t ak z ar adi s v ojeg a kr alje v sk eg a pos v ečenja (1 Sam 24,7.11; 26,9.11.16.23; 2 Sam 1,14.16; 19,22). K er je ta kralj Y hwh-je v maziljenec, je upor pr oti njemu is t oč asno tudi upor pr oti Bogu. V gl asu vl adarje v (pr emi g o v or) se sl i ši kl i c k s v obod i i n neodvi snos ti v seh , ki se Gospodu in njegovemu maziljencu upirajo. 3.4.2 Druga kitica (Ps 2,4-6) Izr az ‚ t a, ki sedi‘ (db. sedeči) se pog os t o nanaša na drž o vladarja. Bog ima s v oj pr es t ol v nebesi h, k ar pomeni , da i ma obl as t nad v semi drugi mi vl adarji (Pr d 5,7). Odziv vrho vneg a vladarja je dv ojen – najpr ej ,smeh ‘ (v . 4), na t o pa še ,je z a ‘ (v . 5). V pr v em primeru bi lahk o g o v orili o ir oniji ,z g odo vine ‘ , ki se iz s v ojih igr alce v ali poja v o v nor čuje in na no v o piše s t ar e z g odbe z znanim izidom in logičnimi posle- dic ami (Alonso Schök el 1991, 172). P salmis t t ak šen posmeh pripisuje Bogu (P s 37,13; 59,9). Names t o izr az o v ‚je z a ‘ in ‚sr d‘ imamo v originalu ‚nosnice ‘ in ‚ vnema ‘ v smislu i h t e. V hebr ejski mi sl i so namr eč nosni ce sede ž je z e, medt em k o je vne t os t njen izr az, ki g a vidim o na sr dit em ali besnem obr az u (P s 78,49). K o bodo uporniki vi- deli t a znamenja in slišali Bo žje besede, bodo osupli in pr e tr eseni. Drugi pr emi g o v or je Gospodo v o spor očilo z a upornik e, ki je podano v obliki pr epr os t eg a z g odo vinsk eg a dejs tv a. T r dit e v v ztr aja na pr vi osebi (‚ Jaz‘ , ‚s v ojeg a kr al ja ‘ , ‚s v oji s v e ti g ori ‘) i n potrjuje tr ajno v el ja vnos t Bo žje odl oči tv e. K r al j neb es se t ak o z oper s t a vlja z emeljskim kr aljem. T on in v sebina spor očila z ados tuje t a, da se uporniki prestrašijo. 3.4.3 Tretja kitica (Ps 2,7-9) V nadalje v anju p salma kr alj ‚r az grinja ‘ besede pr ot ok ola (vladar sk o bulo) na dan s v ojeg a us t oličenja (Lor enzin 2001, 46). K r alje v ski pr ot ok ol v sebuje dv a elemen t a: posino vljenje (v . 7) t er izr očit e v oblas ti nad s v e t om (v . 8) in nad so vr ažniki (v . 9) (Barbier o 2008, 70). P osino vljenje spada v izr az oslo vje pri umes titvi v az ala (in v e- s tituri), prim. 2 Sam 7,14: »Jaz mu bom oče in on mi bo sin.« (P s 89,27-28) Gr e z a de l splošne bližnje v zhodne k r alje v sk e ide ologije , k je r je k r alj r az umlje n k ot Bo žji sin, v Egip tu pa celo k ot bo ž ans tv o. Izr az ‚jaz sem t e danes r odil‘ ne pr eds t a vlja bi- ološk eg a, ampak juridično dejs tv o , ki se z g odi na dan us t oličenja (Alonso Schök el 1991, 174). Gr e z a nek e vr s t e vladarje v o (Gospodov o) ,pos v ojit e v ‘ v az alneg a kr alja. N o v a z a v e z a na v aja pr edv sem t o vr s tic o in jo na v e z uje na K ris tuso v o Bo žje sino- v s tv o. V A pd 13, 33 in He b 5, 5 im amo ne posr e de n cit a t, nje no aluzijo pa najde m o npr . pri kr s tu v Jor danu (Mt 3,17; Mr 1,11; Lk 3,22) in pri spr emenitvi na g ori (Mt 17,5; Mr 9,7; Lk 9,35). Drugi elemen t pr ot ok ola us t oličenja je izr očit e v oblas ti, ki pa se ne z g odi samo- dejno , ampak mor a kr alj z anjo pr ositi, k ot r eče Bog Salomonu: »Pr osi, k aj naj ti dam!« (1 K r 3,5; 2 K r 2,9; P s 21,3) Pr ošnja kr alja spominja, da pr a v a oblas t nad s v e t om pripada samo Bogu, z a t o je tudi njeg o v o kr alje v anje dar (‚dam ti‘) in ne 57 Alan Tedeško - Psalma 1 in 2 kot uvod v psalter os v ajalski podvig , k ot g a r az umejo drugi kr alji (v . 2) (Barbier o 2008, 73). Raz se žnos t oblas ti je v esoljna (‚nar odi‘ , ‚k onci z emlje ‘), k ot t ak a pa lahk o pripada samo Mesiju – in ne z g odo vinsk emu kr alju (Lor enzin 2001, 47). Me t a f or e, ki jih najdemo v 9. vr s tici, so del kr alje vsk e ideologije, še posebej egipč ansk e. K r alj mor a k ot pr eds t a vnik Bog a naspr otnik e, ki ogr o ž ajo mir in v ar- nos t de ž ele, ukr otiti, – in z a t o je tudi upor aba sile r az umljena k ot obr amba živl- jenja. Iz zgodovine Egipta poznamo t. i. besedila prekletstva (execration texts) , k a t erih namen je bil uničiti naspr otnik e: v posebnem magičnem obr edu so na glinene v az e ali kipce napisali imena so vr ažnih ljuds t e v in jih na t o z dr obili. T ak o so s v oje naspr otnik e simbolično uničili. Gr e t or ej z a izr az e, ki imajo simbolično vr ednos t in jih ne smemo r az ume ti dobesedno (Barbier o 2008, 74). 3.4.4 Četrta kitica (Ps 2,10-12) Z a z akl juček p sal mi s t u porn i k e n asl a vl ja n eposr edn o i n ji m p os t a vl ja u l tima t (K r a- šo v ec idr . 1989, 25). K r alji k ot sodniki so sami pos t a vljeni pr ed sodbo in so po z v a- ni k pr e vidnos ti t er r az umnos ti (Pr 14,35; 17,2). Oba glag ola – ‚biti r az umen ‘ in ‚pos v ariti‘ – s t a tipična z a modr os tno lit er a tur o , kjer je v ospr edju v z g ojni vidik, ki predvideva spremembo ravnanja. Mesijanski kralj torej svojih nasprotnikov ne bo pr emag al z or o žjem, ampak z besedo k ot učit elj pos t a v e (Hoss f eld in Z eng er 1993, 54). Z a p salmis t a bi bila modr a odločit e v , da se upor nik i, k i so se dv ig nili z ope r Gos- poda in njeg o v eg a Mesija (v . 2), sedaj njima podr edijo (v v . 11-12). P olitični r eali- z em namr eč s v etuje, da močnejšeg a ne izziv amo (Alonso Schök el 1991, 176). Str ah, o k a t e r e m g o v or i p salmis t, je izr až e n z be se dama yirʾāh in rəʿāḏāh. Pri prvi ne gre z a na v adno boja z en iz ogr o ž enos ti, ampak z a drž o , ki jo člo v ek z a v z ame pr ed Bo- g om in se z oper s t a vlja napuhnjeni samo z ados tnos ti. T a tip s tr ahu (,s tr ahospoš t o- v anje ‘) je v modr os tni lit er a turi pr eds t a vljen k ot vir modr os ti (Pr g 1,7; Sir 1,11- 20.27-30). Drugi samos t alnik je močnejši, saj izr až a r esnično pr eplašenos t z ar adi gr o zljiv eg a dog odk a (, tr epe t ‘). T o drž o opr a vičujejo tudi gr o žnje iz kr alje v eg a dek- r e t a (v . 9), k a t erih namen je v zbuditi s tr ah, če tudi v po zitivnem smislu (Barbier o 2008, 78). Z adnjo vr s tic o r az umemo , k ot je z apisana v masor e tsk em besedilu: »poljubit e sina«, k ar pomeni, naj upornik i kr alja spr ejmejo. V an tiki namr eč poljub ni samo čus tv eni izr az, t em v eč tudi izr az č as ti in podr ejenos ti (1 Mz 41,40; 1 Sam 10,1; 1 K r 19,18; O z 13,2; Job 31,27). V t em smislu tudi Hier onim pr e v aja »ador a t e filium«. V nadalje v anju vr s tice je t e ž a v a določiti, k do je implicitni osebek, Y hwh ali Mesija. P r e v odi LXX (κ ύ ρ ιος ) in V g (Dominus) ug ank o r azr e šijo z doda tk om ‚ G ospod‘ , t oda slo vnično s t a v hebr ejščini odprti obe mo žnos ti in mog oče je t ak o načrtno , saj smo v ečkr a t poudarili, da s t a Y hwh in njeg o v Mesija ner az družno po v e z ana. P odobno k ot v P s 1, 6 tudi tuk aj glag ol √ʾ bd učink uje z dv e ma pome noma: ‚ iz- gub i ti se ‘ i n ‚po gu b i ti se ‘ . T od a tu je p ogu b a p osl ed i c a Go sp od o v e sod be – i n n e samodejne r e tribucije. St a v ek »kmalu bo v zplamenela njeg o v a je z a« lahk o pome– ni dv oje: a) opo z orilo kr aljem, naj se ne igr ajo z ognjem, k er je Gospod glede 58 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 s v ojeg a sina z elo občutljiv; b) da je bliz u dan sodbe Gospoda in/ ali Mesija (Mal 3,19) (Barbier o 2008, 82). Slednji pomen je bližji t eologiji P s 1,5. P s 2 se t ak o pr eds t a vlja k ot nek e vr s t e ,ultima t ‘ pr ed neizbe žno Bo žjo sodbo. Z adnja beseda p salma pa v endarle ni poguba (k ot se je z delo v v . 9), ampak po ziv k r ešitvi: »Blag or v sem, ki se z a t ek ajo k njemu.« (v . 12) R ešit e v je t or ej v t em, da uporniki Y hwh -ja in njeg o v eg a Mesija spr ejmejo. In t a r ešit e v je ponujena ,v sem ‘ (kol ), ki se z a t ečejo h Gospodu – celo pog anskim vladarjem in njiho vim ljuds tv om. 4. Psalma 1 in 2 V pr ejšnjem s t ole tju se je r azisk o v anje na podr očju p salmo v odvijalo v luči lit er ar- nih z vr s ti, pr oti k oncu s t ole tja pa se je z ačela r az vija ti no v a me t oda, ki je dobila pr ogr amski naslov »Od ek seg e z e psalmov k ek seg e zi psalt erja« (Millar d 1996, 311). Se v eda g o v orimo o k anonični ek seg e zi, ki je z adnji pris t op k r azisk o v anju p salmo v . 4.1 Metodologija Značilnos t k anoničneg a pris t opa je v t em, da se ne us t a vlja le ob posame znih psalmih, ampak gleda tudi na celoto psalmov, ki jih razume kot knjigo. Kot vsaka knjiga torej tudi Psalmi na horizontalni ravni pripovedujejo svojo lastno zgodbo. Z eng er z a t o z a analiz o besedila v sklopu k anonične ek seg e z e pr edlag a naslednje š tiri k or ak e (2010, 29–65): isk anje pov e z a v med sosednjimi psalmi (concatenatio): v e zne besede, t ema tik e; analiz a mes t a p salma v njeg o vi sk upini (iuxtapositio ): z vr s ti in per spek tiv a; upoš t e v anje naslo v o v k ot in t er pr e t a tivneg a ob z orja: r azlične p salme z druž uje- jo naslo vi; opazovanje paralel znotraj Svetega pisma in v kontekstu sosednjih kultur. 4.2 Naslovi in mesto psalma P r i naslo v ih t ak oj opazim o , da g a P s 1 in 2 nim a t a. St a na z ač e tk u p salt e r ja, z a t o pr eds t a vlja t a dv odelni uv od v K njig o p salmo v . Glede z vr s ti smo videli, da gr e pri P s 1 z a modr os tni p salm in pr i P s 2 z a k r alje v sk i p salm. Z a oba lahk o r e če mo , da nis t a molitvi, saj ne nag o v arja t a Bog a, ampak r azlične sk upine ljudi – z blagr om in z modr os tno spodbudo (Hoss f eld in Z eng er 1993, 45). V pr v em p salmis t nasla vlja »člo v ek a« na splošno (1,1), v drug em pa »kr alje z emlje« (2,10). 4.3 Povezave med sosednjimi psalmi Isk anje v e znih besed in t ema tik p salma os v e tli še doda tno. Hitr o opazimo , da z a- če t ek P s 1 in k onec P s 2 tv orit a inkluzijo , ki oklepa oba psalma: »Blag or člov ek u, ki ne …« t ak o us tr e z a »Blag or vsem, ki se …« V pr v em primeru gr e z a blag or člov ek u, ki se iz ogiba poti krivičnih, t or ej pr a vičnemu (1,5.6), v drug em primeru pa je blag or obljubljen »vsem, ki se z a t ek ajo k njemu« (2,12). Glagol ‚z a t eči se ‘ (√ḥsh) je značilen 59 Alan Tedeško - Psalma 1 in 2 kot uvod v psalter z a molitv e in t ak o po principu prit egnitv e pripr a vlja pot P s 3, kjer se z ačnejo molitv e v pr a v em pomenu besede. Pr eg anjani Mesija v P s 2 dobi s v oj odziv v naslovu P s 3,1, k jer pr eg anjani Da vid be ži pr ed Ab salomom. V si nadaljnji p salmi I. knjig e od P s 3 do P s 41 so t ak o pr eds t a vljeni k ot Da vidov e molitv e. T udi motiv psalmis t ovih sovr a- žnik ov P s 2 pov e zuje s P s 3 (Janow ski 2010, 283). V pr eg anjanju se je Da vid v s v ojih molitvah zatekel k Bogu in pravice ni vzel v svoje roke. Za vse, ki bodo posnemali Da vida in bodo pr epušč ali sodbo Bogu, v elja blag or iz P s 2,12, ki je obljubljen vsem, ki se bodo z a t ekli h Gospodu – in blagor iz P s 1,2, k er moliv ec hudobnih ne posnema. Samos t alnik ,pot ‘ najdemo v obeh p salmih. »P ot pr a vičnih« je naspr otje »poti krivičnih« (1,6), njiho v a pot namr eč pelje v pogubo. P odobno tr dit e v o pogubi na poti naj demo v P s 2,12, le da je t am poguba posledic a Bo žje sodbe. V t em smislu imamo v Ps 2 premik k odnosu z Gospodom in njegovim Maziljencem. Rešeni bodo tis ti, ki se z a t ek ajo h Gospodu in/ ali Mesiju. Nadalje se v zpos t a vlja po v e z a v a med ,krivičnimi‘ in ,k r alji z emlje ‘ na eni s tr ani t er med ,pr a vičnimi‘ in ,Mesijo‘ na drugi s tr ani (Barbier o 2008, 88) – v obeh primerih je nak az ano os tr o naspr otje med nj- imi. O pr a vičnem je r ečeno , da ‚daje ‘ sad v s v ojem č asu (1,3), Mesiju pa je obljubl- jeno , da mu bodo nar odi dani v dediščino (2,8). Če so sado vi r e z ult a t pr emišlje- v anja pos t a v e, pot em so tu mišljeni nar odi, ki bodo spr ejeli Bo žjo pos t a v o v smislu Iz 2,1-5: Mesija bo r az glasil Gospodo v »odlok« (ḥōq; 2,7) – t a us tr e z a »pos t a vi« (tôrāh; 1,2), ki jo pr a vični pr emišljuje. Sr ediščni pomen pos t a v e v P s 1 dobi s v oj odziv v p salmih, ki g o v orijo o pos t a vi, pr edv sem P s 19, P s 78 in P s 119 v sr edišču I., III., in V . knjig e p salmo v . ‚Dne vu‘ , k o pr a vični pr emišljuje Bo žjo pos t a v o (1,2), tudi us tr e z a ‚dan ‘ , k o g a bo Bog posino vil (2,7) Bog (V esc o 2006, 64). Lahk o bi r ekli, da v sak, ki pr emišljuje pos t a v o , pos t aja Bo žji posino vljenec. P s 1,1 g o v ori o družbi t eh, ki ‚posedajo‘ ob pijači in se nor čujejo iz drugih, pr ed- v sem i z t eh , ki Bo žj o p o s t a v o sp o š tu j ej o . P s 2,4 p a z a trj u j e, d a se Bo g , ki ,sed i ‘ v nebesih, t akim posmehuje. Oba p salma sk upaj tudi ponaz arja t a, k ak o se ‚mrmr an- je ‘ o z. ‚pr emišlje v anje ‘ Gospodo v e pos t a v e z oper s t a vlja ,g odrnjanju‘ nar odo v – t or ej uporu »pr oti Bogu in njeg o v emu Mesiju« (√hgh v 1,2 in 2,1). Sino v ski pr eda- nos ti pr a vičnih se t ak o z oper s t a vljajo nar odi, ki hočejo »z dr obiti v e zi« (2,3) Gos- podo vih z apo v edi (Barbier o 2008, 89). V P s 1 je pr a vični samo eden, medt em k o je krivičnih mnog o. P odobno je v P s 2 Gospodov Mesija le eden, medtem ko je drugih kraljev veliko. Ps 1 je tako drama pr a vičnih posame znik o v znotr aj Izr aela, P s 2 pa dr ama izr aelsk eg a ljuds tv a znotr aj s v e t a, saj Mesija pr eds t a vlja iz v oljeno Bo žje ljuds tv o , ki se z a t ek a h Gospodu (2,12). Nalog a je v edno is t a: pripelja ti ljudi h Gospodo vi pos t a vi. T ak o bo tudi Je z us nau- čil s v oje učence moliti očenaš (Mt 6,10): »pridi k nam tv oje kr aljes tv o« (P s 2) in »z g odi se tv oja v olja« (P s 1); Bo žje kr aljes tv o prihaja tja, kjer se izpolnjuje njeg o v a v olja. Mesije v o kr aljes tv o je t ak o v službi Bo žjeg a kr aljes tv a (Barbier o 2008, 89–90). 4.4 Povezave skozi psalter Iz pov e z a v , ki smo jih pr eds t a vili, vidimo , k ak o se naše in t erpr et a tivno ob z orje spr emeni, k o ber emo oba psalma sk upaj. T ak o pot k anonična ek seg e z a odpir a 60 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 sk o zi ce lot e n p salt e r . N is t a namr e č po v e z ana samo P s 1 in P s 2, t e m v e č tudi drugi p salmi. Str a t ešk a po zicija naših p salmo v na z ače tk u knjig e napo v eduje, da bos t a odmevala skozi celoten psalter. Blagor bo skozi celotno knjigo odmeval 26-krat, pr edv sem pa se v njej po v e z uj ejo z ače tki in k onci posame znih knjig znotr aj p sal- t erja. T ak o dobit a naša p salma jasen namig na k oncu pr v e knjig e v P s 40,5: »Bla- g or mo ž u, ki je s t a vil v Gospoda s v oje z aupanje in se ni obr ač al k upornik om.« Pri P s 41 bi medt em lahk o g o v orili o k onkr e tiz aciji pos t a v e v dejanjih, saj se blag or nanaša na tis t eg a, »ki misli na ubog eg a« (41,2). Blag or najdemo še na k oncu II. knjig e: »v si nar odi naj g a blagrujejo« (72,17); na k oncu III. knjig e: »Blag or ljuds tvu, ki po zna v eselo v zklik anje« (89,16); na k oncu IV . knjig e: »Blag or njim, ki v aruje- jo pr a vic o« (106, 3) in na k oncu V . k njig e : »Blag or ljuds tvu, čig ar Bog je Gospod« (144,15). T udi r azloček med pr a vičnimi in krivičniki je v t eh p salmih jasno nak az an (Jano w ski 2010, 285). Psalma 1 in 2 se med drugim povezujeta tudi s koncem celotne Knjige psalmov (P s 146‒150). P s 146,5 pr a vi: »Blag or mu, k omur je Bog Jak obov v pomoč in je njeg o v o upanje v Gospodu, njeg o v em Bogu.« V t em blagru jasno odme v a P s 2,12, ki naznanja blag or »v sem, ki se z a t ek ajo h Gospodu«. P s 148, 14 g o v ori o h v alnici v seh njeg o vih z v es tih, ki jo pr epe v ajo kr alji z emlje in v sa ljuds tv a (148,11) – gr e z a v esoljno h v alnic o Bo žjemu kr alje v anju nad s v e t om (Hoss f eld in Z eng er 1993, 51). Z v es ti se s s v ojo h v alnic o ‚maščujejo‘ nad nar odi in ljuds tvi. V P s 2,3 so se kr alji in vladarji Gospodu in njeg o v emu Maziljencu upir ali: »Pr e tr g ajmo njune v erig e, in njune v e zi vrzimo s sebe.« V P s 149,8 se motiv v e zi povrne: »Da njihov e kr alje vklenejo v ok o v e, njiho v e odličnik e v ž ele zne v erig e.« V luči P s 1,5 in 2,12 je namig na Bo žjo sodbo v okviru pos t a v e jasen: »Da iz vr šijo nad njimi napisano sodbo.« (149,9) Pr ed Bo žjo sodbo bodo ube ž ali v si, ki so se z a t ekli h Gospodu – ki so pr e- mišlje v ali in izpolnje v ali njeg o v o pos t a v o. Nalog a Mesijansk eg a kr alja – t or ej iz v ol- jeneg a ljuds tv a, če g ov orimo o k olektiviz aciji mesijanizma – je, da pripelje vse ljudi na pot živl jenja, ki jo k až e Bo žja pos t a v a (Hoss f eld in Z eng er 1993, 51). Z akl- jučni P s 150 t ak o pos t ane po v z e t ek v seh h v alnic, ki jih Bogu pr epe v ajo Izr aelci in vsa ljudstva. 5. S k lep P s 1 na oder pos t a vl ja gl a vn e ak t erje cel otneg a p sal t erja: Bog a, pr a vi čne i n kri vi č- ne. V nar a tivni pripo v edi je jasno z ačrt an r azloček med pr a vičnimi in krivičnimi: slednji pr eg anja jo pr a vične, ti pa krivičnih ne smejo posnema ti (V esc o 2006, 61). Ps 2 prestavlja to modrostno izkušnjo izvoljenega ljudstva v zgodovinski kontekst, na k ar namiguje tudi naslo v P s 3. S t em p salmom se z ačenja ‚ pot ‘ molitv e Da vida in vseh pr a vičnih, ki so pr eg anjani. Njihov a molit e v se giblje med ž alos tink o in h v al- nic o t er obr a tno (Millar d 1994, 53–60) – t ak o k ot se člo v ešk o življenje giblje med pr eizk ušnjami in v eseljem. K ončno pa se iz pr ošenj Bogu r az vije h v alnic a sr eče (P s 1 46 ‒15 0), k i so jo dose g li v si, k i se Bog u niso upir ali, t e m v e č so se pus tili ‚ v k le niti‘ njegovi postavi, ki je zapisana v Psalmih. 61 Alan Tedeško - Psalma 1 in 2 kot uvod v psalter Če se povrnemo k Hier onimovi metaf ori o psalterju k ot veliki hiši, lahk o sklenemo , da je bil nek oč t empelj tis t a hiša molitv e, v k a t eri so se ljudje z a t ek ali k Bogu. K o so Judje os t ali br e z t emplja in k asneje v helenis tičnem obdobju, pa pos t anejo p salmi tis ti duho vni t empelj, kjer se pr a vični v s v oji h molitv ah z a t ek ajo k Bogu. T o je znak ‚poduhovljenja ‘ t eologije t emplja, z a t o bi lahk o r ekli, da so P salmi »t empelj, ki je ses t a vljen iz besed« (Jano w ski 2010, 279). Kratice CCSL – Corpus Chris tianorum Series La tina. HALOT – K oehler in Baumg artner 2001 [The Hebr e w and Ar amaic Le xic on of the Old Testament]. Hier. – Hier onim Psalterium iuxta Hebraeos [Morin, Capelle in Fr aipon t 1958]. LXX – Sep tuagin t a. Tg – T ar gum. Vg – V ulg a t a. Reference Alonso Schökel, Louis, in Cecilia Carniti. 1991. I Salmi . 2 z v . R i m : B o r l a . Barbiero, Gianni. 20 0 8 . Il regno di JHWH e del suo Messia: Salmi scelti dal primo libro del Salterio . St u d i a b i b l i c a 7 . R i m : C i tt à N u o v a . Barthélemy, Dominique. 20 0 5. Critique textuelle de lʼAncien Testament. Zv. 4 . Psaumes . Orbis B i b l i c u s e t O r i e n t a l i s 5 0 / 4 . Fr i b o u r g ; A c a d e m i c Pr e s s ; G ö tti n ge n : V a n d e r h o e c k & Ru p r e c h t . Bovati, Pietro. 1986. Ristabilire la giustizia: Proce - dure, vocabolario, orientamenti . Analecta B i b l i c a 110 . R i m : Po n ti fi c i o I s ti t u t o B i b l i c o. Gunkel, Herman, in Joachim Begrich. 1985. Einlei- tung in die Psalmen: Die Gattungen der religiö - sen Lyrik Israels. G ö tti n ge n : V a n d e r h o e c k & Ruprecht. Hossfeld, Frank Lothar, in Erich Zenger . 1 9 93 . Die Psalmen. Zv. 1. Psalm 1-50. Neue Echter Bibel Ko m m e n t a r zu m A l t e n T e s t a m e n t . W ü r zb u r g: Ec h t e r V e r l a g . Janowski, Bernd. 2010 . Ei n T e m p e l a u s W o r t e n : Z u r T h e o l o g i s c h e n A r c h i t e r k t u r d e s P s a l t e r s . V : Erich Zenger, ur. The Composition of the Book of Psalms , 1 7 – 6 5. B i b l i o t h e c a Ep h e m e r i d u m t h e o l o g i c a r u m L o v a n i e n s i u m 2 3 8 . L e u v e n ; P a r iz; W a l p o l e , M A : Ui t ge v e r i j Pe t e e r s . Koehler, Ludwig, in Walter Baumgartner, ur. 20 01 . The Hebrew and Aramaic Lexicon of the Old Testament . Z v . 1 – 2. L e i d e n ; B o s t o n ; Kö l n : Brill. Krašovec, Jože, Heinrich Gross in Heinz Reinelt. 1989. Psalmi: Besedilo in razlaga. C e l j e : M o- h o r j e v a d r u ž b a . Krašovec, Jože. 1988. La justice (ṣdq) de Dieu dans la Bible hébraïque et lʼinterprétation juive et chrétienne. O r b i s B i b l i c u s e t O r i e n t a l i s 7 6 . F r e i b ur g ; G ö tti n g e n : U n i v e r s i t ät s v e r l a g . Lorenzin, Tiziano . 20 01 . I Salmi . I l i b r i b i b l i c i 20 . M i l an o : P a o li n e . Mazzinghi, Luca. 201 2. Il Pentateuco sapienziale: Proverbi, Giobbe, Qohelet, Siracide, Sapienza. B o l o g n a : Ed izi o n i D e h o n i a n e. Millard, Mathias. 1 9 9 4 . Die Komposition des Psalters. F o r s c h u n ge n zu m A l t e n T e s t a m e n t 9 . Tü b i n ge n : M o h r S i e b e c k . – – – . 1 9 9 6 . V o n d e r P s a l m e n e xe ge s e zu r P s a l t e r e- xe ge s e : A n m e r k u n ge n zu m N e u a n s a t z v o n Fr a n k - L o t h a r H o s s f e l d u n d Er i c h Z e n ge r . Bibli - cal Interpretation 4: 3 11 – 32 8 . Morin, Germain, Bernard Capelle in Jean Frai- pont, ur. 1958. Hieronymus: Tractatus sive homiliae in psalmos; In Marci evangelium; Alia varia argumenta . C C S L 7 8 . T u r n h o u t: B r e p o l s . Vesco, Jean Luc. 20 0 6 . Le Psautier de David: tra - duit et commenté. P a r iz: C e r f . Zenger, Erich. 2010 . P s a l m e n e xe ge s e u n d P s a l t e- r e xe ge s e. V : Er i c h Z e n ge r , u r . The Composition of the Book of Psalms, 1 7 – 6 5. B i b l i o t h e c a Ephemeridum theologicarum Lovaniensium 2 3 8 . L e u v e n , P a r iz, W a l p o l e : Pe t e e r s .