PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	£.c\
Abb. postale I gruppo	L6D3 OU IJX
Leto XXIV. Št. 279 (7172)
TRST, torek, 3. decembra 1968
NEZASLIŠAN POKOL STAVKAJOČIH KMEČKIH DELAVCEV NA SICILIJI
S policijskimi streli ubita dva delavca trije so hudo, dva pa lažje ranjena
Kmečki delavci so stavkali že enajst dni in je kvestor poslal na demonstrante kamione z devetdesetimi policisti - Po vsej Siciliji danes splošna protestna stavka - Val ogorčenja po Italiji - Socialistični poslanci vložili protest, komunisti zahtevajo izredno sklicanje komisije parlamenta - Intervencija Leoneja in predsednika republike
RIM, 2. — Policisti so ustrelili dva manifestanta med stavko v kraju Avola. Do dramatičnega dogodka je prišlo v prvih popoldanskih urah. Stavkajoči kmečki delavci so postavili barikade na cestah, kvestor in prefekt pa sta poslala policijske Oddelke, da bi obnovili normalni promet.
Nekaj pred 14. uro se je
Usmerila kolona devetih policijskih avtomobilov z okrog 90 agenti proti Avoli, kjer so stavkajoči zgradili čez cesto kamniti zidek.
Po policijskem poročilu, naj bi Policisti najprej hoteli demonstrante prepričati. Vendar pa isto poročilo tudi trdi, da so si policisti vali čelade na glavo, ko so se Približali pregraji. Takoj po tem je prišlo do splošnega pretepa in JUetanja kamenja, policisti pa so izstrelili številne solzilne bombe, vendar pa je veter solzilni plin n,osil proti agentom, tako da so l'h demonstranti, ki jih je bilo
okrog 300, obkolili in razpršili po poljih.
Stavkajoči so zažgali dva policijska avtomobila.
Med temi dogodki pa so padli streli, pri čemer sta dva stavkajoča izgubila življenje, več jih je hudo ranjenih in so trije v smrtni nevarnosti. Namestnik kvestorja Sirakuze, vodja komisariata javne varnosti v Avoli in drugi policijski funkcionarji so izjavili, da nihče ni dal ukaza policistom, da naj streljajo.
Tragična smrt dveh kmetijskih delavcev je globoko odjeknila po vsej Italiji in ne samo v neposred-
reakcije izredno odločne ter enotne.
V Palermu so se takoj sestala lokalna sindikalna vodstva, ki z razgovori sicer še niso končala, ki pa so že napovedala splošno stavko po vsej Siciliji za jutri od 12. do 18. ure. Istočasno so tudi voditelji CGIL, CISL in UIL zahtevali razgovor s predsednikom dežele Caroliom.
Stavka kmečkih delavcev je trajala že 11 dni in je bila izredno huda, saj so sporna vprašanja do skrajnosti zaostrena. Predvsem gre za vprašanje dveh tarifnih področij, na kateri je razdeljena pokrajina Siracusa.
Pod policijskimi streli sta umrla kmečka delavca 46-letni Giuseppe Scibilia iz Avole in 25-letni Angelo Sigona iz Cassibile.
Trije delavci so v bolnišnici in so si glede njih zdravniki pridržali prognozo. To so: 45-letni Giuseppe
no prizadeti okolici in so prve
fciiiiiiiiiiiiMimtiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiui
PARIŠKA KONFERENCA SE BO ZAČELA PRIHODNJI TEDEN?
Sestanek med Američani in sev. Vietnamci za rešitev proccdurnih problemov
Pham Dang Lam bo vodil sajgonsko delegacijo - Zamenjava v vodstvu ameriškega odposlanstva ? - 24-urno premirje v Vietnamu ob priliki božiča
PARIZ, 2. — Severnovietnamski in ameriški predstavniki *° se danes v francoski prestolnici srečali na pripravljalnem sestanku, na katerem so razpravljali o bodočem prvem zasedanju mirovne konference za Vietnam, ki bi se morala začeti Prihodnji teden. Na začetku sestanka sta si voditelja obeh delegacij, Cyrus Vanče in Ha Van Lau, izmenjala protestni noti v zvezi z vojaško dejavnostjo v Vietnamu. Severnovietnamska ^ota protestira proti ameriškemu bombardiranju severno od demilitariziranega pasu, ameriška pa zaradi številnih akcij sedmih Vietnamcev proti jugu.
Na sestanku so razpravljali o problemih, kot so dvorana, v ka-tirj naj bodo pogajanja (dvorana, k> so se je posluževali doslej, bo verjetno premajhna za štiri delegacije), število članov vsake delegacije, kdo bo imel pravico do besede, probleme prevajanja in odnosov s tiskom. Ameriški predstavni so po sestanku izrazili svoje Zadovoljstvo nad potekom razgo-vora.
ka voditelja južnovietnamske delegacije na pogajanjih je bil med-•Cin imenovan po.sn.nik Pham Dang Lam, dosedanji načelnik «opazo-valne» misije v Parizu. Med juž-hovietnamskimi delegati bo verjetno tudi bivši polkovnik FNO r.am Ha, ki je maja letos prestopil k vladnim silam. Njegove natege v Parizu naj bi bile predvsem propagandnega značaja.
Kaže, da bo prispela južnoviet-hamska delegacija v francosko Prestolnico v manjših skupinah. Že ^tri bi moral dospeti v Pariz ge-neral Dan Duc Khoi, eden od glas-nikov podpredsednika Kyja, v ?Premstvu sodelavcev. Pham Dang '-■am bo prispel v četrtek, isti dan £a bo prišla tudi glavnina delegate. Zadnji bo potoval v Parii P°dpredsednik Cao Ky, čigar od-l°Q iz Sajgona pričakujejo za so!-?°to 7. decembra. Kot je znano, ne Ky vključen v delegacijo, paf:
Ea bo moral poročati predsedniku ihieuju o poteku pogajanj.
Skoraj 30 tisoč sovražnikov, od katerih približno 15 tisoč Američanov, so onesposobili za boj. Ust piše tudi, da so enote FNO že osvobodile na stotine južnovietnam-skih vasi na osrednjih planotah, kjer so vzpostavile revolucionarno oblas».
Tiskovna agencija FNO je včeraj zanikala vest, po kateri naj bi bili v Južnem Vietnamu osvobodili 140 pripadnikov FNO in severno-vietnamske vojske. Poročilo, ki so ga objavili v Hanoju, pravi, da «gre za običajno prevaro ameriških agresorjev in njihovih lutk, ki hi hoteli prikriti svoje zločine in ne človeško ravnanje bodisi proti ujetim borcem kot tudi proti civilnemu prebivalstvu*. Gre le za nespretno uprizoritev — se zaključuje poročilo FNO — ki naj bi vzdignila ugled ameriških služabnikov Thieuja, Kyja in Huonga.
De Murville o francoski politiki
PARIZ, 2. — Predsednik francoske vlade de Murville je v intervjuju listu «Le Figaro« odgovoril na številna vprašanja. Na vprašanje, ali «dozdevno zbližanje» med Francijo in ZDA pomeni dejansko spremembo francoske zunanje politike, ali pa «stališče Nemčije na valutnem sektorju spodbuja pariško vlado. da nadaljuje svoje napore za zbližanje s SZ», je de Murville odgovoril: «Ni razlogov da bi se francoska zunanja politika menjala v načelih, ker ima za edini smoter mir. Nedavni dogodki so poudarili splošno solidarnost v valutnem neredu, ki označuje naše razdobje.*
tiodja ameriške delegacijo nn Vendar pa je de Murville polia-**?gajanjih Averell Harriman je /n\ razočaranje glede vloge, ki jo •Ceraj odpotoval iz Pariza v Wu- mia v sedanji krizi evropska skup-
O tl 1 U t   _ 1 ‘	a « rti n I1 1	|*/1 .
rti . " '•‘J VfUJJAMAJ V «1 m * h*	.	---
,lr>gton, kjer se bo udeležil prerije dvajsetletnice ustanovitve ^misije za človečanske pravic«, Kateri predseduje. Ob odbodu irz Pariškega letališča Orly je časn -
unst: «Kar me je še posebno zadelo, je dejstvo, da v vsej tej krizi, in iz dobro razumljivih razlogov, ni evropska gospodarska skupnost kot taka imela nobene vloge«
Karjem”dpial ria bo verjetno Zli-1 »Lahko je reči, da bi se moglo vS.° Pustil	v dplptnriii o t' rcSit> 7 uvedbo skupne rezervne va-
3?. sY9.-le mest0 v delegaci i 1 ,ute Toda t0 bi predpostavljalo re-
šitev vseh problemov, t j. obstoja skupne politike šestih na sektorjih gospodarstva, splošne politike, mezd, cen, davkov itd. in da se ta politika na vsakem omenjenem sektorju poveže s splošnim ravnotežjem, ki naj ne bo ogroženo. Težko je pričakovali, da bi sedaj bili taki' pogoji.«
De Murville je nato dejal, da je treba upoštevati tudi kmetijstvo. Dejal je. da je bilo skupno kmetijsko tržišče ustanovljeno in deluje, vendar pa ni prineslo francoskeriiu kmetijstvu vsega zadoščenja, ki so ga pričakovali. Po njegovem mnenju je to zaradi tega, ker se je dajal prevelik poudarek cenam. Iz tega je sledilo povečanje bremen, ki jih ni nihče predvideval ne da bi še zavarovale koristi celotne kategorije kmetov v Franciji, za katere se vprašanje postavlja na zelo različne načine.
Zatem je de Murville ponovil znano francosko tezo o potrebi reorganizacije celotnega mednarodnega valutnega sistema.
Glede francoskih ukrepov za o-zdravljenje gospodarstva je de Murville izjavil, da nikakor ne misli začeti namerne politike deflacije. Gre za to, da se ohrani ravnotežje in da se torej ne spustijo niti v inflacijo. Prvi ukrepi stremijo po učinkih v zunanji trgovini: olajšati izvoz, omejiti uvoz. Potrebno pa je tudi razviti investicije. De Murville je izjavil nato, da bi razvrednotenje franka povzročilo zvišanje cen, tako da bi morali vse začeti znova. Vlada je odločena preprečiti dviganje cen, toda sprejeti ukrepi ne pomenijo «splošne blokade«. Blokada cen bi preprečila napredovanje proizvodnosti. Glavna akcija vlade je preprečiti pretirano zvišanje cen in vlada je odločena zelo strogo nastopili
Letalska nesreča Najbrž 47 mrtvih
ANCHORAGE (Alaska), 2. - Neko letalo je padlo na jezero Spotsy v zapuščeni in neprehodni pokrajini, pokriti z visokim snegom ob temperaturi nad 20 stopinj pod ničlo. Zdi se da od 34 potnikov in 3 članov posadke ni nihče ostal živ. Nekateri piloti poročajo, da je le-
Buscemi, 37-letni Giorgio Garofalo in 38-letni Salvatore Agostino. Zlasti je resno zdravstveno stanje Garofala, ki je prejel štirinajst zrn iz strelnega orožja v trebuh in torej skoro ves rafal iz brzostrelke.
V	bolnišnici sta še lažje ranjena dva delavca, Giano in Paolo Caldarella, ki sta ranjena prav tako s streli iz strelnega orožja.
Skupno gre torej za sedem oseb, kar priča, da je policija divje streljala, saj ni moglo iti'za neki slučajni strel enega policista, ki je «izgubil živce*.
V	bolnišnici sta tudi dva policijska funkcionarja in to namestnik kvestorja dr. Samperisi, ki je dobil udarce po glavi in po nogah in načelnik letečega oddelka, ki je dobil udarec v trebuh in v glavo.
Streljanje na neoborožene stavkajoče kmetijske delavce je vzbudilo izreden odjek po vsej Italiji in to tako v političnih kot v sindikalnih in drugih krogih. Povsod je prišlo do javnega izraza ogorčenja.
Minister za notranje zadeve Re-stivo je takoj, ko je izvedel za to vest, poslal v Sirakuzo namestnika policijskega poveljnika dr. Loreta, da izvede preiskavo. Istočasno je tudi suspendiral kvestorja Sirakuze dr. Vincenza Politija.
Predsednik vlade Leone je v tej zvezi pozval notranjega ministra na razgovor, med katerim sta izrazila odločnost vlade, da sc celotna zadeva povsem osvetli.
Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij iz Palerma so zvečer sporočili, da bodo predložili predsedniku sicilijanske deželne skupščine resolucijo, v kateri bodo zahtevali, da intervenirajo polt cijske sile med sindikalnimi mani festacijami neoborožene.
Odločne izjave so dale vse tri vsedržavne sindikalne organizacije,. CISL na najbolj odločen način utK žaluje policijsko akcijo m zahteva ostro preiskavo. CGIL 'obsoja pokol, ki ga je naredila policija, opozarja vlado na strahoten dogodek ter poziva vse politične sile, da se enkrat za vselej konča s takimi metodami, ki samo zaostrujejo socialne napetosti in ki niso v skladu z demokratičnim razvojem v Italiji.
Poslanci PSI so vložili vprašanje na ministra za notranje zadeve, v katerem sprašujejo, kako je mogoče, da je prišlo do takšne intervencije policijskih sil in če se je že ukrepalo proti krivcem Tajnik komunistične skupine v poslanski zbornici posl. Maschiella pa je zahteval takojšnje izredno sklicanje komisije za notranje zadeve in za delo, da se proučijo dogodki in kriteriji, po katerih je policija intervenirala.
O odločnih reakcijah prihajajo vesti iz raznih krajev in so tako sindikalne organizacije v Milanu enotno proglasile za jutri 20-minutno protestno splošno stavko.
Predsednik republike Saragat je zahteval od predsednika vlade, da ga obvesti o okoliščinah, zaradi katerih je prišlo do tako tragičnih žrtev.
V topniški spopad so posegle tudi izraelska letala, ki so bombardirala jordanske položaje.
Jordanski predstavnik pri OZN je v zvezi z včerajšnjim napadom poslal protestno pismo tajniku U Thantu.
Izraelski zunanji minister Abba Eban je dospel danes v Nikozijo, kjer se bo sestal z U Thantovim posebnim odposlancem Gunnarjem Jarringom.
Egiptovski predsednik Naser je govoril danes na izrednem kongresu Arabske socialistične zveze, ki so ga sklicali za proučitev vzrokov nedavnih incidentov na univerzah v Mansuri in Aleksandriji. Dejal je, da ne more obstajati protislovje med revolucijo In mladino revolucije, in da ne gre pripisati krivda za študentske incidente vsej mladini. Predsednik ZAR je obtožil nekega provokatorja, ki ga je policija aretirala, da je sprožil nerede na izraelski ukaz.
V MONTECITORIJU DELEGACIJE KD, PRI IN PSI
Prvi dan tristranskih pogajanj za novo vlado
Ustanovili so pet paritetičnih komisij strokovnjakov ■ Včeraj so stavkali zdravniki pokrajinskih psihiatričnih bolnišnic
RIM, 2. — Danes so se pričela pogajanja med tremi strankami levega centra za obnovitev vlade, ki bo organsko uživala podporo KD, PSI in PRI. Pogajanja se vrše v Montecitoriju in so se delegati treh strank sestali dvakrat.
Krščansko demokracijo na poga ednika
a-
janjih zastopajo poleg predsednika vsedržavnega sveta Scelbe še predsednika parlamentarnih skupin posl. Sullo in sen. Gava ter oba namestnika tajnika Piccoli ter Forlani, Za PSI so v delegaciji poleg predsednika stranke Nennija še tajnik Fer-ri, podpredsednik socialistične skupine v senatu Albertini, namestnik tajnika Cariglia in oba prejšnja tajnika stranke Tanassi ter De Martino. Republikance zastopajo tajnik stranke in predsednik repubikanske skupine v poslanski zbornici La Malfa, namestnik tajnika inž. Sal-moni ter sen. Cifarelli.
Dopoldanski del razgovorov je trajal tri ure in je predsedniški kan-diuat Rumor poročal o programu in o politični orientaciji vlade na osnovi posvetovanj in zadnjih sklepov vseh treh strank. Kasneje je sklenil Rumor dejal novinarjem, da so ustanoviti tehnične komisije, ki se bodo ukvarjale s konkretnimi vprašanji.
Rumor je v svojem govoru vztra-
jal na nujnosti, da se obnovi stabil- pričele z delom.
u-	--*—	po koncu današnjih obeh sestan-
JUl 11C* MUJ1IUOU, uu ov vuiiu v l JtUUIt
no vlado, ki bo lahko vodila točno opredeljeno obnovitveno politiko. Glede zunanje politike je Rumor potrdil voljo za krepitev procesa pomirjen ja, vendar pa istočasno tudi odločno atlantsko povezanost. Govoril je tudi o nekaterih konkretnih vprašanjih, kot so gospodarsko načrtovanje, šola. pravice delavcev in gospodarske zadeve.
Na popoldanskem delu zasedanja so spregovorili predstavniki raznih strank, pri čemer niso šli v podrobnosti, temveč so imeli dokaj obsežne govore bolj načelnega značaja
Sporedno s tem pa so že imenovali pet komisij, v katerih bosta po dva strokovnjaka za vsako stranko in ki se bodo ukvarjale z naslednjimi vprašanji: gospodarstvo in pri tem še zlasti vprašanje polne zaposlenosti, pokojnin in kmetijstva; šolstvo in pri tem univerza, srednja šola ter vprašanje sodelovanja študentov: ustavne zadeve, pri čemer gre v bistvu za dežele; civilne pravice, pri čemer gre za obnovo kodeksov, družinski zakon itd.; socialna vprašanja, pri čemer bodo še zlasti podrobno preučili pravice in sodelovanje delavcev v podjetjih. Vseh pet komisij bodo ustoličili jutri, ko bodo tudi
iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PLENARNA SEJA CK ZKJ
Začele so se temeljite priprave za 9. kongres ZK Jugoslavije
Kongres bo 11. marca 1969 - Bitka za socialistični samoupravni sistem že dobljena
Izraelski vdor na jordansko ozemlje
TEL AVIV, 2. — Izraelski komandosi so včeraj vdrli na jordansko ozemlje in razstrelili dva mostova. Istočasno je na severnem delu linije premirja med Izraelom in Jordanijo prišlo do topniškega spopada, ki je trajal štiri ure.
Akcija komandosov naj bi pomenila — kot je izjavil' izraelski vojaški glasnik — represalijo proti vdorom arabskih gverilcev na izraelsko ozemlje. Z uničenjem železniškega in cestnega mostu, kakih sto km južno od prestolnice Am
talo preklano na dvoje, en del je mana, so bile pretrgane vse zveze v jezeru, drugi zunaj; ni pa zna- med mestom in edinim jordanskim kov življenja. Morda je letalo ek- pristaniščem v Aqabskem zalivu, splodiralo v zraku. Nesreča se je štiri osebe, med temi dva civili-dogodila ob 20.50 po ital. času. I sta, so bile ubite.
Bilanca prvega leta srčnih presaditev
S SJ4txonovega S v!'-Toda io bi predpostavljalo re
peli hiši Glede nove faze par - i iiiimiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiniiiiiiiimiiiimiiiHHiuHniniiiiiiiiHHiimiiHiiiniHiiiHHiHiiiiiiiHniHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiH
tibh pogajanj je Harriman izrazil Up?nje, da se bo konferenca kmalu ~9cela, čim bo prispela v Par z |algonska delegacija in bodo r*-številni procedurni problemi.
7?' je tudi razumeti, da bo eden prvih ciljev ameriške deleg i-uie sporazum za prekinitev bojev.
^.“Užnovietnamski predsednik Vtn Ln>eu je danes v Sajgonu ukaz d p'Urno premirje ob priliki božič i.
, temirje se bo začelo 24. decert-..ob 18. uri po krajevnem čas i. sph	Pred kratkim predlaga a
t^uemdnevno premirje, ki naj )i lalalo od božiča do novega let t.
Ameriški lovski bombniki so v*3 :-aJ , bombardirati južni predel d “heariziranega pasu, medtem 1 o u: bombniki «B-52» danes zjutraj GjUtbardirali oporišča osvobodila h 0e„ v pokrajini Tay Ninh in ria °srednji planoti.	.
tj^vernovietnamski predsednik Mn sGi m'l je v pismu, ki ga je pc-iw.. Podpredsedniku FNO za poc-n De osrednjih planot, pozval jus -enntetna.rasko ljudstvo k tesnejš i ip,L . sti proti »ameriškim agresor -Sev ln Puhovim lakajem*. G'asil> rv,.Rrr|0vietnamske vojske «Quan
01 Nhan Dan* -
RIM, 2. — Sedemindevetdeset presaditev srca; 43 operirancev še živi, 54 jih je umrlo: takšna je dosedanja bilanca tega revolucionarnega sistema posega v srce eno leto po tisti noči med 2. in 3. decembrom, ko je v bolnišnici «Gro-ote Schuur* v Captovvnu dr. Christian Barnard prvič na svetu presadil bolniku srce človeka., ki je pred kratkim umrl. Med tistimi, ki so ostal; živi po presaditvi srca, živi eden (Philip Blaiberg) že 11 mesecev, drugi (p. Boulogne) približno 6 mesecev in pol, dva približno 5 mesecev, dva 4 mesecev, pet 3 mesece in trije 2 meseca in pol; vsi ostali so bilj operirani pozneje, 13 od teh v novembru.
Pred letom dni so pripeljali v prej omenjeno bolnišnico mlado žensko, žrtev avtomobilske nesreče. V neki bližnji sobi pa je bil 55-letnf Louis Washkanski, zelo bolan na srcu in v smrtni nevarnosti. Presaditve organov so bili že preizkusili na živalih, toda še nikoli ne na človeku. Kardiolog v
o ‘ Nhan Dan* pa poroča, da so
Rodilne sile osrednjih planot v I bolnici «Groote Schuur« dr. Bar-»li ■nHh desetih mesecih sestrelile | nard pa je tvegal ta poskus. Wa-j f Uničile na tleh skorai devetsto I shkanski je Imel 3. decembra zju-tal ter poškodovale 2800 vozil. I traj novo srce.
Dogodek je pretresel svet. Sodbe zdravniške znanosti in javnega mnenja niso bile soglasne. Toda kirurški poseg Barnarda je pomenil odločilen preobrat na področju srčne kirurgije. Postavljala so se težka vprašanja moralne, juridič-ne in religiozne narave. Poleg teh vprašanj pa je slejkoprej ostalo vprašanje biološkega značaja: pojava «zavračanja». Dokler bi se ta pojav ne odstranil, bi za nobeno presaditev še ne bilo zagotovljenega uspeha.
Washkanski je umrl 18 dni po operaciji. Louis Fierro, ki so ga o~ perirali 21. maja v Houstonu (dr. Cooley), je približno po štirih mesecih zapustil bolnišnico kot zdrav; dober mesec potem je nastopil pojav »zavračanja* in Fierro je štiri dni kasneje umrl. Tudi pri Everet-tu Thomasu — operiral ga je tudi dr. Cooley — je pojav nastopil 4 mesece po operaciji. Thomas je med tem že začel delati. Spravili so ga spet v bolnišnico in prof. Cooley je napravil drugo presaditev; bilo je v noči med 20. in 21. novembrom; Thomas je umrl 24 ur kasneje.
pravili v Houstonu. Prof. Cooley jih je napravil 19, od katerih se jih je 12 končalo s smrtjo. Devet presaditev je opravil prof. De Ba-key; pri štirih je že nastopila smrt. Med 19 posegi dr. Cooleya je tudi eden, kjer so pacientu presadili srce neke ovce; srce je bilo en teden.
Po Južni Afriki in ZDA so še v številnih drugih državah, zlasti ameriških, opravili poskuse presaditve srca; med evropskimi državami lahko navedemo Francijo, Anglijo, CSSR, Španijo ln SZ. V vrstnem redu je 50. pacient 16-let-ni Jugoslovan Dušan Vlačo, ki ga je v Houstonu 18. septembra operiral dr. De Bakey; deček še živi. Najstarejši operiranec je bil Cla-vls Roblain, ki je imel 66 let; o-perirali so ga v Parizu 27. aprila; umrl je 30. aprila. Samo 2 meseca pa je imela Debra Ann Lee. operirana 15. septembra v Houstonu; umrla je 16. septembra. Najstarejša živeča operiranca sta Fred Ever-man, operiran v Houstonu 20. julija, in Rosarie Brien, operiran v Montrealu 29. septembra; oba imata 59 let. Najmlajši živeči pa je
Od 97 presaditev so jih 28 o- omenjeni Jugoslovan.
(>)d našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — CK Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji plenarni seji pod predsedstvom Mijalka Todoroviča sklenil, da se 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavije skliče za 11. marec 1969 v Beogradu. Na dnevnem redu kongresa bo med drugim: poročilo o delu organov Zveze komunistov med 8. in 9. kongresom; politično poročilo predsednika Zveze komunistov Tita; resolucija o socialističnem razvoju Jugoslavije na osnovah samoupravljanja in nalogah Zveze komunistov, o sodobnih gibanjih in odnosih na svetu, politiki Jugoslavije in politiki Zveze komunistov Jugoslavije ter o idejno politični vlogi, o razvoju in organizaciji Zveze komunistov v pogojih samoupravljanja; načrt Zveze komunistov Jugoslavije, ter izvolitev najvišjih organov Zveze komunistov.
Kongres se bo pričel s svečano sejo, ki bo posvečena 50-letnici KPJ.
Plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji razpravljal o nekaterih materialih, ki bodo prqd kongresom dani v javno razpravo članstvu, med njimi o nalogah Zveze komunistov, o nadaljnji graditvi samoupravnih, družbenogospodarskih odnosov, o osnutku novega statuta Zveze komunistov Jugoslavije, osnutku poročila o delu CK Zveze komunistov Jugoslavije od 8. do 9. kongresa, o informaciji zveznega izvršnega sveta o kandidaturah za najvišje organe Zveze komnuistov in o predlogu v zvezi z izvolitvijo kandidatov iz organizacij Zveze komunistov v Jugoslovanski ljudski armadi.
Največja razprava je bila o tezah, ki se nanaša na naloge Zveze komunistov v nadaljnji graditvi samoupravnih in družbeno gospodarskih odnosov, o katerih je poročal Edvard Kardelj, v katerih se podrobno obdelujejo aktualna vprašanja in naloge v nadaljnjem razvoju družbeno-gospodarskih in samoupravnih odnosov na področju šolstva, znanosti, kulture, socialnega zavarovanja, družbenega samoupravljanja, na področju ustavodajnega, socialnega in kulturnega življenja in udejstvovanja delovnega človeka in končno nekatera aktualna vprašanja in naloge za nadaljnji razvoj političnega sistema, predvsem na področju demokratično družbenega delovanja občanov
Teze niso bile predložene za sprejem, temveč samo v oceno, ali so zrele za širšo javno razpravo. Ena od značilnosti tez je. da se izhaja iz stališča, da v sedanjem trenutku ni težišče akcije Zveze komunistov več na načelni obram bi socialističnega samoupravnega sistema, ker je ta bitka že dobljena, temveč na borbi proti vsem negativnim notranjim slabostim (ne-dograjenosti, nerešenim protislovjem, pojavom nezadostne poslovne in delovne učinkovitosti, neupravičeni socialni neenakosti, nezadostni odgovornosti, itd.).
Vsi ti pojavi se po mnenju avtorjev tez ne morejo uspešno premagati z državnimi intervencijami, niti ne samo s političnimi intervencijami. temveč se morajo prvenstveno z nadaljnjo obdelavo gospodarskih in družbenih odnosov samoupravnega sistema uvesti avtomatičen zaščitni mehanizem proti takim pojavom in tendencam. Z njimi je, po besedah Kardelja, potrebno spodbujati in usmerjati delovne ljudi na krepitev vedno bogatejših oblik samoorganiziranja integracije, vprašanja samoupravnih odnosov in s tem tudi na demokratične in humanistične odnose na vsem področju družbene dejavnosti.
CK je po razpravi naložil komisijam, ki so priuravile teze in osnutek statuta, da na podlagi razprave pripravilo dokončno teze in statut in jih dajo v javno razpravo.
Iz poročila o kandidaturah za najvišje organe Zveze komunistov se vidi, da je bilo za predsedstvo in ostali del konlerence Zveze komunistov Jugoslavije predloženih nad 54 odstotkov novih kandidatov. Od skupnega števila predloze-.nih ja 59 starih članov CK Zveze komunistov Jugoslavije, a 71 novih.
Na koncu seje je predsednik pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Kosova in Metohije Veli Deva seznanil člane CK o naj novejših protisocialističnih in reakcionarnih demonstracijah v nekaterih mestih pokrajine, o stališču pokrajinskega komiteja in o ukrepih, ki so bili sprejeti proti demonstrantom. CK Zveze komunistov je dal vso podporo stališču pokrajin skega komiteja in CK Zveze komu nistov Srbije, pozitivno ocenil de lovanje komunistov in delovnih lju di pokrajine proti protisocialistič nim izgredom in njihovemu zavze manju za uveljavitev narodne enakopravnosti in bratske enotnosti Albnacev, Srbov, Črnogorcev in Turkov v pokrajini.
Na podlaei sedanje preiskave po zadnjih demonstracijah je bilo aretiranih 15 organizatorjev in udeležencev demonstracij. Ti bodo odgovarjali pred sodiščem, nekateri za kazenska dejanja proti narodu in državi, drugi pa za materialno škodo, ki so jo prizadejali, za izgrede in kalitev javnega reda. Preiskava se nadaljuje. Odborniki mestne skupščine Prištine so poleg tega na včerajšnji izredni seji soglasno zahtevali, da se takoj suspendirajo vsi šolniki, ki so sodelovali v organizaciji oziroma se udeležili demonstracij, in da se preveri upravičenost dajanja štipendij študentom, ki so bili vmešani v demonstracije.
B. B.
0 gospodarstvu Zahodne Nemčije
BONN, 2. — Profesor Herbert Giersch, ki je član odbora strokovnjakov, ki vsako leto pripravi svoje mnenje o gospodarskem stanju v Zahodni Nemčiji, se je v intervjuju reviji «Der Spiegel* izrekel za revalvacijo marke.
Giersch je izjavil, da je upal, da bo nedavna konferenca kluba desetih v Bonnu omogočila splošno ureditev valutne paritete glavnih valut sveta in s tem zagotovila za neko razdobje ustaljenost cen in varnost v mednarodnih gospodarskih odnosih. Po njegovem mnenju «če Nemci pravijo, da je marka ena najmočnejših valut sveta, morajo biti pripravljeni napraviti |o drago sorazmerno z njeno kupno močjo. Nobena država ne bi smela biti prisiljena od drugih — in toliko manj od nas — sprejeti nekatere odločitve v gospodarski in valutni politiki. Ne pritiče Zvezni republiki dajati nauka ostalemu svetu«.
Prof. Giersch meni, da je odklonitev revalvacije marke prispevala k temu, da se je vprašanje spremembe valutne paritete spremenilo v vprašanje prestiža, s čimer je prispevalo «k zastrupljenju mednarodnega ozračja*.
Po njegovem mnenju vsekakor pomenijo ukrepi bonskp vlade za spodbujanje uvoza revalvacijo marke za približno tri odstotke. Če seštejemo ta učinek z učinkom, ki bi ga morali imeti francoski ukrepi v Nemčiji, bi praktično dosegli revalvacijo marke za 3,5 odstotka.
V isti reviji je tudi predsednik zvezne banke Blessing izjavil, da u-krepi, ki jih je uvedla bonska vlada, imajo praktično učinek evalvacije Obžaloval je, da so ukrepi, ki so jih sprejeli v Franciji, deloma privedli zopet k razdobju dirigi-zma, kj «je na žalost nalezljiv«. Blessing na upa. da spričo dejstva, da so bili tl ukreni snrejeti za o-mejen čas, «ne bodo zmanjšali svo-
bode, ki se je dosegla v zadnjih letih na mednarodnem sektorju«.
kov niso hoteli sodelujoči ničesar določnejšega povedati novinarjem, češ da so se dogovorili da ne bo do poročali o poteku razgovorov. Vendar pa so bili vsi precej optimistično razpoloženi, po drugi plati pa niso niti od daleč hoteli predvideti, kdaj se bodo pogajanja končala, kar pomeni, da predvidevajo trda in dolgotrajna pogaiania.
V	L’Aquili Sc nadaljuje proce* proti obtožencem, ki jih krivijo za strahotno nesrečo v Vajontu. Danes je bilo le krajše zasedanje sodišča, med katerim je odvetnik civilne stranke zahteval, da sodišče zahteva podrobno poročilo o smrti odnosno o samomoru inž. Maria Pancinija. Odvetnik je ugotovil, da je inženir vedno trdil, da je nedolžen in da je nerazumljivo, zakaj bi kar naenkrat naredil samomor. Pa tudi to ne v neki izredni zmedenosti, da bi se na primer zastrupil ali ustrelil s samokresom, temveč da je dolgo in podrobno u-redil stanovanje za zastrupitev s plinom, ko je istočasno tudi že pripravil kovčke - za pot v L’Aquilo. Odvetnikovi zahtevi se ni uprla niti obramba niti javni tožilec, sodišče pa je odločilo, da bodo počakali na uradni mrtvaški list in da bodo po tem odločali.
V	Benetkah pa je preiskovalni sodnik zanikal, da bi obstajala kakršna koli skrivnost v zvezi s smrtjo inž. Pancinija. Preiskovalni sodnik trdi, da niso našli nobenega pisma, da pa po drugi strani ni dvomov, da gre za resnični samomor.
Danes se je pričela po vsej Italiji stavka zdravnikov pokrajinskih psihiatričnih bolnišnic, ker ni bil izdan ustrezni medministrski dekret o njih položaju, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo izgubljenih deset milijard lir, ki so bile z zakonom že predvidene.
Pred novimi Slavkami
PARIZ, 2. — V francoski avtomobilski industriji so na vidiku nove stavke. Delavci družbe Renault v Boulogne Billancourt, t.j. tisti, ki so maja začeli stavkovno gibanje, so sklenili, da bodo v četrtek stavkali, zlasti proti višanju cen. Med referendumom, ki so ga izvedle tri glavne sindikalne organizacije, se je 35 odstotkov od trideset tisoč delavcev te tovarne izreklo za štiriindvajseturno ali daljšo stavko, 40 odstotkov za poldnevno opozorilno stavko. Samo deset do petnajst odstotkov delavcev se je izreklo proti vsaki protestni stavki.
iiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinumiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiimtiiiititiiiiiiiiiiM
Dva nacistična zločinca pred sodiščem v Zah. Nemčiji
Izsledili so krutega morilca v taborišču Treblinki
Naročniki! Bralci!
Kdor se prvič naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list zastonj vse do konca letošnjega leta. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo s slovenskimi pesmimi.
Tudi tisti, ki bodo poravnali naročnino za vse leto 1969, dobijo v dar lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo s slovenskimi pesmimi.
Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad, žreb bo določil srečne dobitnike!
BONN, 2.
Zahodnoberlinsko
državno pravdništvo je zahtevalo dosmrtno ječo za bivšega nacističnega sodnika Joachima Rehseja, ki je kriv, da je kot član nacističnega sodišča prispeval k obsodbi na smrt 230 oseb iz političnih razlogov. Razsodbe so izrekli med vojno pod predsedstvom Rolanda Freislerja proti osebam, ki so med privatnimi razgovori kritizirale nacistične voditelje ali so izrekle dvom o «končni zmagi«.
Državno pravdništvo obtožuje Rehseja, da je zavestno kršil zakon, zato da bi ustrahoval prebivalstvo, ki je bilo naveličano vojne, in da bi s terorjem vsilil politično voljo nacističnih voditeljev.
Zahodnonemške oblasti so petindvajset let po pokolih v Treblinki izsledile eqega najbolj krutih morilcev tega koncentracijskega taborišča; ta je 47-letni Frttnz avviderski.
Rus Grosstnann govori v eni svojih dokumentacij o Treblinki o Swi-derskem, ki je bil paznik v omenjenem taborišču. V knjigi se bere tudi naslednja izjava neke priče; «V nekaj minutah je nekoč ubil s kladivom petnajst dečkov v starosti od osem do dvanajst let, ker niso mogli več delati.«
Nacistični zločinec, ki je kot ruski vojak zgubil leta 1941 eno oko in je padel v nemško ujetništvo, se je ponudil kot prostovoljec ter se je nato vežbal za esesovca, dokler ni postal načelnik skupine paznikov v Treblinki. V zadnjem času je živel v bližini Duesseldorta.
Po vojni mu je po kratkem ujetništvu pod Američani uspe'o zabrisati sled za seboj s tem da si ie nadel ime Franz Zerr. Njegova žena ni nič vedela o njegovi preteklosti. Sele leta 1959. ko je bila objavljena Grossmannova knjiga «Pekel v Treblinki«, je državno pravdništvo začelo iskanje, ki se je te dni zaključilo z izsleditvijo zločinca.
Nixon
o svoji politiki
NEW YORK, 2. — Novi ameriški predsednik Nixon je imenoval danes univerzitetnega docenta Kis-singerja za svojega svetovalca za zadeve državne varnosti. Nixon je izjavil, da bo imel Kissinger nalogo reorganizirati svet za državno varnost tPr razviti nove Ideje in novo politiko za kritične probleme, s katerimi bo njegova uprava ime-
glavnlh nalog Kissingerja poskrbeti, da predsednik «ne bo poslušal samo tistega, kar hoče poslušati*.
Nixon je dalje dejal, da bo med glavnimi nalogami njegove uprave okrepiti in še dalje razvijati odnose ZDA z zahodnoevropskimi državami.
Na vprašanje, ali de Gaulle predstavlja oviro za izboljšanje odnosov med ZDA in Francijo, Je Ni-xon odgovoril: «Ne verjamem, da gre Evropa lahko naprej brez Francije, in ne verjamem, da Franclja gre lahko naprej brez Evrope. Menim, da general de Gaulle misli prav tako.*
Na vprašanje, katera so najnujnejša vprašanja, s katerimi bo njegova vlada imela opravek, je Ni-xon dejal, da je Vietnam prvo med temi vprašanji, Srednji vzhod pa mu sledi od blizu. Zatem je dejal, da je poslal bivšega guvernerja Pensilvanije Williama Scrantona na Srednji vzhod, da zbere Informacije.
Za Christme de Rivoyre letošnji «Prix Interaflie
PARIZ. 2. — «Pri:r Interallie», zadnjo (v letu) od velikih francoskih literarnih nagrad, je prejela Christine De Rivopre za svoj roman «Le petit matim, (zal. Gras-set). To je peti roman 47 letne pisateljice, ki je literarna urednica pri ženskem tedniku «Marie Claire*. Nagrado ji je razsodišče dodelilo že pri vrvem glasovanju.
Podeljene nagrade «Antonio Feltrinelli»
MILAN, 2. — Pier Luigi Nervi, Pericle Fazzini, Luigi Moretti, Gian Francesco Malipiero in Francesco Arcangeli so prejeli nagrade za u-metnost «Antnnio Feltrinellh za leto 1968. Nervi je prejel mednarodno nagrado za arhitekturo v znesku 20 milijonov lir; nagrade — za italijanske državljane — za kiparstvo, arhitekturo, glasbo in umetnostno kritiko (po pel milijonov) pa so dobili ostali zgoraj navedeni. Slovesnost izročitve nagrad bo 5. decembra v Milanu na izrednem za-
la opravek. Dodal je, da bo ena sedanju Accademie de i Lincei.
3. decembra 1968
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6.5, najnižja 3.8, ob 19. uri 5 stop., vlaga 60%, zračni tlak 1019,9 stalen, veter 25 km severovzhodnik, sunki vetra 55 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13.5 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 3. decembra
FRANČIŠEK Ksav.
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.54 — Luna vzide ob 15.05 In zatone ob 6.07 Jutri, SREDA, 4. decembra BARBARA
DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA
Na dnevnem redu so samo odgovori na razna vprašanja in interpelacije
Jutri bo deželni svet razpravljal o osnutku v prid turizmu ■ Seja prve komisije in deželnega odbora
Danes ob 9.30 se bo zopet sestal deželni svet, ki bo posvetil svojo sejo vprašanjem in interpelacijam. Jutri bodo v deželnem svetu razpravljali o zakonskem osnutku deželnega odbora o ukrepih za razvoj turizma v deželi. O osnutku bo poročal svetovalec de Rinaldini. Z zakonskim osnutkom bodo zagotovili »rispevek krajevnim turističnim u-■tanovam, ki so zašle v stiko ker Mm ni ministrstvo za turizem in pritrditve odstopilo dela dohodkov od taks na prireditve. Osnutek predvideva tudi, da bo opravljalo nadzorstvo nad krajevnimi turističnimi u-stanovami deželno odborništvo za turizem ter da bo odbornik za turi-*em po sklepu deželnega odbora imenoval tudi predsednike teh ustanov.
Danes se bo sestala ludi prva komisija za zadeve predsedstva krajevne ustanove, finance in proračun ter bo proučila zakonski predlog ivctovalcev furlanskega gibanja po spremembi člena 2 zakonskega o-snulka 23 iz oktobra 1965, ki predvideva razne podpore za prispevke. Popoldne pa bo redna reja deželnega odbora.
Po odobritvi deželnega proračuna čaka deželni svet še važna razprava o predlogu državnega zakona za uresničenje člena 50 statuta, ki predvideva izredne državne prispevke za razvoj dežele. Kot smo že poročali, je gospodarsko - socialni odbor že izrekel ugodno mnenje o osnutku zakonskega predloga, ki ga je pripravil deželni odbor Toda vse ne pojde gladko, ker so predstavniki sindikatov glasovali proti temu osnut-ku.
Ko bodo snravili pod streho ta zakonski predlog, bo dokončano delo sedanjega začasnega odbora v skladu s sporazumom med socialisti demokristjani in republikanci, ki ie določal, da bodo konec leta ponovno proučili položaj in začeli nova pogajanja na podlagi novega programa. 'Formalno ho torej nastala kriza pri čemer hi lahko deželni odbor n’’-oliko nreosnovali ali na potr-d:’i nic,Tovo sedanio - -stavo
Med razpravo v deželnem svetu je namreč socialist Pittoni izrekel svoje nezadovoljstvo z dosedanjimi rezultati iz česar bi lahko sklepali, da bodo morali demokristjani svoio gospodarsko in socialno politiko nekoliko spremeniti, da se obnovi oziroma podaljša sodetovanie. Po drugi strani pa vemo, da je PSI se-stavliana kat iz petih struj in da socialistični odborniki, ki seveda niso mogli spregovoriti v razpravi, -pripadajo drugačni struji kot Pitto-, ni. Tudi to bi utegnilo imeti pri pn-hodnjh pogajanjih svojo težo. Po drugi strani pa tudi demokristjan-ska levica ni v celoti zadovoljna s politiko deželnega odbora m je bilo glede tega slišati v obračunski razpravi razne čeprav le boli blage, kritike. Kot vidimo, je torej položaj precej zapleten in že v kratkem se Bo videlo, ali bo moč nadaljevati politiko leve sredine. Je na tudi res, da v sedanjem položaju m drugih možnosti in izbir.
Divini odbor KD za organski levi center
V Gorici se je včeraj sestal de-ielni odbor Krščanske djrnokraci-je, na katerem je o sedanjem političnem položaju poročal predsednik deželnega sveta dr. Berzanti. Orisal je med drugim tudi dosedanjo zakonodajno dejavnost deželnega sveta. Za njim je spregovoril tajnik KD Tonutti. ki je še posebej pozval republikansko in socialistično stranko, naj vprežeta vse sile, da bo čimprej dopolnjen delovni program koalicije leve sredine. Pri tem je omenil zakonski predlog o izvajanju čl. 50 deželne-1 ga statuta. Dejal je, da sodi, da I je treba glede tega uresničiti vse sprejete obveznosti.
Tonutti jo komentiral tudi vsedržavno stanje. Deja! je, da je državi potrebna trdna vlada, v kateri bi morali biti predstavniki vseh struj KD.
Coloni in Cian sta se vrnila iz Belgije
Pokrajinski tsjriik KD iz Trsta Coloni in iz Gorice Cian sta se vrnila s potovanja v Strasbourg in Bruselj, kjer sta bila skupno sekcijo za inozemstvo krščanske demokracije. Med sestanki pri evropskem parlamentu in pri evropski gospodarski skupnosti sta de-mokristjanska voditelja iz nase dežele načela številna vprašanja ki se tičejo Furlanije - Julijske krajine. Med drugim so obravna-
potrebno čimprej izdati primerne u-krepe in zakone v sedanjih hudih gospodarskih razmerah v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ker se število zaposlenih krči, pada zaslužek kmetovalcev ter se krči potrošnja.
Zaradi lega omenjena komisija izraža mnenje ila bi bile potrebne posebne pobude deželnih ustanov in parlamentarcev da se ohrani demokratični pomen nadzorstva, ki naj bo funkcionalen in racionalen obenem, in da se dajo spodbude za učinkovito sodelovanje vseh ekonomskih komponent, med katerimi je tudi zadružništvo, za ekonomski razvoj dežele. Na ta način bi se pri zasebnih in zadružnih operaterjih valorizirala in uveljavila vloga in delovanje dežele Furlanija - Julijska krajina.
vali vprašanje politike mejnih dežel v okviru EGS, nameravane gospodarske sporazume med EGS in Jugoslavijo, politiko prevozov v EGS ter industrijsko koncentracijo s posebnim poudarkom na lad-jedelstvo in na tekstilno industrijo. Sestali so se tudi z belgijsko krščansko socialno stranko, pri čemer so izmenjali mnenja glede odnosov med različnimi narodnimi skupnostmi.
Tajnika KD sta se večkrat sestala tudi z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Medieijem, s predsednikom EGS Rejem in podpredsednikom Coppejem, z belgijskim ministrom za odnose med skupnostmi Tindemannom in s tajnikom krščansko socialne stranke.
Seja dež. komisije za zadružništvo
Na zadnji seji komisije za zadružništvo pri deželni upravi, ki ji predseduje odbornik Varisco, so odobrili priporočilo članov Zveze zadrug (Poletto, Andrian, Orsettigh, Chia-randa in Kodrič) glede vloge zadružništva in podpore ki jo mora dežela dati zadružnim ustanovam.
Po diskusiji deželnega sveta glede deželnega proračuna za prihodnje leto, pravi omenjeno priporočilo, deželna komisija za zadružništvo u-gotavlja, da prihaja do znatne zakasnitve pri izvajanju ukrepov deželnih ustanov, tako da ob koncu letošnjega poslovnega leta niso še izplačali prispevkov, ki so jih odobrila razna odborništva v korist gospodarskih, sindikalnih in zadružnih ustanov. Z zaskrbljenostjo opaža pojav kontrole računskega dvora, ki resno zavira delovanje upravnih organov in zavlačuje izvedbo naložb, ki so jih razne ustanove vključile v svoje načrte, računajoč na nodporo dežele. Komisija izraža tudi svojo zaskrbljenost zaradi razmerja, ki se ustvarja med državno in deželno u-pravo s krčenjem pomena in vsebine deželne avtonomije. Pri tem o-tnenjena komisija pripominja, da zakasnitve pri izplačilu prispevkov hudo obremenjujejo in povzročajo težave gospodarskim in zadružnim ustanovam, ki vlagajo vse napore za izvedbo gospodarskega načrtova-„„„„„„„„„„„...................mi.....................
ZA IZBOLJŠANJE PREJEMKOV IN NOVO POGODBO
Uspela enotna stavka trgovinskih uslužbencev
Stavkali so tudi zdravniki v psihiatrični Bolnišnici in v zdravilišču INPS
Odposlanstvo stanovalcev IA€P pri podžupanu Lonzi
Številno odposlanstvo stanovalcev stanovanj IACP, ki so bili hudo prizadeti zaradi zvišanja stanarin, je šlo včeraj zjutraj na županstvo protestiral in prosit za takojšnji poseg občinsko uprave za rešitev spora, ki se tiče nad 4000 družin.
Občinska svetovalka Jole Burlo, ki je skupno s svetovalcem Gior-giom Rossettijem spremljala odposlanstvo, je orisala podžupanu profesorju Luciu Lonzi vzrok protesta, kar so pozneje še podrobneje obrazložili podžupanu drugi člani odposlanstva.
Obsodili so krivičnost ukrepa, ki resno prizadeva Sružine z ne-speremenljivim dohodkom, upokojence, katerim so zvišali stanarino od 5.000 na 8.000 lir na mesec in ki imajo samo 21.000 lir pokojnine itd. Zavrnili so tudi razloge, ki jih je navedla IACP za zvišanje najemnin, kajti v poslopjih, kjer so zvišali te stanarine, niso nikoli opravili nobenih vzdrževalnih del.
Podžupan Lonza je bil spričo teh argumentov v dvomu in se je obvezal, da bo občinska uprava posredovala pri deželi in pri IACP, da se takoj prekličejo poviški. Stanovalci so se podžupanu zahvalili in izjavili, da ne bodo plačali zvišane najemnine.
Mešani pevski zbor «Je.cobus Gallus« med nastopom v Nabrežini
V IZVEDBI PROSVETNEGA DRUŠTVA «lGO GRUDEN» V NABREŽINI
LEP USPEH « GRU1» NO v¥gA VEČ E U A»
Predsednik društvu Anlek Terčon je pozval k skupnemu delu za naš narodni obsloj in obsodil narodno mlačnost - Govor pisalelju Borisa Pahorja in koncert zbora «Jaeobus Gallus»
Prosvetno društvo «Igo Gruden« v Nabrežini je v nedeljo popoldne v počastitev 20-letn.ice smrti na-brtžinskega pesnika Iga Grudna, 100-letnice prve slovenske čitalnice v Nabrežini in 25-letnice vstaje slovenskega ljudstva, priredilo v svoji dvorani «Grudnov večer« in z njim začelo svojo novo prosvetno sezono. Občinstvo je za to priložnost do kraja napolnilo dvorano, kar samo dokazuje, kako si zeli kulturno-prosvetnih prireditev.
Proslavo je začel predsednik društva Antek Terčon, ki je spregovoril o pomenu vseh treh obletnic, katerim je bil večer posvečen.
Potem, ko je omenil Trubarja, velike revolucije v 19. stoletju in začetke našega narodnega prebujanja in slovenske zavesti, katerih sad je bila tudi ustanovitev čitalnice leta 1869 v Nabrežini, je Antek Terčon dejal, da smo sedaj
Včeraj je bila enotna stavka uslužbencev trgovinske stroke z izjemo trgovskih pomočnikov v trgovinah z živili. Stavka je zelo dobro uspela. Le v veleblagovnicah je stavkal majhen odstotek uslužbencev. Stavkajoči uslužbenci so šli v sprevodu po mestu s transparenti, na katerih so bili označene njihove zahteve. Pred veleblagovnicami in redkimi trgovinami. ki so bile odprte, so močno žvižgali in piskali, vendar ni prišlo do nobenega incidenta.
Pojutrišnjem, to je na dan pred sv. Miklavžem, bo splošna stavka trgovinskih uslužbencev, ki bo zajela tudi trgovine z živili
S stavko so uslužbenci protestirali, ker je bil za december ukinjen v trgovinah «kratki teden«. Poleg tega zahtevajo zvišanje plač in obnovitev pokrajinske dopolnilne pogodbe.
Stavkali so tudi zdravniki zdravilišča INPS in umobolnice. Zdravniki INPS zahtevajo spremembo ustro-ia zdraviliške službe v okviru zakona o bolnišnicah in izboljšanje prejemkov. Za časa stavke sla zagotovljeni dežurna služba in nujna zdravstvena oskrba.
Med stavko so ukinjeni obiski svojcev bolnikov v psihiatrični bol; nišnici pač pa so dovoljeni obiski v bolnišnici za kronične bolezni z vhodom iz Ulice dei Roveri.
Center za okulistiko v «Burlo Garot*olo»
V otroški bolnišnici «Burlo Garo-folo« so včeraj odprli že tretji center socialnega zdravstva, v krat-
česne bolezni otrok, se bo posvetil predvsem preventivnemu zdravlje; nju kratkovidnosti in škilavosti, ki marsikdaj že v mladih letih tare deco in ki se prevečkrat v samem začetku zanemarja, kar pa je zelo škodljivo.
Četrti center, ki bo odprt januar ja, pa bo za zdravljenje in diagno-stiziranje slušnih in govornih obolenj naravne in živčne narave.
Namen teh centrov (obstajata že centra za zobno zdravstvo in pravilno hranjenje) je spremeniti bolnišnico, predvsem pa otroško bol; nišnico, v preventivni in higienski center, ki naj starše privadi k pra; vemu odnosu do medicine, ki na; deco zavaruje pred boleznijo, in ne samo posega takrat, ko je bolezen že v teku.
Skupščina šolskega sindikata CG1L
Drevi ob 18.45 bo v prostorih Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares št. 8 skupščina članov šolskega sindikata CGIL.
Podelitev nagrade prof. Rutteriju
Včeraj je župan Spaccini na posebni svečanosti podelil nagrado, ki jo je šolske ministrstvo podelilo prof. tkjviu Rutteriju za zasluge pri širjenju kulturnega in umet-
K,,""	°dBr'‘l '"iSorVtffi SfSirekS
Center, ki bo specializiran za o-1 občinskih muzejev.
V nadaljevanju svojega govora je Antek Terčon počastil spomin pesnika Iga Grudna ob 20-letnici njegove smrti. Dejal je med drugim, da je «ta naš veliki vaščan vse svoje življenje posvetil borbi za naš narodni obstoj, borbi za našega delavca, za našega kmeta. Že kot otrok je videl, kako se mora kraški človek mučiti za košček kruha. Poleg tega pa so ga bolele še krivice, ki smo jih trpeli pod fašizmom. Iz vseh njegovih del jasno odseva ljubezen do domačega kraja, do Icraškega človeka. Videl je delavca, ki se je mučil v kamnolomih in to je doživeto podal v svojih pesmih. Z začetkom fašističnega terorja se je kot odvetnik postavil na stran preganjanih Slovencev». Zaključil je z besedami: cPodoba našega Grudna, ki je kljub težkim zgodovinskim razmeram ostal zvest svojim idealom in svoji veri, naj bo kažipot Primorcem in še posebej nam, da ne podležemo pritisku okolja in razmer, ampak trdovratno vztrajamo v boju za dosego naših pravic.»
Za predsednikom Terčonom je govoril pisatelj Boris Pahor o tern' ((Pisatelj in narodno občestvo«. Svoje misli je razvijal od Trubarja do današnjih pisateljev in pesnikov, o povezanosti njihovega u-stvarjanja s Trstom kar je dokaz, da smo Slovenci že od davna na teh tleh. Zaključil je z mislijo, da se moramo tudi danes boriti kot v prejšnjih časih za naš obstoj proti potujčevanju, da moramo teh prizadevanjih narediti vse, kar je v naši moči in si prizadevati tudi za učvrstitev gospodarskih osnov, kajti brez njih ne more biti trdnega narodnega življenja. Prj tem je dejal, da je to vprašanje bilo v zadnjih letih preveč zanemarjeno.
Sledil je nastoD pevskega zbora »Jacobus Gallus« pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca in delno pod vodstvom Janka Bana. Zbor je zapel okrog 20 pesmj in je njegov nastop bil dejansko že kar celovečerni koncert. S svojim ubra nim Izvajanjem je zbor doživel velik aplavz občinstva, kateremu se je zbor oddolžil s tem, da je dodal še Boštjančičevo ((Zabučale gore«, v kateri se je s svojim nežnim tenorjem uveljavil Pavle Ferluga, Predstavniki domačega društva so dirigentu poklonili šop rdečih rož.
Lep spored, v katerem pa smo pogrešali kakšno recitacijo Grudnovih pesmi, in glede na to, da so s prireditvijo hoteli počastiti tudi 25-letnico vstaje, kot je omenil sam predsednik, tudi kakšno partizansko pesem
m.......................
V SVETOVALSKI KOMISIJI ZA ZDRAVSTVO
Razprava o delovanju centra za socialno kinematografijo
Center še vedno deluje v zelo slabih gmotnih pogojih
«mt poklicani, da to delo nadaljujemo, seveda v sodobnejši obliki, vendar pa z nezmanjšanim elanom. Če je bilo takrat zelo važno, da se Slovenci zavedamo, katera mati nas je rodila, ni danes nič manj važno, da imajo še vedno isto pred očmi. Takrat so naši predniki šele začeli ustvarjati v tuji državi svojo narodno zavest, danes pa smo mi poklicani, kot pripadniki narodne manjšine, da zastavimo vse naše sile, da se kot enakopravni državljani narodnostno ohranimo. Kaj nam pomaga, če še tako dobro živimo, če pa kot Slovenci umiramo? Dolžnost nas vseh in ne samo nekaterih, prav ta, da se strnemo okrog edinega slovenskega društva, ki deluje pri nas in da s skupnimi močmi rešimo še to, kar se rešiti da. Zato danes ob tem našem lepem prazniku javno pozivam vse, zlasti izobražence, da nam priskočijo na pomoč. Delo, ki nas čaka, težko, ljudi pa, ki so priprav-'jeni delati je malo. Ne glejmo katere barve je obraz koga; vprašajmo se le če ta čuti slovensko in to naj bo nam dovolj kot osno-va za skupno delo na prosvetnem polju v naši vasi, v naši najbolj ogroženi občini.»
Potem se je govornik dotaknil krivic, ki jih je naš narod doživljal pod fašizmom in nasilja kateremu je bil podvržen. Govoril je o tem kako se je naše ljudstvo začelo upirati in kako smo ravno Slovenci, kot najbolj zatirani v fašističnem režimu, bili tisti, ki smo dali zgled odločnosti in pripravljenosti na brezkompromisni poj. Posebno mladina ni mogla ostati ravnodušna, saj so prav mladi tisti med prvimi, ki so od šli v gozdove in od katerih se mnogi niso vrnili. «Pravilno je — je dejal govornik — da se jih danes s hvaležnostjo spominjamo in počastimo za to, kar so storili, ne glede na njihovo politično gledanje ali prepričanje. Vsakdo izmed njih je bil junak in če mi danes lahko še govorimo po naše, če se lahko šolamo v našem lepem domačem jeziku, če se lahko še udejstvujemo v kulturnih, političnih, športnih in prosvetnih organizacijah, je to samo njihova zasluga. Zato bi rad danes vprašal vse tiste, ki se več ne zavedajo svoje narodne dolžnosti in ki brezbrižno dremljejo, ne meneč se za naše probleme: So se mar vaši očetje borili, so mar vaši bratje umirali za to, da se vi danes potujčujete?«
Danes,
3. decembra ob 20.30 bo v Slovenskem klubu v Trstu predvajan slovenski
film LUCI JA
posnet po znani Finžgar j evi povesti Strici.
Vljudno vabljeni 1
«Morilec brez plačila» v Teatro Stabile
Naj takoj povemo, da je uprizoritev Ionescove tridejanke «Morilec brez plačila» v režiji Joseja Qua glia ne samo dostojna, temveč zelo dobra in v marsikaterem pogledu celo navdušujoča. Če se tržaški gledalci vsaj doslej še niso mogli ogreti za to predstavo, je to torej pripisati prej formalnim značilnostim Ionescovega dela kot njegovemu tolmačenju na odru Stalnega tržaškega gledališča.
Režiser (juaglio jz namreč imel zelo srečno roko prav tako pri določanju zasedbe kot pri režijski zamisli, ki temelji predvsem na hitrem, včasih celo blaznem ritmu, na poudarjanju tesnobno dramatične vsebine besedila in na otožno bolečem nianslranju poetičnih prehodov, kar je bilo še zlasti vidno pri Boseltijevi interpretaciji glavnega junaka. Predstava je tako dobila, oblike velike tragične alegorije, v kateri so bili simboli potisnjeni v ozadje, da bi tako laže izstopali ljudje s svojimi žalostnimi banalnostmi in še bolj žalostnimi usodami v večnem konfliktu z družbo. Še posebna zasluga pa gre Qua-gliu. ker je Ionesca postavil kol klasika, to je kot avtorja, ki je s svojimi deli prišel v tradicijo, in ne kot eksperimentalnega dramatika, ki šele išče svoj najprimernejši način izražanja.
Imel pa je pri tem zelo olajšano nalogo, ker so mu vsi interpreti brez izjeme odlično pomagali, še posebej naj tu omenimo Franca Passatoreja. ki je ket arhitekt - ko misar podal idealno ionescovsko figuro. Sicer pa so tudi Lino Savo-rani kot Pijanec. Edmondo Tien-ghi kot Gostilničar, Alvise Battain kot Edoardo in Giornio Valletta kot Agent bili zelo učinkoviti in so izvrstno tolmačili duha Ionescovega dela. Giulio Bosetti je kot Beran ger nekoliko omahoval med rea’’~-mom in zasanjanim intelektuoliz-mom. Prav zaradi tega ni najbrž mogel podati pravega bistva teiste nornsth, ki jo uteleša B^ranger. Vsekakor se je ves čas obdržal na zelo visoki igralski ravni in še zlasti prevričljiv se nam je zdel njegov zaključni monolog.
Scene in kostumi Jacquesa Noela bi lahko bili vsaj po našem prepričljivejši, če bi se bodj posluževali barvnega kontrasta, kajti v arhitektonskem pogledu so se nam zdeli zelo v redu
Josip Tavčar
OTROCI, POZOR!
n tiiaJki Itnfipafoii
deluje poštna služba za
MIKLAVŽA
Toda ne gre za navadno, ampak raketno službo! Pomislite, v knjigarni vam ni na razpolago navaden poštni nabiralnik, ampak kar prava
POŠTNA RAKETA
ki bo v nekaj trenutkih kakor blisk odfrčala z vašimi pisemci in željami do Miklavža. Za izstrelitev rakete je že vse pripravljeno, le še vaša pi-semčka niso vsa prispela. Torej: pohitite, dragi malčki in Miklavž vam bo prinesel obilo lepih daril!
«ELEKTRO - PIONIR«
160
POSKUSOV
s področja elektrike m magnetizma. Za izvedbo teh poskusov vsebuje zbirka vse potrebne sestavne dele. ki so pravzaprav tehnične igrače.
Zbirka je namenjena otrokom obeh spolov od 10 do 15 let. za praktične poskuse doma in v šoli
ZELO PRIMERNO DARILO ZA MIKLAVŽA
TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje v sodelovanju s Cankarjevo založbo ob 50-letnici smrti slovenskega pisatelja Ivana Cr.nkar.ia
NATEČAJ
ki se ga lahko udeležijo učenci in dijaki vseh slovenskih šol, ki delujejo na ozemlju italijanske rcpuhlike. Natečaj velja za — ILUSTRACIJO CANKARJEVE CRTICE — osnovna in enotna srednja šola — PROSTI SPIS - vse višje srednje šole
Ilustracije in spise bo ocenila strokovna komisija. Prispevke je treba oddati najkas neje do 14. decembra letos.
Cankarjeva založba bo vse udeležence nagradila s knjigo, boljše prisnevke pa še nosebei z izbrano kniDnn zbirko.
Gledališča
v finnniriinskih orali so skunine nameščencev trgovin hodile v povorki po mestu in vabile še druge ^n^.nSk:h„ J	ifTlv.ne. Pred nekaterimi večjimi trgovinami so stražili karabinjerji
Pod predsedstvom občinskega odbornika za zdravstvo dr. Blasine se je v preteklih dneh sestala občinska svetovalska komisija za zdravstvo. Sestanka so se udeležili tudi nekateri občinski funkcionarji, odbornik za osebje Chicco in podpre-fekt dr. Rizzetto.
Na sestanku so razpravljali o delovanju centra za socialno kinematografi jo, ki deluje v okviru odbora za zdravstveno vzgojo pri uradu pokrajinskega zdravnika Zato se je ko. misija sestala na sedežu omenjenega centra, kjer sta režiserja Mauri in gospa Bombacci obrazložila dosedanje delovanje centra, ki na žalost še vedno deluje v težkih gmotnih pogojih
Nato so članom komisije predvajali nekaj filmov o zdravstveni vzgoji, ki jih je razlagal občinski zdravnik dr. Fabiani in ki so se nanašali na šolsko zdravstveno službo, na preventivno zdravljenje ženskih rakastih obolenj in na krvodajalski center. Vsi trije filmi, ki jih je izdelal tržaški center, so bili že vključeni v razne propagandne oddaje v inozemstvu in so služili hkrati kot vzgojno gradivo na področju socialne in preventivne medicine.
Člani svetovalske komisije so izrazili svoje priznanje nad doseženim uspehom tega centra in poudarili, da je treba še okrepiti dejavnost zdravstvene vzgoje zlasti s prikazovanjem raznih filmov. Poleg tega so člani komisije sklenili, da se bodo ponovno kmalu sestali in o-bravnavali vprašanje preureditve bolnišnic na Tržaškem.
Tržaški šofer ponesrečen v Vidmu
V Vidmu se je včeraj hudo ponesrečil 35-letni šofer, Tržačan Pa-squale Gallini. V Videm je s tovornjakom pripeljal bencin, ki ga je iztakal pri neki bencinski črpalki v Ul. Caccia. Da bi bolje nadzoroval pretakanje bencina je zlezel na vrh valjastega tankerja. Tedaj mu je nenadno zdrsnilo, da je zgubil ravnotežje in padel. Pri padcu se je močno udaril na železnem kretniku za prikolico. Nezavestnega Gallini-ja so prejeljali v videmsko bolnišnico, kjer so g? sprejeli na orto pedski oddelek s pridržano prognozo.
Po treh mesecih je v tržiški bolnišnici včeraj izdihnil Tržačan Roberto Macor, ki se je 6. septembra letos ponesrečil pri Villi Vicen-tini.
Včeraj-danes
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Barbo - Camiel, Trg Garibaldi 4. Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina AH7GEA, Ul. Ginnastica 6. G. Papa. Ul Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlFAlabaraa, Ul. dellTstria 7. Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg. S. Giovanmi 5. Mizzan, Trg Venezla 2.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. decembra 1968 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je 21 oseb
UMRLI SO: 75-letni Giordano Bia-soll, 84-letna Leopolda Cernlgol vd. Smrekar, 83-letnl Francesco Crecci, 27-letni Angelo Mauro, 82-letni Alojz Placer, 77-ietni Mario Čurini, 75-letna GHovanna Cerovaz por. Pec-chiari, 59-letna Gluseppina Volpato por. Zoli, 49-letna Emma Precali Me-divich por. Malolino, 63-letni Glovan. ni Benolich, 60-letni Egidio Carini, 47-letni Giovannl Sossi, 72-letna Ca-terina Gallo por. Urlini, 85-letna Ida Micheloni vd. Cauclg, 86-letna Čarobna Petrič vd. Viola, 80-letna Celestina Biloslavo por. Dionis, 73-letna Amella Vuga vd. Rusconi, 71-letna Carmela Simonetti, 73-letnl Luigi Nibbio, 70-letna Giovanna Balbi, 71-letna Emma Drioll vd. Coluccl, 80-letna Maria Manfe vd. Marsche, 47-letnl Bruno Germ, 78-letna Carmela Zerial por. Porzio, 64-letnl Oreste Cobol, 76-letna Caterina Božic vd Kokelj, 80-letna Maria Fragiacomo vd. Braiicovich.
Verdi
Prvo operno delo Ferruccia Buso-nija, napisano med leti 1906 in 1911 in doslej uprizorjeno samo v Firencah. bo prišlo prvič na oder gledališča Verdi v soboto ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah In balkonih.
»Izžrebano nevesto« bo vodil dirigent Fernando Previtall, nastopili pa bodo Nlcoletta Pannl (v glavni vlogi), Giuseppe ZecchiUo, Herbert Handt, Ugo Benelli, Renato Ercola-ni, Antonio Boyer, Giorgio Tadeo in Luc-io Robi.
Režija Giovannil Pob, scene In kostumi Mischa Scandella. Zborovodja Gaetano Riccitelb. Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic.
Teatro Štabne
Danes ob 20.30 v Avditoriju ponovitev Jonescove komedije ((Morilec brez plače« v režiji Josea Quaglie in z Giuliom Bosettljem v glavni vlogi.
V soboto in nedeljo v režij« Jose Guaglie in s sodelovanjem Bosettija in drugih bralna izvedba zadnjega Jonescovega dela «Lakota in žeja«. Ta komedija doslei še ni bila uprizorjena na italijanskih odrih.
Vstopnice za ((Morilca brez plače« so v prodaji v galeriji Prottl (tel. 36-372).
Nazionale 14.30 (Zadnja predstava ob 22.10) «Mayerli-ng». O. Sharif, C. Deneuve J. Mason, A Gardner Technlcolor.
Grattacielo 16.00 «L’armata a caval-lo». T. Konjovkova K. Mikolajevv-ska, M. Kozakov Agascope Prepovedano mladini pod 14 letom
Eden 16.00 «Le calde notti dl Lady Hamilton«. M. Mercier, R. Johnson, J. Mills. Technlcolor. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Fenice 15,30 (Zadnja predstava ob 22.10)	«11 medico della mutua«
Alberto Sord>
Excelsior 15.30 «Sissignore». Ugo To-gnazzi, Franco Fabrizi, M. Grazia Euccella G. Moschin. Technicolor.
Riti 15.00 «La rivoluzlone sessuale«. L. Antonelb, Crlstian Alegn.v. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Alabarda — Reklamna predstava.
Moderno — Zaprto.
Filodrammatico 16.30 «Manon 70». Catherine Deneuve, Samy Frey. — Technlcolor. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Don Chrsciotte e Sando Panza«. Franchi e Ingrassia.
Cristallo 16.00 «11 fantasma del pirata Barbanera«. Peter Ustinov Te-chmcolor,
Capitol 16.00 ((lndovlna chl viene a cena« S Tracy, S. Poltier. K Hepburn. Technicolor.
Impero 16.00 «Ruba al prossimo tuo«. Claudia Cardinale, Rock Hudson. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom
Vittorlo Venelo 16.00 «(Jnda lunga«. Tony Franciosa, Michael Sarrazin. Prepovedano mladini pod 18, letom. Technicolor.
Garibaldi 16.30 «Violenza per una mo-naca«. R Schlaffino. J. Richard-son. Technicolor.
Astra — Zaprto.
Ideale 16.00 «Dick Smart 2007». Richard Wyler, Margaret Lee. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Femmine delle ra-verne«. M. Besvvick, E. Ronay. Technlcolor.
Mali oglasi
HOLLESCH, TRG S GIOVANNI 1. 16-KARATNO ZLATO GARANT1HA-NO I KVALITETE. »06 LIH GRAM.
BOREAL SLADOLED išče spretnega prodajalca, sposobnega te vrste dela, Zagotovljena diskretnost. BOREAL — Padova tel 23-203.
Darovi in prispevki
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
PETER SHAFFER
ČRNA
KOMEDIJA
(Black Comedy)
Prevedel: DUŠAN TOMSE Scena: A. LAVRENČIČ Kostumi: A. BARTLOVA Svetovalec za gibe:
ANDRES VALDES Jezikovno vodstvo:
JANKO MODER Režija: MIRAN HERZOG
V	petek, 6. decembra ob 21. uri Abonma premierski in dijaški
V	soboto, 7. decembra ob 20.30 Abonma red «A» in športni
V	nedeljo, 8. dec. ob 16. uri Abonma red B (nedeljski popoldanski) in okoliški
Prodaja vstopnic od torka dalje pri blagajni Kulturnega doma v Trstu. Rezervacije na tel. 734265.
GLASBENA MATICA TRST
V soboto, 14. dec. ob 21. uri v Kulturnem domu
VOKALNO-
INSTRUMENTALNI
KONCERT
Orkester GLASBENE MATICE Mešani pevski zbor PD ((PRIMOREC«
Dirigent Oskar Kjuder
Solista:
Vilma Bukovec (sopran) Rudolf Franci (tenor)
Odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju
vabi k predavanju
STO LET PROSVETNEGA DELA V ŠKEDNJU IN NA KOLONKOVCU
Predaval bo
SAMO PAHOR
v sredo, 4. decembra ob 20.30 v prostorih Prosvetnega društva v Skednju.
Vstop prost!
Slovensko prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine priredi danes, 3. decembra ob 17. in ob 20.30 predvajanje jugoslovanskega filma:
K O Z A R A
Za MIKLAVŽA bo na OPČINAH, v Prosvetni dvorani v sredo, 4. in četrtek 5. XII. od 15.30 do 19. ure
RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE
Vabimo starše, da si jo ogledajo, saj je dobra mladinska knjiga primerno MIKLAVŽEVO darilo.
Tržaška knjigama
V spomin pok. Draga Stojkoviča daruje Ernest Malalan 3000 Mr za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
KMEČKA ZVEZA
vabi člane, kmete in polkmete na predavanje dr. Marjana Gregorčiča o kmetijskih strojih
DANES, 3. t. m. ob 19.30 v osnovni šoli v Mačkovljah.
JUTRI, ob 19.30 v osnovni šoli na Proseku na predavanje inž. Miloša Kodriča o vrtnarstvu in cvetličarstvu.
slovensko prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine priredi v četrtek. 5. decembra ob 18.30
miklavževanje
za otroke
Darila sprejemamo vsak večer od 20. ure dalie na sedežu društva.
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET Z OPČIN vabi mladino In odrasle na predavanje dr. Sonje Mašere in dr. Rafka Dolharja, ki bo danes, ]. decembra 1961 ob 2t.3< v Finžgarjevem domu na Opčl' nab. Tema predavanfa: »ŠPORT — VIR ZDRAVJA OD OTROSKB DOBE DO STAROSTI«.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub L. KO»^ bo Imel v sredo, 4. decembra t.l. r*"-ni sestanek od 19. do 20. ure v V** štorih kluba. Ul. dei Montecchl Sestanki so redno vsako prvo tretjo sredo v mesecu. Člani bol) prejeli vse zadnje novosti. Na v9* kem sestanku se sprejemajo nOv č'rnl In dobrodošli vsii filatelisti.
^ Sk
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
V Kanadi živeti šofer obsojen zaradi smrtne nesreče pri Proseku
Prehiteval je na križišču in trčil v nasproti vozeči avto Obsojen na 2 leti zapora in na odvzem vozniškega dovoljenja
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Pa-
jen v Tolminu, ki pa sedaj živi v Kanadi v kraju Schumacher Box 388 Ontario.
Lipušček je kanadski državljan, ki je lani v septembru živel v Colu pri Repentanru. V času nesreče, ki se je pripetila blizu Proseka 28. septembra lani, in sicer pri odcepu ceste za Vejno, je bil lastnik avta znamke «fiat 1300» TS 49980. Pri prometni nes>tči se je nekoliko poškodoval, toda pozneje so policijske Oblasti izgubile vsako sled za njim
v Salzanu, Coneglianu ;n Fontana-freddi. Prvostopni porotniki so jih oprostili obtožbe kriminalnega združevanja zaradi pomanjkanja dokazov, obsodili pa so De Tonija na tri leta in tri mesece zapora, De Štefanija na dve leti in dva meseca za-bora, Borella in Trentina vsakega na dve leti zapora in Granzotta na eno leto in štiri mesece zapora.
Proti razsodbi prvostopnega porotnega sodišča so se pritoziii obtoženci, ki so zahtevali obnovitev postopka spričo sklepov ustavnega sodišča glede kazenska postopka, o katerem naj ne bi odločal javni tožilec temveč preiskovalni sodnik.
Prizivno porotno sodišče je včeraj
vi/iaau itsuuiu. v Jdiiu .-»ivu ii.iiiu, | i iitmiu (juiumu souiscv je včeraj Čeprav je med tem javni 'ožilec iz- sprejelo zahtevo generalnega pravdal priporni ukaz	I dnika ter je potrdilo prvotno raz-
sodbo.
Nesreča v Barkovljah zaradi prehitevanja
V včerajšnjih prvih jutranjih u rah se je pripetila lažja prometna nesreča na križišču Ul. Bovedo in Miramarskega drevoreda.
Po nabrežju, ki je tedaj bilo prazno, je vozil svojo dauphine 24-letni Giovanni Codeglia iz Ul. Bonazza. Pred njim je bil mal' avto fiat 600, ki ga je vozila 40-let.na bolničarka Bruna Murzia por Chiereghin z Istrske ceste 7. Z njo sta se v avtu peljala še njen 16-letni sin Wal-ter in prijateljica, 53-letna gospodinja Luciana Vatte iz Ul. Molin a Vento 44.
Obtoženec ni prisostvoval včerajšnji obi.vnavi.
Hudo piometno ntsirčo, ki jo je po mnenju preiskovalnih in sodnih organov zagrešil Lipušček, smo opisali v našem dnevniku že v septembru lani. Preiskovalni organi so obtožili Lipuščka, da je pri prehitevanju nekega avtomobila nepravilno zavozil na levo stran cestišča ter trčil v avto, ki mu je prihajal iz nas-prote smeri, šlo jč za avto znamke NSU Prinz 4, katerega jc upravljal tedaj 52-letni Francesco Del Zotto iz Tavagnacca v Furlaniji. Trčenje med avtomobiloma je bilo strahovito.
Francesco Del Zotto je umrl v tržaški bolnišnici že naslednje jutro, medtem ko sta njegova žena Tran-guilla in sin Claudio dobila precej hude poškodbe. Poškodoval pa se je tudi voznik «fiata 1300».
Spričo tega so Lipuščka prijavili sodišču zaradi nenamernega umora ter hudih telesnih poškodb. Policijski organi pa so ga kaznovali tudi zaradi številnih prekrškov cestnega Zakona. Ugotovili so namreč da se Je Lipušček peljal s preveliko hitrostjo. da je prehiteval neko drugo vozilo v bližini križišča, da je imel zelo izrabljene gumijaste plašče na kolesih (desni sprednji plašč je bil Popolnoma gladek) in da mu niso Pravilno delovale niti zavore).
Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo obtoženca na tri leta zapora. Sodniki so bili sicer nekoliko bolj prizanesljivi, toda so ga vseeno obsodili na 2 leti zapora ter so mu odvzeli za vedno vozniško dovoljenje. Poleg tega bo moral Lipušček plačati en milijon in pol lir predujma na račun odškodnine pokojnikovi vdovi in sinu Claudiu ter 750.000 lir odškodnine za telesne poškodbe.
it it it
Pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem je bila včeraj predzadnja obravnava jesenskega zasedanja, ki je zadevala primer petih mladeničev iz. beneške pokrajine, ki so zagrešili razne rope na področju videmskega pokrajinskega kazenskega sodišča.
Na zatožni klopi so se znašli letos v juniju pred videmskim porotnim sodiščem 19-letni Cesare De Toni iz Oriaga, 23-letni Gabriele De Stefani iz San Pola di Piave 18-letni Bruno Borella iz Barbiaga di Mira, 19-letni Angelo Trentin iz. Sante Lucie di Piave ter 27-letni Fioravante Granzotto iz Sussegane. Peterica je	.
bila obtožena, da je zagrešila rope hudo pobila, si na več krajih pre-
Codeglia je pritisnil na plin začel prehitevati Murzijin avto. Pri tem je bil prenagljen in nepreviden. Vozil je preveč na desni in stisnil fiat 600 na skrajni desni rob ceste. Murzia je začutila, kako jo je dauphine oplazila. Pritisnila je na zavore in nagonsko obrnila av to proti levi. Pri tem jo je zaneslo s ceste, da je trčila v železni električni drog. Ponesrečene potnike je v bolnišnico odpeljal rešilni avto RK, ki je takoj prihitel na kraj nesreče, vendar ni bilo nič hudega. Luciano Vatto so samo obvezali, medtem ko so sprejeli Bruno Mur-zio na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti osem dni. Prav toliko se bo moral zdraviti njen sin Walter, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Oba sta se pobila po kolenih in obrazu.
Natečaji
Ministrstvo za finance razpisuje natečaj za 100 mest pomožnega knjigovodje v tehničnih uradih za proizvodni davek pri periferični upravi carinarnic in uradov za posredne davke. Predpisana starost: 18 - 30 let, izobrazba:	opravljena višja
srednja šola. Rok za izročitev prošenj zapade 21. januarja 1969. Podrobnosti v Uradnem vestniku št. 298 z dne 23. novembra 1968.
iimiiiiiimiiiitiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiti,llllilllullllimiit„MI„mill|||||||||||||m||||||||MM|||||||||||||||
HUDA PROMETNA NESREČA
Avtomobilist iz Brescie podrl žensko na Opčinah
Ponesrečenko, ki je doma iz Velikega Repna, so sprejeli v bolnišnici s pridržano prognozo
V nedeljo popoldne se je pred končno tramvajsko postajo na Opčinah pripetila huda nesreča. Veliki nemški avto vrste opel, v katerem sta bil i dva lovca iz Brescie, ki sta se vračala iz Jugoslavije, je na zebrastem prehodu za pešce povozil 63-letno Marijo Barič vd.
Škabar iz Velikega Repna.
Ženska je izpred končne postaje openskega tramvaja krenila na drugo stran Narodn. ulice. Šla je po zebrastem prehodu za pešce. Tedaj je proti Trstu privozil omenjeni avto, v katerem sta bila 35-letni Bat-tista Saleri in neki njegov prijatelj, oba iz Brescie. Saleri je vozil zelo naglo. Ko je videi žensko, ki je prečkala cesto, je z vso močjo pritisnil na zavore, da so kolesa zapiskala na asfaltu. Enajst metrov dolga črna proga priča 6 tem, vendar se avto ni ustavil. Trčil je v žensko in jo podrl. Pri padcu se je
lomila levo nogo in si pretresla možgane. Z avton, Rdečega križa so jo odpeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek , pridržano prognozo.
Vzorčni proračun za vsa operna gledališča
Na zadnjem sestanku koordinacijskega odbora opernih ustanov, kateremu je predsedoval minister za turizem in prireditve, so ustanovili komisijo zg,, preučitev vzorčnega proračuna za vsa operna gledališča. član te komisije bo tudi predstavnik avtonomne ustanove tržaškega gledališča Verdi poleg predstavnikov milanske Scale, o-pernega gledališča v Rimu, gledališča S. Carlo v Neaplju in občinskega gledališča v Firencah.
Z VELIKIM KANONOM - V PRAZNO...
ZIV ZAV NA ANDREJEVEM SEJMU
Udeležba briških vinogradnikov na letošnji vinski razstavi
V novih prostorih se je razstava še bolj razmahnila - Zanimanje kmetovalcev za kmetijske stroje - Slovenski filatelisti v dvorani Petrarca
Katoliškemu glasu (ali komu drugemu, ki mu je naročil) se je zazdelo, da že preveč dolgo ne polemizira z nami, zato je v svoji zadnji številki ustrelil z velikim kanonom. Z debelim naslovom čez dva stolpca je pomeril na nas, ustrelil pa je — kot vedno — v prazno.
. Kaj je zabolelo te sodobne križarske bojevnike za ^resnico*, da so se tako razhudili v svoji sveti jezici? Pomislile kaj smo zagrešili, oziroma kaj je zagrešil avtor članka, ki smo ga objavili v nedeljo, 24. nov. V članku z naslovom «Kaj dela v teh dneh naše Gledališče* je poročal njegov avtor o gostovanjih Slovenskega gledališča onstran meje in navajal Po datumih vsak nastop posebej, Pri tem pa je izpustil vmesna nastopa 9. in 10. nov. v Katoliškem domu v Gorici
Katoiški glas je v tem odkril dlakocepsko iskani «casus belin. Izpustitev teh dveh nastopov se riu je takoj «zazdela neresnica» ln še iznacina* povrhu ter zahteval nic manj kol pojasnilo slovenski javnosti, kdo je zakrivil to meresnic o* in čemu: član kar, V je član gledališča ah uredništvo Primorskega anevnika*, sicer _ o groza - si bo smel to Po svoje tolmačiti, čeprav ne bi hotel biti «zopel hudoben*...
Toda zadeva je zelo enostavna ,n Katoliškemu glasu - če bi seveda bil v dobri veri - bi se ne htjo treba toliko razburjati zaradi uje. člankar je. kot smo razume-v in kot nam je na zaželeno pa tesnilo tudi potrdil, poročal le o Gostovanjih onstran meje zato, ker bl sicer naša javnost v Italiji za-’.‘te ne zvedela, nastope v Gorici ln tudi v Trstu, t.j na svojem Tcdnem delovnem prostoru, pa je ripuslil zato. ker je tisk o njih rodno poročal. Kot ni zaradi tega ornenil obeh nastopov v goriškem Katoliškem domu, tako tudi ni omenil vseh nastopov po premieri *■* veh sester* v tržaškem Kulturen domu.
Toliko glede člankar ja. kar pa o nas tiče. lahko gospodom pri Katoliškem glasu prikličemo v "Potni«, da smo reklamo za oba odstopa v Katoliškem domu ob-\dvili v dneh 6., 7., 8. in 9. no-entfcra, v nedeljo 9. nov. pa smo udi objavili kratko poročilo o
°botni predstavi in izrazili željo, pL bi bjl obisk nedeljske boljši, olo več: ker smo imeli v soboto
ponoči goriško stran že zaprto, smo to poročilce v zadnjem trenutku pred zaključkom redakcije objavili na tržaški strani, samo da nam ne bi kdo očital kakšno «značilno namerno st*.
Toda uredništvo Katoliškega glasa je svojim čitateljem vse to zamolčalo in namerno postavilo stvari na glavo, kot da bi bila člankar in Primorski dnevnik tista, ki hočeta nekaj prekrivati, v resnici pa je prav Katoliški glas tisti, ki svojim čitateljem prekriva resnico, ali vsaj del resnice. In ko je že govor o tem, naj gospode pri KG spomnimo, da Primorski dnevnik poroča tudi o nastopih cerkvenih zborov, o njihovih cecilijankah, o odpiranju katoliških in Marijinih aomov in o vseh večjih katoliških prireditvah, čeprav nas prireditelji o njih skoraj nikoli ne obvestijo vnaprej, Katoliški glas pa o delu prosvetnih društev SP Z ne črhne niti besedice (pa še celo o gostovanju Slovenskega gledališča v Gorici piše le, če je v Katoliškem domu, ne pa tudi če je v Prosvetni dvorani), če pa jo, potem se vanje zaletava s povsem neupravičenimi očitki.
S svojim na glavo postavljenim in zlonamernim razlaganjem inkriminiranega* članka, s popačenim informiranjem svojih citate-Ijev in njihovim zavajanjem, pa je Katoliški glas tisti, ki je zagrešil namerno neresnico, kar je mnogo huje kot pa zapisati besedo Bog z malo začetnico, kar nam tudi očita v nadaljevanju istega članka. Kajti božjih zakonov ne spoštuje tisti, ki piše Boga z veliko začetnico, marveč tisti, ki se po njih ravna. Katoliški glas lahko napiše Boga z veliko začetnico čez vso svojo stran, pa ne bo njegovim naukom nič bližji dokler bo svoje čitatelje zavajal s prikrivanjem resnice in slepim vztrajanjem pri svojem protikoncil-skem duhu, kajti pokoncilski duh pomeni novo širino, pomeni strpnost, pomeni iskanje skupnega jezika, v našem primeru tudi spoštovanje prizadevanj kogar koli. katerih smoter je naš narodni kulturni razvoj, ne pa za vsako ceno in z nepoštenimi nameni iskati neresnico tam, kjer je ni.
ln ker nam KG že meče naprej pravopis in popravljanje pravopisa v tujih člankih, še to i Slovenski pravopis na strani 35 toč-
HI KO Mil* PROSEK
predvaja danes, 3. t. m. ob 19.30 technicolor film:
LAFFARE GOSHENKO
(Zadeva Goshenko)
Igrajo: MONTGOMERV OLIFT, HARDY KRUGER, MAGHA MERIL ln drugi
Izredno lepo vreme za letošnje manifestacije Andrejevega sejma jc privabilo v Gorico vse tri dni, v soboto, nedeljo in ponedeljek, tudi izredno število obiskovalcev. Po mestnih ulicah v središču, zlasti kjer so razvrščene stojnice ter razne razstave, je bila stalno gneča ljudi tako v popoldanskih kot v zgodnjih večernih urah.
Največ obiskovalcev je bilo, kot je že običaj, na razstavi in pokuše-valnici vina, ki je sinoči zaključilo svoje tridnevno živahno delo. Letos je vinska razstava zamenjala svoje prostore ter je bila urejena skladišču agrarnega konzorcija v Ul. Boccacclo. Ker je bilo tu na razpolago več prostora, je bilo tudi število razstavljavcev večje. Med njimi naj omenimo naše Brice, ki so razstavili in tudi prodajali svoje najboljše sorte vina. Razstavljali so poleg drugih: Zveza briških vinogradnikov, Štefan Vogrič, Marcel Humar, Aleš Komjanc in Anton Klanjšček vsi iz Števerjana; dalje Silvester Primožič in Karlo Vogrič z Oslavja, pa znani Ivan Gradnik s Plešivega. Nekateri od teh so bili, kakor Gradnik in Primožič, že ob drugih prilikah odlikovani z najvišjimi priznanji za svoj vinski pridelek in zato so imeli pri svoji stojnici tudi največ obiskovalcev ali bolje pokuševalcev.
Sinoči so zaključili tudi razstavo kmetijskih strojev, kjer danes od-peljujejo domov stroje. Tu je bilo tudi vedno dovolj obiskovalcev in kmetje z obeh strani meje so si zanimanjem ogledali novosti, zlasti pa majhne stroje, ki pridejo bolj v poštev za majhne kmetije, kakor prevladujejo pri nas; zanimanje so vzbudili tudi atomski razpršilci IRKO, ki jih izdelujeta šte-verjanska brata Drago in Franc Komjanc v Ul. Torriani v Gorici. Tudi ti stroji so manjšega obsega in prikladni za manjša briška posestva.
še danes in jutri bo odprta mednarodna filatelistična in numizmatična razstava v dvorani Petrarca. Poleg domačih filatelistov sodelujejo pri tej razstavi tudi filatelisti iz Slovenije, Trsta in Avstrije.
Med slovenskimi filatelisti naj omenimo Vilija Koncona, dalje Turka, ki razstavlja celo vrsto znamk o obletnici raznih železnic ter o evropskih športnih prvenstvih. Ivan Ločniškar iz Trsta razstavlja svojo zbirko znamk, ki so bile izdane v okviru šahovskih prireditev, filatelist Kunej iz Celja pa serije spominskih jugoslovanskih znamk. Maver Kristjan prikazuje na razstavi zhirko specialnih žigov ob spominskih jubilejih v Sloveniji, Stanko Majnik pa številne serije jugoslovanskih, avstrijskih in drugih znamk.
Zanimive so tudi serije italijanskih okupacijskih znamk iz Slovenije, ki imajo poštne žige raznih slovenskih krajev ter jih razstavlja Abbiati. Vse te znamke, pa tudi numizmatične zbirke so vredne, da se jih ogleda in zato ima razstava stalno obiskovalce, med katerimi seveda prevladujejo filatelisti.
Kot rečeno sta sinod zaključili razstava poljedelskih strojev in vina, jutri bo zaprla vrata tudi filatelistična razstava, še ves teden pa bo trajal sejem s svojimi stojnicami z raznim blagom, čeprav se bo njihovo ftovilo proti koncu ted-rekovajev~	na stalno manjšalo in pa seveda
ka 4 pravi, da se Bop kot pravo lastno ime sicer piše z veliko začetnico tako kot Buda, Alah, Jahve itd., kot občno ime, ki zaznamuje le vrsto bitij, pa z malo začetnico. V zvezi kot je bila beseda omenjena v izjavi deželnega svetovalca dr. Štoke v deželnem. svetu, jo je bilo mogoče tolmačiti kot občno ime, zlasti še, ker je šlo za splošno uporabljano rečenico. Pa še to, mi si nikakor nismo Mastili pravico popravljati pravopis v tujih člankih* kot nam KG brez ženiranja očita, temveč smo po svojih najboljših močeh le prevedli italijanski stenografski zapis govora dr Štoke v deželnem svetu, ker slovenskega izvirnika pač nismo mogli dobiti.
Zato je tudi ta očitek Katoliškega glasa strel v prazno in še en odraz njegove hudobnosti brez na-
VESTI Z ONSTRAN MEJE
KAKŠNA BO USODA GAMSOV V POSOČJU?
Zaradi okužbe morajo množično odstreljevati bolne živali
Letošnje poletje je zajela področje lovskih družin Bovec, Trenta, Log pod Mangrtom ter Soča gamsja slepota. V juniju in juliju so se z njo okužile številne črede gamsov. Bolezen se je razširila tudi na ovce v planinah. Lovci so skupaj z zavodom za živalsko patologijo v Ljubljani začeli obsežno akcijo za omejevanje in preprečevanje okužb. Žal nekateri ukrepi niso dosegli pričakovanih rezultatov, zato je bilo treba začeti z odstre ljevanjem bolnih živali. V poletnih mesecih je bilo tako odstreljenih blizu 300 gamsov od kakih 2000, ko likor jih cenijo na področju ome njenih družin. Po približnih ocenah pa je bolezen zajela nad polovico vseh gamsov. Vsaj toliko, kolikor jih je bilo odstreljenih jih je za radi slepote tudi poginilo. Lovci so si prizadevali, da se bolezen ne bi širila še na druga področja. Upali so, da bo s hladnejšim vremenom prenehala, saj se menda prenaša predvsem z mrčesom. Žal se pri čakovanja niso izpoinila. Morda je bilo krivo zanašanje, da se v poz ni jeseni bolezen ne more širiti na prej, morda kaj drugega. Toda v zadnjem času so opazili znamenja bolezni tudi na področju lovske družine Tolmin. V zadnjih desetih dneh so odstrelili kakih 10 bolnih gamsov. Hkrati opažajo tudi na področju ostalih lovskih družin v Po-
sočju tu in tam nove obolele živali. Vse to priča, da se z zimo bolezen ne bo omejila oziroma prenehala, marveč se naprej razvijala. Skeptiki se boje, de grozi gamsom v Posočju iztrebitev, kar pa bi bila velika škoda za turistično gospodarstvo, saj so v zadnjih letih začeli prihajati na odstreljevanje gamsov lovci tudi iz Avstrije in Italije.
ŽIVAHEN PROMET NA MEJI
Skoro 185 tisoč ljudi
čez mejo v treh dneh
Pri Rdeči hiši je prešlo mejo tudi skoro 30 tisoč avtomobilov
Pogled na razstavljene kmetijske stroje
zabavišča, ki bodo s svojim truščem ogluševala mimoidoče do vključno prihodnjo nedeljo, ko se
bo Gorica zopet počasi umirila, kolikor se ne bomo pripravljali na praznike, ki so tudi že pred vrati.
Poročali smo že o velikem obsegu obmejnega prometa na jugoslovanski državni praznik dne 29. novembra, ko je prešlo mejo v obeh smereh na mejnih prehodih v Gorici 49.209 ljudi s potnimi listi in prepustnicami.
Ta promet se je nadaljeval in še povečal tudi v soboto in nedeljo, ko sta glavna dneva Andrejevega sejma v Gorici. Tako je v soboto prešlo mejo s potnimi listi pri Rdeči hiši ln s prepustnicami na tem in drugih prehodih 60.212 ljudi.
V	nedeljo je bil promet še večji ter je dosegel 65.936 prehodov v obeh smereh. Skupaj je torej v treh dneh prešlo državno mejo v Gorici nad 184 tisoč potnikov v obeh smereh.
V	nedeljo so pri Rdeči hiši zabeležili nad 48 tisoč prehodov s potnimi listi v obeh smereh, skoro 17 tisoč pa je bilo prehodov italijanskih in jugoslovanskih državljanov s prepustnicami. Tudi avtomobilski promet je bil živahen in so ta dan zabeležili prihod 5300 avtomobilov ter izhod 5180 vozil
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllUllllllllllHlllllllllllllllllirillllllllllllllllllllllllllllllllllllUIlHIIIIIII
NOV ZAKONSKI OSNUTEK 0 NOTARIATU
V resni nevarnosti je obstoj notarskega arhiva v Gorici
Goriški notarski arhiv hrani dokumente iz leta 1400 • Med njimi so tudi dokumenti, ki zadevajo premoženja na sedanjem jugoslovanskem ozemlju
Na vidiku je borba našega mesta za ohranitev ene izmed njenih najvažnejših inštitucij, tj. notarskega arhiva, ki hrani dokumente, ki segajo tudi 600 let nazaj. Kako naj bi prišlo do tega? Zakon o notarjih v Italiji je zelo zastarel in sega v dobo pred prvo svetovno vojno. Že nekaj let sem notarji ii> vlada pripravljajo nov notarski zakon, ki bo v spremenjenih življenjskih oblikah današnjega časa obravnaval ta poklic. Z zakonom so notarji v glavnem zadovoljni in pravkar odstopajoča Leonejeva vlada ga je na neki svoji seji letošnjega avgusta sprejela. Ker o zakonu ni velikih političnih prepirov med raznimi strankami večine in opozicije ga bodo baje obravnavali v kratkem v komisiji za zakonodajo poslanske zbornice in ga bodo tam tudi sprejeli, ne da bi bila potrebna širša debata v parlamentu.
Ne maramo se spuščati v obšir-nost tega novega zakona, ki brez dvoma prinaša celo vrsto koristi za notarsko delovanje in za prebivalstvo. Zanima nas samo ena točka tega zakona. Po starem zakonu je notarsko okrožje obsegalo področje v katerem je delovalo najmanj petnajst notarjev. Tako imamo notarsko okrožje, ki obsega današnje o-zemlje goriške pokrajine, in ki sega v predvojne čase, ko je bilo notarjev več kot danes. Dandanes je na Goriškem le deset notarskih sedežev, kar pomeni, da je njihovo število manjše od že predvidenega. Okrožje pa je ostalo isto kot nekoč ker je imela naša pokrajina posebne značilnosti. V Trstu imajo tudi svoje notarsko okrožje in notarjev je tam 18, tj. nekaj več kot jih predvideva stari zakon. V Vidmu pa je notarjev okrog štirideset, od katerih pa so sedaj odcepili tiste, ki delujejo v pordenonski pokrajini in ki jih je štirinajst.
Novi zakon p„ določa, da se bo najmanjše število notarskih mest, ki so potrebna za eno notarsko o-krožje, dvignilo na 25. Na tak način bo tako v Gorici kot v Trstu premalo notarjev za dve samostojni okrožji in nastali bi «zakonita» nujnost združiti obe sedaj obstoječi okrožji v eno. Iz razgovora z nekaterimi notarji smo izvedeli, da je ta točka zakona nalašč pripravljena za odpravo preštevilnih notarskih okrožij v južni Italiji, kjer so bile v preteklosti manjše državice in kjer se nadaljuje na tem področju tradicija.
Poleg notarskega okrožja pa obstaja še notarski arhiv, ki deluje na področju notarskega okrožja, in ki spada v upravo zakonodajnega ministrstva. Nevarnost je, da bi v
I'*	”--------1 * — -1
primeru odprave goriškega notarskega okrožja in njegove spojitve s Trstom romal v sosednje mesto tudi naš notarski arhiv, v katerem so shranjeni tudi dokumenti iz 15. stoletja. Arhiv se dandanes nahaja v novi stavbi v Ulici Nizza, kjer je državna uprava pred leti kupila stanovanja in jih primerno opremila. Prej je bil več let notarski arhiv v Ulici Garibaldi. V tem arhivu delujejo dandanes trije uradniki in kot smo izvedeli hranijo v njem vse dokumente, ki zadevajo ozemlje červinjanskega okoliša, ki je pred prvo svehjvjjij vojno spadalo pod Goriško in predvojne dokumente vsega primorskega ozem-
lja, ki je bilo leta 1947 priključeno Jugoslaviji. Tega arhiva se v veliki meri poslužujejo jugoslovanski državljani s sosednjega ozemlja, ki potrebujejo razne notarske dokumente.
Tako za Goričane kot za Jugoslovane bi bilo zelo težko iti v Trst, ako bi arhiv prenesli v prestolnico naše dežele. V notarskih krogih u-pajo, da bo pravosodno ministrstvo upoštevalo posebnost goriške pokrajine ln da bosta do sprejetju zakona ostala v Gorici ta notarsko o-krožje kot notarski arhiv. Kot smo izveden je. »notarska zbornica o tej zadevi obvestila tudi krajevne u-prave in politične oblasti.
•lllllllllllliinHiiiiiiiiimiiiiiiiiiii||||„l|||||||,|,|,lll|llll|lllllla||ll|||IR|||||||(|||||1||t|||||||||||||||m|||||)|||n||)
NA SESTANKU V KRMINU
Goriška lederacija PSI za odprtje bloka na Plešivem
Poročal je podtajnik federacije Waltriseh - PSI napoveduje široko akcijo za rešitev problema
Zadeva plešivskega bloka, o kateri je naš list že večkrat pisal, je bila predmet diskusije na posebnem sestanku, ki ga Je v Krminu pred nekaj dnevi sklicala goriška federacija PSI, in na katerem so bili prisotni tako občinski upravitelji kot politični voditelji socialističnih sekcij krminskega obmejnega področja.
Sestanku je predsedoval podtajnik federacije Marko VValtritsch, ki je orisal dosedanje delovanje političnih strank, predvsem socialistov in krminske občinske uprave, da bi prišlo do prestopa plešivskega bloka od nižje na višjo kategorijo. To se pravi, da bi morali blok v Plešivem uvrstiti v prvo kategorijo, tako da bi bil možen prehod s potnimi listi. To bi brez dvoma razbremenilo promet na bloku pri Rdeči hiši v Gorici, služil bi prebivalcem furlanskega dela goriške pokrajine, da bi šli v jugoslovanska Brda, istočasno pa bi pomenil veliko za prebivalstvo Jugoslovanskih Brd, ki mora napraviti velik ovinek preko Plavi in Nove Gorice zato da lahko pride s potnim listom v Italijo.
K debati so se oglasili številni prisotni, ki so prikazali zlasti dosedanje napore krminske občinske uprave, ki je imela prav s tem v zvezi tudi stike z upravitelji občine Nova Gorica. Ugotovljeno pa je tudi bilo, da so bile tudi nekatere pomanjkljivosti, in da je bila vodena v tej zadevi nevezana akcija, zaradi česar so možni pritiski s strani upraviteljev Čedada in drugih občin v videmski pokrajini, ki iz lastnih interesov zagovarjajo otvoritev bloka nekje na meji z občino Dolenje, to Je proti Čedadu in daleč proč od Krmina. Tudi mešana italijansko-jugoslovanska komisija ni bila baje uradno obveščena o zahtevah po odprtju bloka na Plešivem, čeprav se o tem govori že več časa
Prisotni so sklenili koordinirati politično in upravno akcijo za otvoritev tega prehoda tn nalogo te koordinacije Je prevzela goriška federacija socialistične stranke.
Atomizer domačega izdelka bratov Bruna in Gorice (števerjana)
Franca Komjanca
Prijava vinskega pridelka
Do 10. decembra morajo vinogradniki prijaviti zalogo starega in novega vina na pristojnem trošarin-skem uradu.
Briški vinogradniki pa, ki so včla-
njeni v konzorciju za zaščito briških vin, morajo obenem v istem roku prijaviti svoj letošnji pridelek grozdja na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na pristojnih občinah (Gorica, števerjan, Krmin, Dolenje, Moša itd.).
Pobiranje davkov v Sovodnjah
Z županstva v Sovodnjah sporočajo, da bodo v torek 10. t. m. pobirali na županstvu zapadle obroke davkov. Uradniki z davkarije bodo delali od 8. do 12. ure. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico lahko plača ob tej priliki davke v Sovodnjah.
Stavke v Meteorju in ladjedelnici
V podjetju Meteor v Tržiču nadaljujejo z izmeničnimi stavkami. Za petek je napovedana protestna povorka delavcev tega podjetja v Gorici, kjer se bodo zbrali na Travniku in poslali delegacijo k prefektu, da bi mu obrazložili namen in cilje njihove borbe.
Tudi elektrovarilci v ladjedelnici so stavkali včeraj ves dan ter nadaljujejo stavko še danes.
Z Goldonijevim »Tastom po sili*
Goriško gledališče prineslo sproščen smeh
Občinstvo si želi še taktnih prireditev, ob katerih se sprosti vsakdanjih tegob
Goriško gledališče iz Nove Gorice je polprofesionalno in ga zato ne moremo primerjati s profesionalnimi gledališkimi ansambli kot je tisti Slovenskega gledališča i> Trstu. Vendar pa sj njegova gostovanja v Gorici vedno naletela na živahen odmev m so bila pri občinstvu vedno zelo dobro sprejeta. Zakaj? Iz enostavnega razloga, ker to gledališče nastopa s komedijami, ki prinašajo smeh in vedrino, katere potrebuje nas človek, da s« za kratek čas otrese vsakdanjih tegob.
To so gostje iz Nove Gorice v polni meri dosegli tudi preteklo nedeljo popoldne in zvečer, ko so v Prosvetni dvorani v Gorici, na Verdijevem korzu 13, nastopili z Goldonijevo komedijo «Tast po sili». To delo je novi režiser tega gledališča Jože Babič postavil v kraško narečje na mojstrski način, ki mu je svojski. Tudi vsa inscenacija in postavitev na oder nosi pečat njegove roke in njegove izkušenosti.
Čeprav je bi1 v nedeljo vrhunec prireditev v okviru Andrejevega sejma in so zlasti zabavišča pritegnila mnogo ljudi, je bila vendar u-deležba pri obeh predstavah kar dobra in številno občinstvo se je ves čas igre od srca smejalo, ko je sledilo goldonijskim zapletljajem na odru ter jih spremljalo z živahnih ploskanjem Oh koncu pa so morali igralci večkrat prea zaveso, da so želi še nova odobravanja.
Po tem prvem in uspešnem letošnjem gostovanju, bodo igralci tega ansambla, med katerimi naj omenimo zlasti Staneta Lebana v glavni vlogi bogatega trgovca Filiber-ta, prišli kmalu zopei med nos; vsaj tako nam je zagotovil njihov režiser Jože Babič, ki se trudi, da bi dvignil skupino še na višje mesto. Nastopili bodo s tTastom po sili» morda tudi kje na podeželju, kjer je npr. na razpolago dvorana v Doberdobu, v Gorici pa s kakim drugim delom. Občinstvo si vsekakor zeli njihovega povratka in veselega razpoloženja, ki ga s seboj prinašajo.
KLUB «SIMON GREGORČIČ* Gorica
vabi v petek, 6. decembra 1968 na
LITERARNI VEČER
na katerem bodo brali iz svojih del dijaki iz Gorice, Nove Gorice in Trsta.
Prireditev bo v dvorani nr» Verdijevem korzu 13 ob 2030
Brezplačno prenočevanje v goriški ECA
V Gorici so zabeležili več primerov, ko so morali ljudje, zlasti ti sti, ki nimajo dovolj sredstev na razpolago, prenočevati v zasilnih in neprimernih zatočiščih Da bi od-pomogla tej pomanjkljivosti, se je goriška občinska uprava sporazumela z vodstvom prenočišča ECA v Ul. Baiamonti v Gorici, kjer bodo nudili takim gostom ležišče in zajtrk. Stroške bo krila občinska uprava.
Gorica
CORSO. 17.15,	22.00:	«Chimera»,
G. Morandi ln L. Efrlkian. Italijanski film v barvah.
VERDI. 17.00, 22.00: «E per tetto un cielo di stelle», G Gemma in M. Konopka, italijanski film v barvah.
MODERNISSIMO. 16.45,	22.00:
«Ciccio perdona... io no», F. Franchl in C. Ingrassia, Italijanski film v barvah.
VITTORIA. 17.15,	21.30:	«Svezia
lnferno e paradlso*. dokumentarni film o švedski mladini v barvah, prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE. 17.15,	21.30:	«Testa
di sbarco per otto Implacabili*. P Lavvrence in G. Madison, ameriški kinemaskop v barvah.
1'riič
AZZURRO. 17.30: «Angetar ____ si
muore facile*, G. Hilton in T, Moore. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16.00: «Peter Gunn — 24 ore per Fassassinioo, Števen Craig. Barvni film.
PRINCIPE, 17.30: «Tutti cadranno in trappolaii, J. Lord in St. Knigt. Barvni film.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna TavasaiU, Korzo It*, lija 10. tel. 2576.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Rismondo, Ul Toti 52, tel 72701 ■
RONKE
Danes je odprta lekarna «AH’An-gelo, dr. S Olivetti Ul Roma 22 tel 77019
Otrok iz Doberdoba si je zlomil roko
Včeraj so pridržali v tržiški bolnišnici na zdravljenji’ za mesec dni petletnega Valterja Jarca iz Doberdoba, ki si je pri padcu zlomil desno ključnico.
Danes je 25 borec
let, odkar je padel
Milan Bogataj
Z nezmanjšano bolečino se p spominja njegova mati
Marija Bogataj
V Gorici, 3. decembra 1988.
PRED KOMISIJO ZA ČLOVEŠKE PRAVICE
GRŠKI BEGUNCI O ZLOČINIH POLKOVNIKOV
Mučilne metode, ki svet o njih ni več čul od časov ge-stapa - Represalije proti družinam režimu nasprotnih prič
Grški polkovniški režim se je znašel v dokajšnji zagati pred Evropsko komisijo za človečanske pravice v Strassburgu, kjer se je pojavil kot obtoženec na prijavo treh skandinavskih dežel oziroma njihovih vlad. In ker je vsegrško osvobodilno gibanje (PAK), ki ga vodi Andreas Papandreu, poslalo sem številne svoje predstavnike ter begunce, da bi pričali proti grški polkovniški vladi, je tudi ta * »voj o obrambo odposlala v Strassburg delegacijo devetinštiridesetih oseb. V njej se nahajajo tudi štirje bivši politični kaznjenci, ki naj bi izjavili, da niso nikdar bili mučeni in da so v zaporu z njimi dobro ravnali. V •tena ki delegaciji je nadalje še precejšnje število oboroženih pripadnikov policije.
Kljub temu, da so bivši zaporniki bili pod režimom zelo strogega nadzorstva — stanovali so v enem od najbolj znanih mestnih hotelov, v «La maison rouge» — sta dva od teh, Pantelis Marketa-kis z otoka Krete, star 35 let, in Konstantinos Melitis iz Soluna, Uspela pobegniti in priti v stik s skupino Papandreuja. Zdaj prebivata v hotelu, ki ga straži francoska policija. Obenem sta tudi te demantirala vest, da sta bila Ugrabljena, kot je to skušala prikazati grška vlada, ter izjavila, (la sta pobegnila na lastno pobudo.
Neka tretja oseba, ki je prav tako imela pričati v prid grške vlade, gospodična Zaira Peta, pa je od tedaj izginila. Nekateri člani grške delegacije so s tem v ■vezi izjavili, da se je vrnila v domovino zaradi bolezni svoje se-•tre. Prvi trenutek je prevladalo tnnenje, da je odpotovala z vlakom proti Frankfurtu, kasneje pa je prišlo na dan, da se je v spremstvu grških policajev v civilni obleki odpeljala proti Parizu. Ker pa francoska policija nadzoruje vsa letališča in železniške postaje, a je tu nikjer ni opazila, sklepajo nekateri, da jo kot ujetnico drže v grškem veleposlaništvu, ki se nahaja v Ulici Auguste Vacqurie v Parizu.
Dela oziroma zasliševanja evropske komisije za človečanske pravice potekajo za zaprtimi vrati, pričam pa ni dovoljeno, da bi časnikarjem kaj izjavljale v zvezi
•uiMiiuMiminiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM'"""1""1""
V Sočergi odkrili
ploščo 24 padlim
Psihologi trdijo, da človek razmeroma kmalu pozabi, da mu gredo s časom iz spomina lepi in grdi doživljaji in dogodki, še prej da mu gre iz spomina zlo, ki ga je osebno doživel ali mu bil priča. Na tej ugotovitvi temelji tudi ljudski rek, da .čas vse ozdravi. So pa stvari, ki človeku ne morejo iz spomina. In prav je tako. Posebno ko gre za spomine na dogodke, ki so terjali od našega človeka preveč trpljenja, solz in žrtev, da bi nanje pozabili.
Te misli so nam rojile po glavi v nedeljo zvečer, ko smo se vračali iz Sočerge, ene zadnjih slovenskih vasi v slovenski Istri proti hrvatski jezikovni meji, kjer je bila lepa, prisrčna svečanost, ko so se domačini spomnili svojih dragih, ki so padli med NOB Spominska svečanost je bila ob 25-letnici drugega zasedanja AVNOJ in hkrati ob 25-letnici prvih žrtev v tem kraju.
Kmalu po zlomu italijanske fašistične vojske, septembra 1943, je v osvobojeno Istro pridrvela nacistična vojska in zadnje dni septembra in prve dni oktobra je bila vsa slovenska Istra v plamenih. Vse od Loke, dc Kubeda, Gračišča, Popeter in dalje so gorele vasi in ob mnogih pogoriščih so ostali tudi mrliči, mladi fantje in dekleta s puškami v rokah in tudi starejši ljudje, ki niso verjeli, ki niso mogli verjeti, da bi mogel človek tako pozveriniti, da bi pobijal vsevprek, tudi starce in starke, ki v svoji zaverovanosti v človeka niso hoteli zapustiti svojih domačij.
Tem svojim žrtvam ter tistim svojim borcem, ki so padli v poznejših borbah — vseh je bilo 24 — so v Sočergi na zadružnem domu, ki stoji prav na kraju, kjer so nacisti v noči med 2. in 3. oktobrom 1943 pobili prve žrtve, v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Kmalu popoldne se je pred zadružnim domom zbrala velika množica ljudi iz vseh vasi in zaselkov od Kubeda do Črnice, od Butarov pa do Movraža. V ospredju so bili svojci padlih, okoli njih pa množica. Ko je godba na pihala iz Pridvora odigrala nekaj borbenih pesmi, je v imenu krajevnega združenja bivših borcev Anton Jakomin otvoril svečanost, nakar je imel svečani govor predstavnik koprske občinske zveze vojaških vojnih invalidov Jože Colja, ki se je spomnil padlih in idealov, za katere so padli. Nato pa je ob zvokih žalo-stinke predsednik krajevnega odbora bivših borcev Rudi Gregorič odkril spominsko ploščo, na kateri so vklesana imena 24 mož iz Sočerge in bližnjih zaselkov, ki so padli kot žrtve podivjanega nacizma ali kot borci NOB. Odkritju plošče je sledil kulturni program, ki so ga skupno s svojimi učitelji pripravili šolarj, gračiške osem letke.	Fre
s svojimi pričevanji. Vendar podobne stvari v neki demokratični državi ne morejo dolgo ostati tajne in tako je že precej tega, kar so priče, ki jih je bila poslala grška vlada, izjavile «in camera charitatis«, prišlo v javnost.
Zasliševalci grške policije in vojske še danes uporabljajo pri izpraševanju zapornikov metode, o katerih ni bilo čuti — razen v obdobju alžirske vojne — od časov gestapa. V Grčiji zaporniki po več dni ne dobivajo ne kruha ne vode, natlačeni so v dolgih in ozkih celicah, kjer se je nemogoče vleči, zelo pogosto pa jih pripadniki policije tudi tepejo po podplatih in trpinčijo s pomočjo električnega toka tako, da jim polagajo katode na najobčutljivejša mesta telesa ipd.
Marketakis in Melitis sta izjavila iste stvari, o katerih je nekaj dni prej pred komisijo pripovedovala grška igralka Kitty Ar-seni, ki Jo je za pričo predlagal Papandreu. Prvi od obeh zgoraj omenjenih je tudi povedal, da je v zaporu srečal duhovnika Ga-Iaiasa, ki je imel ves spodnji del obraza otečen, ker so mu mu-čilci izpulili vso brado, dlako za dlako. Igralka Arseni je vrhu tega še izjavila, da je grška policija, ko jo je mučila, primorala tudi njenega brata, ki služi zdaj vojsko, da je prisostvoval mučenju. Z Melitisom so se poigrali prav sadistično. Rekli so mu, da je obsojen na smrt z ustrelitvijo in ga postavili pred vod vojakov, ki je imel kazen izvršiti. V poslednjem trenutku pa je ves sopihajoč pritekel nekdo, kričeč na ves glas: «Ne streljajte, saj je dober človek! Vse vam bo povedal!« Melitis je, ves rdeč v obraz, priznal, da je res govoril.
Trenutno je evropska komisija za človečanske pravice prekinila zasliševanja, ki se bodo nadaljevala 18. decembra. Oba na začetku omenjena ubežnika, ki sta v Francijo prišla v sestavu grške vladne delegacije, ki potuje s kolektivnim potnim listom, pa sta si že pridobila pravico do azila na Norveškem. V skrbeh sta le za svoji družini, ki sta ju pustila v Grčiji. Vladna delegacija je baje
(Nadaljevanje na 5. strani)
Lepo priznanje Bogdani Bratuževi
V okviru proslav ob 25. obletnici ustanovitve Socialistične republike Jugoslavije so tudi v Mariboru podelili nagrade najbolj zaslužnim kulturnim delavcem. V Mariboru so delili nagrade mesta Maribora in med petimi nagrajenci je tudi gledališka umetnica Bogdana Bratuž iz Gorice, ki je pred leti bila članica Slovenskega gledališča v Trstu in se je nato preselila v Maribor, kjer deluje v mariborskem mestnem gledališču.
Bogdana Bratuževa je letošnje veliko priznanje dobila kot članica mariborske Drame za vlogo v recitalu «P ozdravljena, Dolina šentflorjanska*, ki ga je po zna nem delu Ivana Cankarja pripra vil Čar.
Iz motivacije za to nagrado po vzemamo naslednje: *V tej vlogi je Bratuževa dosegla popolno harmoničnost vseh igralskih sredstev.
Interpretacija je bila v idejno estetskem pogledu popolna ter je tako pripomogla, da je prišla Cankarjeva beseda do popolnega izraza.»
llll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnllHlmmllllllllllllllllllillllllllllllllllllilllllllllMllllllmlllflllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmllHl■l«llllllilllllll
OBRAČUN OB OBLETNICI PRVE PRESADITVE SRCA
Od 97 dosedanjih poskusov 43 uspelih in 54 neuspelih
Proti pričakovanju je uspeh vsestransko pozitiven - Očitki na račun ameriške «tekme» - Je skepsa upravičena?
V množici večjih in manjših dogodkov, ki se pred človekom zvrstijo vsak dan, gredo naglo v pozabo tudi veliki, rekli bi včasih celo zgodovinski dogodki ali vsaj dogodki, ki predstavljajo nekakšno ločnico v razvoju in napredku človeštva. En tak dogodek je tudi prva presaditev srca, do katere je prišlo na današnji dan pred letom dni v Capetownu, prestolnici Južnoafriške unije. Danes je namreč točno leto dni, ko se je bliskovito razširila po svetu vest, da je večja skupina strokovnjakov pod vodstvom južnoafriškega zdravnika dr. Christiana Bamarda v noči med 2. in 3. decembrom presadila 53-letnemu libanonskemu priseljen-
TOREK, 3. DECEMBRA 1968
cu Louisu Washkanskemu srce, ki ga je sloviti kirurg vzel 25-letni Denise Darwall.
Povsem razumljivo je, da je vest o presaditvi srca v razmerah sodobnih komunikacijskih sredstev tako rekoč v hipu obkrožila ves svet. Sicer je res, da so strokovnjaki že dolgo preizkušali presajanje raznih organov, kot je res, da so se posamezne presaditve uveljavile, pa čeprav ne v celoti, toda še nihče ni do tedaj poskusil presaditi srčne mišice, ki ji upravičeno pravijo — motor organizma. Posamezni drznejši strokovnjaki so sicer velikokrat preizkusili presaditi srce na živalih in tudi sam Barnard je to delal že dolgo, toda odločilni prehod s poskusnih živali na človeka je vendarle nekaj tako velikega, da more uvrstiti Bamar-dov poskus med zgodovinske dogodke medicinske znanosti.
Ko ob letu prve presaditve delamo obračun novega obdobja v tej zvrsti medicinske znanosti, moremo reči, da je obračun pozitiven, hkrati pa tudi priznati, da je podvig, ki ga je dr. Christian Barnard s svojimi sodelavci izpeljal v bolnišnici Groote Schuur Hospitalu sprožil vrsto razprav in polemik, v katerih so se najbolj poklicani strokovnjaki in tudi razni forumi spoprijeli z najrazličnejšimi problemi, ki so s presajanjem povezani. Predvsem bi mogli omeniti glede tega dve dejstvi in sicer nekakšno brezglavo tekmo v tem še ne preizkušenem področju, v kateri so šli najbolj daleč Američani, nadalje skepsi, ki so jo glede tega kazali v nekaterih drugih državah, ki so sicer znane po svoji razviti medicini kot na primer v Zahodni Nemčiji in Sovjetski zvezi.
V zvezi s tem bi mogli omeniti tudi različna stališča, ki so jih zavzeli določeni cerkveni krogi, da ne govorimo o različnih stališčih sociologov in pravnikov. Skratka, dr. Barnard je s svojim poskusom povzročil pravo zmedo, ki je bila sicer logična in potrebna, ki pa se je na srečo vsaj v glavnih potezah že nekako razčistila, pa čeprav bolj na drugih področjih kot na področju medicine same. Na področju medicine obstajata še vedno dve odločno nasprotni si teoriji in sicer teorija, da se je s presajanjem srca začelo prezgodaj, ker da medicina še ne pozna sredstva za premagovanje biološkega zakona o uničevanju slehernega tujka, t.j. biološkega zakona, ki mu pravijo — zakon zavračanja; na drugi strani pa imamo opravek z zagovorniki Bar nardovega podviga in vseh poznejših podobnih presaditev, posebno ko se je našlo neko sredstvo, s katerim je moč zavračanje pobijati ali ga vsaj ublažiti pa čeprav s tem še ni rečeno, da je problem zavračanja dokončno rešen, kajti tako v Capetownu, kot tudi v ZDA in drugod po svetu ugotavljajo, da se ta biološki zakon sicer premaguje, da pa še ni premagan, ker se v drugačni obliki oglaša pozneje. V ..........................................................ihiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii...............mm....mmmmmmmmmmmmmmmi
kumente. Sklenili boste novo lepo prijateljstvo.
STRELEC od 22.11. do 21.12.) 0-pravite še neko manjše delo, ki vam je ostalo od včeraj, potem se odpočijte. Poiščite si primerno družbo.
KOZOROG od 22.12. do 20.1.) Ne zapravljajte denarja, kot bi vam bil v napoto Dokažite z dejanji svoja čustva do najdražjih.
VODNAR (od 2L1. do 19.2.) Pripravite se na važen preobrat, do katerega bo prišlo v vaši karieri. Ne bodite do ljudi preostri.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uživajte v miru plodove svoje zmage Težko se boste vživeli v novo okolje.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Narodne - 12.00 «Pratika» -
13.30	Glasba po željah - 14.20 Plošče za mladino - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Kitarist To-nazzi - 19.10 Cankar: Bebec Martin - 19.20 Orkester - 19.45 Dva zbora - 20.00 Šport - 20.35 Verdi, Ples v maskah.
TRST
12.05 Poje L. Casali - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 14.45 Pacchiorijevi solisti.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Furlanske 11-00 Otroški kotiček -
11.30	Današnji pevci - 11.45 Glasba in pesmi - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Za mlade poslušalce - 14.30 Otroški zbor - 15.30 Operetna glasba - 17.00 Tretja stran - 17.15 Dean Martin - 17.40 Ital. popevke - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Milva - 22.10 Ansambli in orkestri.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.35 in 11.08 Ura glasbe -12.05 Kontrapunkt - 13.15 Adrianov klub - 14.45 in 15.10 Nove pesmi - 16.00 Spored za najmlajše -17.10 Program za mladino - 19.13 Luna park - 20.45 Simf. koncert -
22.30	Ital. folklora.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Rossini, 7. nad.
- 11.00 Filmske novosti 11.40 Pesmi desetletja - 13.35 Brez naslova - 14.05 Juke box - 15.15 Tenorist B. Sebastian - 16.00 Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred - 19.00 Ping pong - 20.00 Nagradno tekmovanje - 21.10 Radijska priredba - 22.40 Jazz.
III.	PROGRAM
10.00 Scarlattijeve sonate - 11.40 Čajkovski, Suita štev. 4 - 12.20
Baletne skladbe - 13.30 Klavirski duo - 14.30 Iz opere «Carmen»
17.20	Angleščina - 18.30 Lahka glasba 18.45 Urbanizem: Pariz
20.20	Banchierijeve skladbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Operna glasba - 8.55 Buso ni, Koncert, op. 39 - 10.55 Simf. koncert - 12.30 Rimski polifonski zbor - 13.20 Sodobni skladatelji • 13.50 Purcell, Lupo in Liszt.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas
-	7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Operna matineja 8.55 Radijska šola - 9.25 Zabavna glasba - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Baritonist Ruždjak - 12.30 Kmetij ski nasveti - 12.40 Slov. narodne
-	13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Glasba mladih - 14.25 Lahka glas ba - 15.45 Jezikovni pogovori
16.00	Vsak dan za vas - 17.05 Simf. orkester - 18.00 Aktualnosti
-	18.15 V torek na svidenje! 18.45 Prof. M Borko: Zime pri nas - 19.00 Lahko noč, otroci! ■
19.15	Jožica Svete - 20.00 J. Hus son: »Zbiralec misli« - 21.00 Pesem godal - 21.1- Deset melodij
22.15	Jug. glasb. - 23.15 Prešeren: Romance - 23.15 Plesni orkestri.
ITAL. TELEVIZIJA
13.30, 17.30, 20.30, 23.00 Poročila
-	10.30 in 15.00 Šola - 17.00 Spo red za najmlajše - 17.45 Program za mladino - 18.45 Nabožna oddaja
-	19.15 Umbria in Marche - 19.45 Šport - 21.00 U. Betti: «11 vento notturno*.
II. KANAL
19.00	Nemščina - 21.00 Dnevnik
-	21.15 E. Sanna: «Rapimento in Barbagia* - 22.15 Shirley Bassey.
JUG. TELEVIZIJA
20.00	Poročila - 9.35 in 14.45 TV v šoli - 10.30 in 15.40 Angleščina
11.00	in 16.10 Osnove splošne iz obrazbe 16.40 Francoščina - 17.55 Risanka - 18.10 Obrežje - 18.35 Filmski mozaik 19.05 Naša manj šina na Koroškem - 20.40 Film in zabavnoglasbena oddaja, ob koncu poročila
zvezi s tem bi mogli omeniti sam primer dr. Blaiberga, ki je bil pred nedavnim ponovno v težavah ter primer neke zelo uspele ameriške presaditve, ko je človek, ki je že dolgo živel s tujim srcem in ko se je zdelo, da je pri njem problem zavračanja že premagan, nenadoma podlegel.
Ko smo že omenili Blaiberga, moremo prav v zvezi z njegovim primerom reči, da je medicina presajanja srca na dobri poti kajti vtem ko je Washkansky ki so mu prvemu presadili srce. živel le 18 dni, je dr. Blaiberg še vedno živ in se kar dobro počuti, pa čeprav mu je dr. Bar nard presadil srce 2. januarja le tos, to se pravi točno pred enaj stimi meseci. V zvezi z njim so
(Nadaljevanje na 5. strani)
Mladika
(november)
Novembrska številka Mladike je že na drugi strani platnic objavila pismo študentov in profesorjev z učiteljišča odhajajočemu ravnatelju dr. Kacinu (odšel je v pokoj), ZZ pa izreka zahvalo konzulu Jožetu Gačniku, ki je zapustil Trst. Jože Peterlin je napisal nekaj misli ob začetku ljudsko prosvetnega dela. iGlas izza Soče« je prispeval članek Pesnik je večen. Govori o Simonu Gregorčiču in se ob letošnjih čeških dogodkih spominja češkega obiska Slovencem pred osemdesetimi leti; tedaj je Gregorčič spesnil pozdrav sBratom Čehom o prihodu na Slovensko*. Kondor kritizira slog besed ob 50-letnici prihoda Italije v Trst. V članku Življenje naše šole daje Maks Šah nekaj preglednih podatkov. Sergij Pahor je napisal sestavek o 19. olimpijskih igrah v Mehiki. O novi sezoni prosvetnega življenja na Goriškem piše Marjan Terpin. Zora Tavčarjeva poroča o zadnjih številkah Zaliva in Mosta. Jaže Peterlin poroča o literarnem večeru v Finžgarjevem domu na Opčinah, nato pa še o obisku v dunajskem Burgteatru in končno o začetku sezone v našem gledališču. Želeti bi bilo, da bi si Pismo učiteljem in profesorjem, ki ga je napisal Drago Štoka, vsi tisti, ki jim je posebej namenjeno, tvzeli k srcu*, kot pravimo. Objavljen je tudi razgovor vodje oddaj vatikanskega radia prof. Vodeba s tržaškim škofijskim vikarjem msgr. Škerlom. V svojem spisu o starih gradovih na Goriškem je Rado Bednarik v tej številki obdelal grad v Gradiški. Martin Jevnikar nadaljuje razpravo Sodobna slovenska zamejska literatura; sedaj je na vrsti Koroška. Sledi nekaj poročil o knjigah in revijah. Leposlovje so prispevali: Franc Jeza, Mojca Rant («več kot šestdesetletna ljudska pripovednica, ki kmetuje na majhni gorski kmetiji blizu Kranja*), Josip Kravos in pesnik Slavko.
Nemška turistična publikacija pred olimpiado
L. 1972 bo XX. olimpiada v Miinchnu pa je organizacijski odbor za olimpijske igre z nemško centralo za tujski promet in nemško tujsko-prometno zvezo že izdal zelo lepo publikacijo «Reise-land ziuischen Miinchen und Kiel, den Stadten der Olympischen Spie-le 1972*. Na 30 straneh velikega formata se vrstijo krasne barvne slike: pokrajine in mesta, gradovi in šport, koncertne dvorane in podeželske kmečke hiše, cerkve in renski vinogradi.
S SOBOTNE PROSLAVE PRI SV. IVANU
- vi,
V soboto so v dvorani «Prvi maj« imeli zaključno proslavo za stoletnico ustanovitve čitalnice pri Sv. Ivanu. Nekaj slik s proslave: domači pevski zbor med govorom predsednika Nika škainperla.
Domači recitatorji, ki so nastopili na proslavi
Folklorna skupina, ki je zaplesala nekaj narodnih plesov
* t;
m—	'	*	"■	,
Dramska skupina p.d. Škamperle je za priložnost naštudirala enodejanko v domačem narečju
KDOR LJUBI
STOLPEC
1NA
E ZAVAR
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zagotovite si podporo neke vplivne osebe. Dober znanec_ vam bo izrazil svojo iskreno hvaležnost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odprlo se bo novo poglavje v vašem življenju. Seznanite svoje prijatelje s tež kočami, ki jih imate.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vso pravico imate do počitka, ker ste si ga zaslužili Dobre vesti o nekem daljnem sorodniku.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Vzpostavite čimprej nekatere že pretrgane stike, ker vam bodo koristni. Pozabite na neko žalitev.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Začnite se ukvarjati s kako vam primerno
HOROSKOP
športno dejavnostjo. Pobotajte se z nekim prijateljem, ki ste z njim sprti.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Otresite se svojih aktivističnih popadkov, ker ste utrujeni. Priskočite na pomoč nekemu sorodniku.
TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Natančno še enkrat proučite program, ki ga hočete izpolniti Skladnost in razumevanje v družini.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Uredite svojo korespondenco in do
•	Istituto Nazionale delle Assicurazioni daje na razpolago 14 milijonom italijanskih družinskih očetov novo serijo življenjskih zavarovanj, imenovanih «DRUŽINSKE POLICE». Nove police predstavljajo posebno zaščito družinskih skupnosti proti nevarnostim, ki jih prinaša življenje.
•	Ko družinski oče izbira med temi policami, more: dati svoji družini resnično gmotno pomoč v primeru, ko bi se prenehal njegov glavni vir vzdrževanja; zagotoviti prihranke za otroke, ko ti dorastejo; ustanoviti «pokojnino za mamo» ter drugo pokojnino zase, da bi s tem dopolnil to, kar mu bo moglo dati obvezno socialno zavarovanje; in podobno . . .
•	Teh polic je osem vrst in vsaka vsebuje po eno novost, ki je v drugih življenjskih zavarovanjih neznana: in sicer priznanje dopolnilnega izplačila dedičem zavarovanca v višini 10 odst. zavarovalne vsote za vsakega preživelega člana družine (zakonskega tovariša ali mladoletnega otroka) do največ 30 odst.
•	Poleg tega vse priznavajo dve nadaljnji ugodnosti za družino: podvojitev dodatnega izplačila v primeru, ko bi zavarovanec izgubil življenje pri nesreči, in oprostitev nadaljnjega plačevanja obrokov, če bi med zavarovanjem zavarovanec postal invalid (hkrati pa bi jamstva, ki jih zagotavlja polica, ostala v celoti veljavna).
•	«DRUŽ1NSKE POLICE» so na razpolago: za zavarovalne vsote od 300 tisoč do 3 milijonov lir; za življenjske rente od 60 tisoč do 480 tisoč lir
na leto.
•	Nove «DRUŽINSKE POLICE« INA so zares police «družinske ljubezni«. Zaradi tega, KDOR DRUŽINO LJUBI, SE ZAVARUJE.
•	Za nadaljnja pojasnila obrnite se na predstavništva Istituto Nazionale delle Assicurazioni, ki so povsod in ki vam bodo dala pojasnila in nasvete, ali pa nam pošljite spodnji odrezek, prilepljen na dopisnico.
VEDNO DOBRO POSKRBI KDOR SE ZAVARUJE
I

Ime....................
1 Priimek................
I Ulico..................
| Poštni kodeks in mesto... j Pokrajino..............
1 PD/57
Spoštovani ISTITUTO NAZIONALE
1
I
DELLE ASSICURAZIONI I Via Sallustiana 51	|
00100 ROMA
7*
VESNA-ZARJA 2;1 (2:1)
Zmaga Križanov nad Bazovci pravcato Miklavževo darilo
Zarja prva v vodstvu - Oba gola Vesne iz enajstmetrovk
Goli: v 7’ p. p. Scocco (Z), v 19’ p. p. De Michele (V) enajstmetrovka, v 24’ p.p. De Michele (V) e-hajstmetrovka.
VESNA: Tence, Verzier, Finotto, SulČič, Coltellino, Mandanicci, Man-tln. De Michele, Rabusin, Košuta Z., Cecchinl.
ZARJA: Oač, Bernetič, Križman-C1C S., Baldasin, Delise, Križman-čič V., Komar, Žagar, Scocco, Mi-gllorini, Pasqualis.
Sodnik: Zorzetich.
Koti: 9:4 za Vesno (p.p. 4:2 za Zarjo).
Gledalcev približno 150.
2e v začetku je treba opisati dogodke, ki so praktično odločili to srečanje. Zarja napada, Vesna nekoliko podcenjuje nasprotnika. Be-lo-rdeči so precej prosti. V 7’ dosodi sodnik prosti strel Zarji. Tolče ga Baldasin, ki iz desnega kota kazenskega prostora poda dolgo na levo Pasqualisu. Ta zaustavi žogo ter jo lepo preusmeri na sredino, kjer prosti Scocco nima velikih težav, da pošlje usnje v mrežo. Zarja je v vodstvu, kar predstavlja, presenečenje. Vesna se končno prebudi in začne s silovito ofenzivo, v kateri je močno obremenjena Zarjina obramba, ki se lepo izkaže v 9’ reši Čača drog, v protinapadu pa Komar zapravi izredno PrUožnost. za podvojitev rezultata. Vesna še vedno pritiska in bi si Zaslužila izenačenje, toda gostje in Predvsem njihova obramba, so zelo budni. Prav ta obramba pa začne v 19’ «obdarovanje» Žoga leti Proti levemu kotu, Delise visoko skoči ter v sredini- kazenskega prostora z lepim odbojkarskim posegom odbije žogo z roko Enajstmetrovka Strelja jo De Mioheli v tiesni kot Cačevih vrat Vratar je uganil smer, je bil nemočan, V 22’ *astrelja Scocco dobro priložnost. v 24’ pa Zarjina obramba preide 'z odbojke na košarko, žoga je v kazenskem prostoru, Bernetič. udari z roko po žogi, ki je tako snet na beli piki. Strel izvede specialist De Michele in gol.
Zarja se požene v napad. V 25’ sodnik prezre roko v kazenskem Prostoru Vesne. Vesna nato do konca polčasa stalno napada, Zarja pa bo časa do časa odgovarja.
Drugi polčas se nadaljuje z napadi Vesne. V 5’ Košuta Z. strelja ven iz ugodnega položaja. V 15’ De Michele strelja v prečko. V 24’ krasna parada Čača, ki reši svoje svetišče v plovnem skoku, v 27’ se spet izkaže bazovski vratar, ki o-branl De Michelijev strel z glavo. Zarja odgovarja na te napade, a njena prva vrsta ni še dovolj prodorna. Napredek pa je. Komar lepo strelja v 30’, a sicer precej negotovi Tence je pripravljen na poseg. V 33’ ponovna prečka Vesne. Po tej akciji prevzame vajeti Zarja. ki stalno napada z vsemi igral-c’ V 42’ spet roka v kazenskem
prostoru Vesne, ki jo tudi tokrat sodnik. prezre. Nato pa konec tekme, katere dogodki so bili precej nenavadni.
O ekipi lahko rečemo, da so dobro opravile svojo nalogo. Vesna je zasluženo osvojila ■ obe točki, a brez enajstmetrovk ne 'bi znali povedati kako se bi končalo, kajti pregovor pravi, da je žoga okrogla in kdor hoče zmagati jo mora potisniti v nasprotnikovo mrežo. Kriška enajsterica' je bila v premoči v drugem polčasu, a ni dosegla niti gola. Zarja je' v nedeljo odigrala svojo najboljšo tekmo. Napad, naj-
šibkejša točka bazovske postave, je tokrat dobro zaigral, a šepal je v povezavi na levem delu. Novi igralec Migliorini se ni obnesel, boljši bi bil morda kak drug igralec, ki smo ga že videli nastopiti na tem prvenstvu (Marc, Kalc itd.).
Sodnik se je večkrat osmešil z odločitvami, ki niso imele nikake veze z nogometnimi pravili. Tudi njegov položaj na igrišču je bil vedno tak, da ni mogel točno videti kaj se dogaja. Enajstmetrovki, ki ju je zakrivila obramba Zarje, pa sta bili preveč očitni.
f. v.
BREG : EDERA «B»	3:1
STRELCI: v 13’ p.p. Visintin (B), v 1’ d.p. Grahonja (B), v 24’ Grahoma (B), v 37’ Ludvig (E) iz enajstmetrovke.
EDERA «l£» — Romano; Marti-nuzzi, Superina; De Riz, Della Gio-vanna, Menardi; Galati, Tiepolo, Porcorato, Babic, Ludvig.
BREG — Favento; Maver, Gerli; Bertesina, Sau, Leban- Ralza, Čuk, Zonta, Visintin. Grahonja. "
KOTJE fi-4 (2 3) za Bre£
Kljub temu. da smo v brežanskih vrstah pogrešali Bassaneseja, ki je eden ključnih igralcev moštva,, so plavi v nedeljo slavili svoj šesti zaporedni uspeh. Že sam rezultat kaže jasno premoč Brežanov, ki pa v resnici niso imeli tako lahkega dela. Edera se je vso tekmo žilavo upirala in ni odnehala niti, ko so so imeli v svoji mreži tri žoge. Tržačani imajo v svojih vrstah nekaj mladih igralcev, ki so skozi vso tekmo delali preglavice brežanski o-brambi. Zato je bila zmaga dalj časa negotova in na koncu povsem zaslužena. Upajmo, da bo Edera še naprej vztrajala in ravno tako močno zaposlila tudi druge ekipe (a z malo več sreče).
Brežani so tokrat v splošnem zaigrali dobro. Igrali so borbeno in požrtvovalno ter brez večjih napak. Omembe vredna sta tudi Gerli in Čuk, ki sicer nastopata za mladinsko moštvo, a sta v nedeljo zado-
iiMiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiniiiniiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Scocco je z glavo presenetil Tenceja
BREG-EDERA B 3:1 (1:0)
Požrtvovalni in borbeni Brežani tehnično popolnoma zadovoljili
INTER SS-PRIMORJE 1:1 (0:1)
Sodnik (s čudnimi posegi) oškodoval proseško Primorje
V drugem polčasu je izključil Francolo in Cadellija
INTER: Pernisco, Zoffoli, Cer-nlvani, Rener, Bizal, Malusa, Ci-cala, Giorgiutti, Zampoli, Stinco, Dl Bello.
PRIMORJE; Canciani, H,ervat}č, Pressi, Francola, Sardoč, Cadelli, Stok, Del Bene, žužič, Fragiacomo, Verginella.
STRELCA: v 19’ p. p. Cadelli (P), v 24’ d. p. Cicala.
KOTJE: 9:7 za Inter.
SODNIK: Gal lan te (Trst).
OPOMBE: Mrzlo, a sončno vreme, Gledalcev približno 100. Sodnik je v 8’ opomnil Del Beneja, v 21’ p. p. Fragiacoma, v 21’ d. p. pa je izključil Francolo in Cadellija.
Na žalost moramo tokrat začeti s sodnikom, ki je bil glavni protagonist nedeljskega srečanja. Sodnik Gallante je že v tekmi Primorje — Coop zapustil slab vtis,
in i,i umil ..iiiiiiiiiiiimiiii»mimimmimiimiiiimiiiiimiiiiiniiMmiiiiimiMiiiiiii
TORRIANA-JUVENTINA 1:0 (0:0)
Standrežci boljši a tudi brez sreče
TORRIANA:	Viso, Santostefano,
Micurre, Baiosassi, Franco, Maruc-°ib, Ballaben, Lettig, Bettela, Tes-sari, Grion.
JUVENTINA: Marušič (Tomasin), ^osolen, Nanut, Pavlin, Costelli, ^bpil, Kodrič, Ferfolja, Storniolo, krtini, Visintin
STRELCI: 18’ d. p. Tessarl.
KOTJE 7:2 za Juventino.
SODNIK: Corretti Torviscosa.
Po petih pozitivnih srečanjih, to te Po štirih izenačenjih in eni zrna-*>'• Je za JuVentino v nedeljo spet naPočil dan nesreče, ko je za en KM klonila pred Torriano iz Gradile, K izgubi srečanja sta v enaki rn®ri pripomogli Torriana sama in P- smola domačinov Usodni gol te stresel mrežo štandrežcev v 18’ P-: nastal je brez nikake akcije naPada ali strela v vrata. Bil je fteto navaden cross, vratar Toma-je popolnoma sam nadzoroval Vrata, obramba Juventine je bila ba svojem mestu. Vratar je ujel *°80 z obema rokama, zdrsnila mu te na tla in ostala mirna izven ^rat tik ob Tomasinu. Pritekel je Tessari, desno krilo domačih, in jo te prav delikatno poslal v vrata, *^edtem ko so ga vsi ostali osuplo Kidali. Obramba se gola ni utegnite niti zavedati. Kljub temu vsa Krivda za poraz ne pade na vra-terja. Kakor smo že morda pre-Kečkrat povedali, a zaman, rdeče-bf>*im še vedno manjka poguma v naPadu. imenitni so, ko začnejo naPadalni prodor, polni navdušenja Se včasih celo sami brez varuhov Knajdejo pred vrati in tam... nič ne zaključijo. Gledalci ali nasprotniki sami jim vendar ne bodo porinili žoge v vrata, če sami tega ne naredijo. In za kronanje teh na bak, k! smo jih našteli, a katere jnta v večji ali manjši meri ali obliki vsaka ekipa ima Juventina še 8PloŠno znano smolo. V celem pr-v®tn polčasu Je prevladovala na te-2*u In napad je sledil napadu ®dino v 30’ p.p. je Torriana izved-14 Protinapad. Marušič je strel od
bil, a si je izpahnil roko, ko je udaril ob vratnico. Tako ga je zamenjal Tomasin V 31’ in 38' je Rupel streljal v vrata, a oba strela sta bila za las previsoka. V 42’ je Streljal v vrata Vižintin, strel je bil res sijajen in še lepše je bilo izigranje obeh branilcev; vsa publika je že bila pripravljena na krik za gol, a vratarju Visu je na skoraj neverjeten način uspelo prestreči usnje.
V drugem polčasu se je Torria-na nekoliko reorganizirala. Razen gola ji lahko zabeležimo še pozitivno akcijo v 3’. Za strel v vrata je bil vratar prepočasen, žoga se mu je izmuznila in zadela v vratnico Odboj je Torriana spet spre menila v strel, a je bil previsok. V zadnjih 20’ je Juventina spet napadala in Costelli je v 41’ streljal v letu kar z razdalje 40 m, žoga je šla direktno v vrata, obdrsnila notranji del vratnice in se od tam, čudno, odbila iz vrat. Tako je šel po vodi tudi ta skoraj gotovi gol.
D. K.
IZIDI I) SKUPINE Libertas — Sagrado 2:1 Arsenale — ‘Romans 3:0 Torriana — Juventina 1:0 Aurisina — *Crda 2:1 Rosandra — Turriaco 2:1
S.	Canziano — SanFAnna 1:0 Isonzo — Farra 1:0 Fogliano — Italia 0:0
a kljub slabemu sojenju ni vplival na rezultat. V nedeljo pa ni samo oškodoval Prosečane za zmago temveč jih je verjetno oškodoval tudi za nadaljevanje prvenstva, že dejstvo, da je žvižgal vedno z lepo dozo zamude je kazalo, <3Ar zadeva ne bo stekla brez komplikacij, še najbolj čudno pa je bilo, ko je stal sredi kazenskega prostora (in ne blizu vrat) medtem ko bi moral Cadelli streljati kot. Igralec je poslal dolg paraboličen strel, ki je končal pod vratnico, torej v mreži. Vratar in Verginella sta se pognala za žogo in sodnik Je res priznal gol. Logični protesti igralcev Interja zaradi prekrška Verginelle nad vratarjem, ki pa sodnika niso premamili. Igra se je tako nadaljevala s precejšnjo nervozo v vrstah Interja, a kazalo je, da se tudi sodnik kesa priznanega gola. Zato je skU-r šal popraviti, kar se je popraviti dalo ’ in je spregledal vrsto prekrškov v korist Primorja. To se je zgodilo tudi nekako sredi drugega polčasa, ko, je Francola s prekrškom ustavil Cicalo, ki je reagiral. Francola, ki Je v obrambi odrinil nasprotnega igralca, pa je sodnik poslal v slačilnico. Jasno je, da so Prosečani razburjeno protestirali in posledica je bila, da je sodnik izključil tudi Cadellija. Zakaj, pa ni hihče razumel.!
I Stvari se seveda ne bodo končale tu. Pričakovati je treba disciplinske ukrepe. Upati je treba, da bodo odločitve disciplinskega odbora bolj objektivne kot so bile sodniške, čudno je tudi, da so organizatorji turnirja določili za dve zaporedni tekmi istega sodnika, kar se v petih letih delovanja Primorja še ni nikoli pripetilo. Milo rečeno, kar se je pripetilo v nedeljo, je sramota. To so priznali navijači obeh strani in lahko rečemo, da se je tekma končala brez incidentov zaradi športnega duha igralcev obeh enajsteric.
Na splošno je bila tekma lepa in zanimiva. Primorje je prepričljivo zaigralo in je bilo do izključitve dveh igralcev v stalni premoči. Prosečani bi po prikazani igri prav gotovo več zaslužili, ven-dat tokrat lahko rečemo, da ni njihova krivda, če jim ni uspelo iti preko neodločenega izida. Zaradi odsotnosti Osicha in Prašlja so morali rdeče-rumeni nekoliko preurediti vrste. Pressi je prvič igral levega branilca, Cadelli pa levega krilca. In prav ta dva sta bila, skupaj s Hervatičem. najboljša v vrstah Primorja. Tudi v napadu so
bile spremembe: Stok, ki je prvič igral na desnem krilu, ni preveč prepričal, Fragiacomo, ki Je v zadnjem trenutku prevzel mesto Prašlja, pa je pozitivno opravil' svojo nalogo.
O enajsterici Inter SS lahko rečemo, da je pokazala slabo kondicijo. čeprav se je znašla v premoči, ni resno ogrožala Primorja in si je samo v zadnjih minutah, ko ni nihče več pričakoval spre-niemb in ko so Prosečani igrali le z devetimi, izslila neodločen izid.
B. R.
UNION — G. VIANI 2:2
Veter vsilil neodločen izid
V	nedeljo sta se z močnim vetrom srečali enajsterici Uniona in Gipo Viani. Ekipi sta zaigrali kar moško in spočetka je prevladoval Viani, ker so imeli Podlonjercl smolo, da se jim je poškodoval borbeni Fortezza, ki je bil do konca skoraj neuporaben. Kljub temu je malo manjkalo, da ni na predložek Morabita usmeril z glavo žogo v mrežo.
V	drugem polčasu, ko so pričakovali. da bo Union, ki je igral z vetrom, prešel v vodstvo, se je pripetilo prav obratno. Po lepem prodoru Morabito - Camassa, ki ni rodil sadov, so nasprotniki v protinapadu realizirali: žoga Je Unionovemu vratarju ušla iz rok in se zakotalila v mrežo. Union se je pognal v napad, a že štiri minute kasneje, v 10’, so napadalci Gipa Vianija izkoristili zmedo podlonjer-skih branilcev in s Savarinom podvojili rezultat.
Kmalu pa je prišlo do preobrata. V 15’ d. p. je Ivan Gombač poslal visoko žogo proti vratom, ki Je s pomočjo vetra končala v mreži. Proti koncu je Union prevzel pobudo v svoje roke in v 25’ bi Camassa kmalu z močnim strelom zadel cilj, če mu ne bi vratar Vianija z odločnim posegom odbil žogo v kot. Tri minute kasneje pred koncem je imel Union izredno priložnost, da izenači z enajstmetrovko. Toda La Pasquala je streljal v vratarja, ki je žogo prestregel. Podlonjercl niso popustili in Ca-massi se je končno le posrečilo tik pred zaključnim žvižgom Izenačiti. Rezultat je nekolkio lažniv, ker bi si Union zaslužil večjo nagrado. Dokaz imamo v kotih, ki govore v prid Podlonjercev.
	LESTVICA						
Arsenale	10	5	5	0	16	6	15
Komans	10	9	4	1	15	10	14
Libertas	16	6	2	2	15	12	14
S Canziano	(0	4	9	I	12	6	13
Torriana	10	4	9	1	U	3	13
Rosandra	10	4	4	2	16	10	12
SanFAnna	10	3	5	2	9	9	U
Farra	9	2	9	2	7	9	9
Fogliano	10	2	9	3	8	9	9
Aurisina	10	3	3	4	9	17	9
Itala	10	2	4	4	7	9	8
Crda	10	1	9	4	9	14	7
Turriaco	9	2	2	9	20	13	6
Sagrado	10	2	2	6	10	18	6
Juventina	8	1	3	4	6	12	S
Poseg vratarja Brega v tekmi za pokal Pacco s Triestino
postajali napadalci, ki so neutrudljivo oblegali vrata Edere.
V	7’ je Ralza posla] za las nad prečko. V 13’ pa je moral Romano dvakrat poseči na Zontov strel. V 24’ je ponovno Grahonja, na podajo Ralze, spravil rezultat na varno. Nasprotniki se niso predali in o-bramba plavih jih je morala še naprej pošteno krotiti (a skoro vedno v višini polovise igrišča).
V	37’ so Tržačani le prišli do Fa-venta. Ko je bila nevarnost že mimo, je sodnik iz nerazumljivih raz logov dosodil enajstmetrovko za E-dero. (Tudi njegova poznejša pojasnila nas niso prepričala o resničnosti prekrška) Ludvig je zmanjšal rezultat na 3:1, ki je nato ostal nespremenjen do konca. S to zmago pa Brežani še vedno vodijo v le-stvici svoje skupine.
Loki
voljila brežanske navijače in zapustila pri trenerju dober vtis.
Vsekakor po moramo prerešetati dejavnost vse ekipe in začnemo kot običajno, pri obrambi. Nekatere zamenjave mest, ki jih je šušelj napravil zaradi nezadovoljivih prejšnjih nastopov, so bile povsem pozitivne. /lato se je obramba dobro odrezala in elegantno vzdržala močan pritisk nasprotnega napada. Kaže, da so se hranilci vendarle otresli običajne statičnosti in prišli do tiste elastičnosti, ki je v prešnjih tekmah niso pokazali. Sredina igrišča je bila vedno v rokah Brežanov in je pod Lebanovim nadzorstvom uspešno delovala. Tudi napad je zadovoljil. V prvih minutah mu sicer ni šlo od rok in so bili na padalci zelo pomanjkljivi v zaključkih. Ko pa so se začeli zavedati, da lahko napravijo veliko več, so se sprostili in bombardirali Romanova vrata z vseh strani. Torej končno le tekma, kjer so plavi pokazali vse svoje znanje in tehniko.
Kronika, že od samega začetka so Brežani povzeli pobudo in pritisnili na nasprotnikova vrata. Diktirali so tempo in trdno držali vajeti igre v svojih rokah. Napadi so bili zmerni in koordinirani. Pri njih so večinoma sodelovali skoraj vsi igralci, tako da je bil odpravljen tudi individualizem. Edera se je branila trmasto in še kar mirno, a le do 13’ ko je na robu kazenskega prostora sodnik dosodil Brežanom prosti strel. Plavi so izkoristili priliko in z Visintinom prešli v vodstvo.
Tekma je postala vse bolj razgi bana in zanimiva. Sreča je nihala zdaj na to zdaj na ono stran. Večinoma sta prevladovali obrambi, vse kakor pa je brežanski napad pokazal več prodornosti in hitrosti.
V 21’ je Zonta lepo privedel žogo v kazenski prostor Edere, a njegov strel je švignil le za las mimo droga, v 37’ pa se je brežanska obramba komaj rešila.
Drugi polčas je bil tudi zanimiv, a manj lep kot prvi. V 1’ je Zonta prodrl po levi in podal visoko proti vratom. Vratar žoge ni ujel in Grahonja je z glavo povišal na 2:0. Tržačani so postajala vse bolj živčni in se prepirali med seboj. V napadih na brežanska vrata pa so bili složni, a precej netočni v podajah in so imeli tako branilci Brega olajšano delo. Vse boli agresivni pa so
iiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiimiHiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiii|||||||||||ll|||||,|ll„|
POKAL PACCO
Visok poraz začetnikov Brega
V okviru tekmovanja za pokal Pacco je Triestina v nedeljo visoko premagala mlade Brežane z Izidom 5:0.
Brežani so v tej tekmi nastopili precej okrnjeni, saj je bilo na igrišču le šest igralcev iz standardne postave. To se je seveda močno odražalo na kakovosti njihove igre, ki je bila dokaj nizka in to je seveda tudi povzročilo poraz.
Prihodnjo nedeljo bodo Brežani zopet zaigrali s popolno postavo in tedaj bodo lahko zopet pokazali pravo vrednost svoje enajsterice.
KOŠARKA
MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA
Slab sodnik skvaril srečanje v Tržiču
IIANNIBAL — BOR 46:40 (25:23)
BOR: Sancin, Fabjan 2, Rudeš 13, Spacal 13, Starc 1, Sirk 2, Kralj 2, Ambrožič 3, Zavadlal 4.
HANNIBAL: Boiat 4, Nicoli, Da-cor 8, Papais 18, Miniussi 3, Dori 2, Gregorin 3, Russi 6, Bernardo-ii 2, Sori.
SODNIK: Tonzig (Gorica).
KAZENSKI METI: Bor — 12:26, Hannibal — 10:28.
Povsem nesposoben sodnik (drugi je namreč zbolel in ostal doma) ter ostra igra domačih igralcev sta skvarila tekmo med ekipama Bora in Hannibala, ki bi se v običajnih pogojih gotovo odvijala povsem drugače. Goriški sodnik je žvižgal bolj po ((intuiciji« in je neprestano plavim dosojal osebne napake, čeprav so ga številni igralci krili in sploh ni mogel v resnici videti, kaj se pravzaprav dogaja. Tak ) so imeli sredi prvega polčasa Ambrožič, Zavadlal in Sancin že po štiri osebne napake in prof. Mari je moral postavo na igrišču spremeniti. Po drugi strani pa je bila naivnost sodnika tolikšna, da se sploh ni menil za tisto, kar se je dogajalo sredi cone Borovih igralcev, ko je bila žoga v zraku. Tako je spretni Papais, ki ga je Italsider pred kratkim prepustil tržiški ekipi, vedno prišel do odbitih žog in si je pri tem utiral pot do žoge z vsemi sredstvi, posebno s suvanjem.
Zaradi takega stanja je na igr-šču vladala dokajšnja napetost in živčnost ter so tako Borovi igralci zagrešili več napak pri izpeljavi sicer povsem običajnih akcij;
V začetku srečanja so borovci zaigrali dobro in preudarno, ustvar-
jali so si ugodne priložnosti in nate streljali. Do šeste minute so vodili s 6:4. Nato pa so jih domaflfr ni dohiteli in prešli v vodstvo, v katerem so vztrajali ves čas z minimalno razliko, ki je znašala največ 4 točke. Ob koncu prvega polčasa je bil izid 25:23 v korist Han-mbala.
V začetku drugega polčasa so bili plavi sicer nekoliko okrnjeni, vendar so se uspešno postavljali v bran bolj izkušenim nasprotnikom. Sele proti koncu igre so nekoliko popustili in v 12’ d. p. je bila razlika v izidu največja (41:31). Gostje so nato izid nekoliko znižali, toda sodnikov žvižg je ustavil tekmo pri stanju 46:40 v korist domačinov.
Adrijan Za.vadlal
Grški
begunci
(Nadaljevanje s 4. strani)
llllllllll^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllll•llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll•ll■llllllllllllll
NARAŠČAJNIŠKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Prva ekipa LIoyda pretrd oreh za Bor
BOR — LLOYD «A» 24:50 (8:31)
BOR: Kralj, Ljubič, Pertot 4, Hrvatič W. 8, Hrvatič S. 10, Sirca 2,
Bogateč, šegina. '	....
LLOYD «A»: Gre*#uzzi 2, Bar, Po predvidevanjih
AVTOMOBILIZEM
RALLY LONDON-SYDNEY
Najboljši dvojici dirke grozi diskvalifikacija
Clark in Anderssen sta (enako kot Italijana Baghetti in Bassi) izgubila kontrolno knjižico
BOMBAY, 2. — Angleško-šved-ska dvojica Roger Clarke in Ove Anderssen je trenutno v vodstvu na mednarodni maratonski avtomobilski dirki London — Sydney. Obema pa grozi diskvalifikacija. Obema se je namreč zgodilo isto, kot italijanskima vozačema Ba-ghettiju in Bassiju: izgubila sta kontrolno knjižico, v kateri na kontrolnih točkah potrdijo, da je posadka vozila mimo kontrolnega mesta In druge podrobnosti, ki so potrebne za sestavo lestvice.
Baghetti in Bassi sta ostala namreč blokirana v Afganistanu. Neznano kje sta Izgubila ne le svojo-kontrolno knjižico, ampak tudi o-■ba potna lista, vozniško knjižico ter listnico, v kateri sta imela približno milijon lir. Zaradi izgube kontrolne knjižice so ju diskvalificirali, ker sta izgubila potna lista pa ne moreta iz Afganistana.
Zdaj sta neznano kje izgubila tekmovalno knjižico tudi oba voditelja lestvice Clark In Anderssen. Organizatorji so jima dali čas do srede, da najdeta dokument, sicer bosta diskvalificirana. To bi bila res ironija, saj sta doslej prevozila že večino poti, se izognila številnim nevarnostim, zdaj pa jima visi nad glavo Damoklov meč diskvalifikacije zaradi izgube kontrolne knjižice .,.
Organizatorji so sporočili, da so doslej uradno diskvalificirali le 13 posadk od 98, ki jih je startalo v Londonu, 69 posadk je že prispelo v Bombay, vendar se Jih je le 66 predstavilo na kontrolni točki. Trenutno še ni mogoče predvideti, koliko jih bo prispelo v to pristanišče do srede. Organizatorji pričakujejo, da jih bo približno 80, vendar bo le prvih 70 našlo prostor na ladji, ki jih bo prepeljala v Fre-emantle, v Avstralijo.
Prireditelji doslej najboljši posadki še niso nakazali nagrade skoraj tri milijone in pol lir, kolikor Je bilo določeno za ekipo, ki bo prispela v Bombay na vrhu lestvice. Nagrado bodo podelili namreč šele v sredo, ko bo zapadel rok, ki so ga dali za iskanje kontrolne knjižice Clarku in Anderssen u.
Neuradna lestvica v Bombayu Je naslednja:
1.	Clark - Anderssen (Ford Lotus Cortlna) II kazenskih minut
2.	Staepalaere - Lampinen (Ford Taunus 20 M) 20’
3.	L. Bianchj - Oiger (Citroen
- Chapman 29’
Shephered
(Ford
botti 8, Trost 2, Bicci, Tomadin 9, PisofTO; 'Motarfl, Sbaizzero 4, Pu-rin, Bocca 9.
Sp^nik: „qost|gl.
so borovci
DS 21) 21’
4.	Opkirk - Nash - Poole (BMC 1800 ) 22’
5.	Aaltonen - Liddon - Easter (BMC 1800) 24'
6.	Cowan - Coyle - Malkin (Hil-mann Hunter) 27’
7.	Firsch - Hoinville (Ford Falcon GT)
8.	Green - Murray -(BMC 1800) 30’
9.	Jackson - Chambers Lotus Cortina) 31’
10. Hodgsson - Rutherford (Ford
Falcon GT) 36’	_ jan _
llllll>IIHIItllltlllllll||||||||||||||||||||||||||m,|,ll|,||aill|||||,|||||||||||||||||||||||||||M|t||||||||||M||Jm|||||||||||||
S''*' •V'-y	1
spet Izgubili in sicer tokrat s precejšnjo razliko (26 točk). Čeprav je trener spet razpolagal s popolno postavo, ni mogel zaustaviti močnejšega nasprotnika.
Pripomniti pa je treba, da so plavi igrali slabo Sicer pa je Lloyd branil na moža, kar je zmedlo mlade igralce. Med borovci se je spet izkazal Kralj. Lepo se je boril na odbitih žogah, toda pozna se mu, da še ni izkušen, posebno v napadu. Muhasta brata Hrvatič sta dala precej od sebe, čeprav sta zaigrala pod lastnimi možnostmi. Med nasprotniki sta se izkazala Barbotti in Bocca. Trener pa se ni poslužil visokega Biccija.
Bor je začel s postavo Pertot, Širca, Ljubič in dvojčka Hrvatič. Prvih 8 minut je bil rezultat izenačen (8:6). Tu pa so se borovci, ki niso poslušali trenerjevih navodil, zmedli. To je izkoristil nasprotnik, ki je s hitrimi protinapadi nizal koš za košem.
V drugem polčasu so Borovi i-gralci zaigrali nekoliko bolje. To kaže tudi rezultat drugega polčasa, j ki je le za 3 točke v korist Lloyda! (12:16) Ge bi tako zaigrali tudi v j prvem polčasu, bi gotovo zgubili j z manjšo razliko
že namignila, da bodo «za to, kar sta izjavila v Strassburgu, že plačali družinski člani«. Mar-katakis in Melitis sta bila aretirana in mučena za ne ravno velike prestopke. Prvi zato, ker so pri njem našli razmnoževalni stroj, drugi pa, ker je delil ljudem svobodoljubno pesem Mikisa Theodo-rakisa. Marketakis je vojaški vojni invalid.
Incident v Strassburgu je tudi povzročil, da so v Atenah odpustili iz službe funkcionarja oddelka za tuji tislf, Bitazidesa, na njegovo mesto pa postavili nekega u-pokojenega polkovnika. Vlada tega svojega ukrepa ni pojasnila, pač pa je neki vladni časopis, kot poroča Figaro, napadel Evropski svet ter ga imenoval «evropska kavarna« in pa «svet lenuhov«, češ, da »njegovi piki niso hujši od komarjevih na kravjem rogu«. Na žalost pa — nadaljuje isto glasilo — «so nekateri, ki vztrajajo na tem. da ohranijo z njim stike, in pošiljajo v Strassburg nepotrebne priče.
Obračun ob obletnici
(Nadaljevanje s 4. strani)
SMUCAHJt
Tri zmage domačinov na tekmah v St. Moritzu
Nastopilo je 133 tekmovalcev iz 8 držav
ST. MORITZ, 2. — Na Corvatschu v St. Moritzu je bilo v soboto in nedeljo mednarodno smučarsko tekmovanje za Beli trak St. Moritza, katero so priredili v okviru 4. mednarodnega smučarskega treninga alpskili tekmovalcev. Udeležilo se ga je 85 tekmovalcev in 48 tekmovalk iz 8 držav.
V	soboto je v slalomu zmagal domačin Frei pred svojim rojakom G.ovanollijem in Švedom l.indstroe-mom.
Izmed Jugoslovanov se ie najbolje uvrstil Jakopič, ki je bil 19. medtem ko je bil 25. Gazvoda in 32 Klinar.
V	ženskem slalomu je bila najhi-liejša Nemka Faerbinger, pred svojo rojakinjo Waltz in Cehoslovaki-njo Cuninkovo.
9. je bila Jugoslovanka Žurajeva.
V	nedeljo je bilo na • rst, tekmovanje v veleslalomu. Pri moških je tokrat zmagal Švicar Giovanolli rred svojim rojakom Tischhauser-jem m Nemcem Pinzingom:
Med Jugoslovani je bil zopet najboljši Jakopič, ki je bil 21 , ostali pa so vozili precej slabše.
V	ženskem veleslalomu je najbolje vozila domačinka Bocliatay. 2. je bila njena rojakinja Zryd in 3.
Faerbinger (Z. Nem.), Jugoslovanska Žurajeva ie bila 23.
NA POKLJUKI
Otvoritvena tekma v smučarskih skokih
POKLJUKA. 2. - Najboljši slovenski smučarski skakalci so o-pravili na Pokljuki prvi letošnji pregledni nastop, katerega so se kot gostje udeležili tudi najboljši italijanski skakalci, ki že nekaj časa trenirajo v tem slovenskem turističnem kraju.
Med člani so dosegli naslednje rezultate:
1.	Dolhar (42; 43 m)
2.	Zajc (41; 41,5 m)
3.	Stefančič (40.5; 40.5 m)
4.	Jurman (41; 41.5 m)
5.	Oman (39; 41 m)
6.	Giacomelli (38,5; 41 m)
7.	Mesec (39,5; 39.5 m)
8.	Ceccon (Italija) (38.5; 40,5 m)
9.	Aimoni (Italija) (40; 40 m)
10.	Bogataj (40; 40.5 m) itd.
Med mladinci pa Je zasedel 1.
mesto Jeseničan Demšar pred Trži-čanom Kobalom.
se pred nedavnim širile vesti, da mu bo moral dr. Bamard srce ponovno presaditi, toda te govorice so utihnile in verjetno bo Blaiberg še dolgo živel s srcem, k: mu ga je dr. Barnard presadil z nekega mulata. Toda dejstvo je, da dr. Blaiberg živi že enajst mesecev, da mu je torej samo do sedaj poklonjenih H mesecev življenja, saj je znano, da ga je dr. Barnard operiral v zadnjem trenutku, ko mu je srce že povsem odpovedovalo.
Od lanskega 3. decembra do danes so presadili že 97 src. Od 97 oseb s presajenim srcem jih je 54 že umrlo, 43 pa jih še živi. Človek, ki se na medicino ne spozna, bi morda bil glede tega skeptik, ker je skoraj 60 odst. pacientov podleglo, toda pri tako pomembni novosti, kot je presajanje srca, je to velik celo izreden uspeh. Poleg tega moremo v zvezi s tem priznati še eno stvar, da se je namreč sistem presajanja zelo naglo razvil in da so posamezne medicinske ekipe sposobne danes izvesti presaditev srca že v dveh u-rah, medtem ko Je prva Bamar-dova presaditev trajala skoraj šest ur, v nekaterih primerih pa so se kirurgi motali okoli pacienta celo devet ur.
V začetku smo omenili nekakšno tekmo, ki se je začela po Barnardovem prvem poskusu. Glede tega je vredno omeniti naslednje; ameriški kirurgi, ki jim velja priznati nekaj pomembnih novosti na tem področju, so se res pognali v tekmo, in samo na ZDA odpade 50 odst. vseh presaditev. V raznih bolnišnicah in klinikah so Američani izvedli 49 operacij od česar 28 v bolnišnici Houston. Kar zadeva uspehe v absolutnem merilu, imajo Američani prvenstvo. Po številu uspelih in neuspelih poskusov je na drugem mestu Kanada s 14 presaditvami, za njo pride Francija z 9, na četrtem mestu je Južna A-frika s 4, sledita nato Brazilija in Čile s 3, Indija, Velika Britanija, Avstralija in Turčija z 2, končno Izrael, Ca*koslrivaška, Japonska, Venezuela, Argentina, Španija in Sov*ptska zveza pa z enim poskusom
Ob koncu tega pregleda moremo ugotoviti naslednje; vsaka novost zahteva velike žrtve. Ne glede na to, da se še mnogi postavljajo proti presajanju srca, drži tudi dejstvo, da presajanje srca kaže neverjetne uspehe in da je dosedanji obračun pozitiven, celo nad vsako pričakovanje, posebno če upoštevamo dejstvo, da gre za zelo pomembno kirurško novost, poleg tega pa tudi za presajanje življenjskega organa, ki na račun tako imenovanega modernega načina življenja vzbuja vedno večjo zaskrbljenost, saj j* znano, da bolezni srca in ožilja terjajo izredno veliko smrti, največ žrtev za rakom.
Al
IZIDI
Fiorentina - Verona		1-0
Milan Cagliari		00
Napoli - Juventus		21
Palermo - Atalanta		5-1
Piša • Sampdoria		1-0
Koma - Bologna		2-1
Torino - Inter		2-1
Varese - Vicenza.		10
LESTVICA		
Cagliari	9 6 2	1 20	8 14
Milan	9 5 3	1 11	4 13
Fiorentina 9 5 3	1 10	7 13
Juventus	9 4 3	2 13	9 11
Palermo Inter Verona Bologna Vicenza Napoli Roma Torino Varese Sampdoria Piša
Atalanta
2
3 13 9 9
3	13 10 9
4	9 8 9 4 5 9 8
3	6 10 8
4	9 14 8 5 9 7
5	15 7 8 6 6 9 14 6
6	12 6
PRIHODNJE KODO
Atalanta - Torino; Cagliari -Bologna; Fiorentina - Napoli; Inter - Varese; Juventus • Milan; Vicenza - Roma; Piša -Palermo; Sampdoria • Verona
IZIDI Bari - Lecco Brescia Lazio Catania - Modena Como - Monza Genoa Temana Mantova ■ Catanzaro Padova Raggiana Perugia - Cesena Reggina - Livorno Spal Foggia
LESTVICA 9 3 6
2-0
odgodeno 00 50 11 1-0 1-1 1-0 1-0 0-0
Foggia Como Genoa Bari Reggina Lazio Perugia Brescia Temana Livorno Lecco Reggiana Catanzaro Catania Mantova Cesena Spal Modena Padova Monza
4
4
3
4 4 2 3 2 3 3 2 2 1 2 1 2
9 1
0	5 1 12 4 1 13 7 12
1	11 7 12
1	7 4 11
2	7 4 11 2 16 8 10
1	4 3 10
2	7 3 9
2	7 7 9
3	11 11 9 3 10 11 9
7 8 8
5	6 4 7
6	7 4 6
7	10 3 6 7 14 3 14
PRIHODNJE KOLO
Catania - Livorno: Como - Genoa; Foggia Lecco: Lazio -Perugia; Mantova - Raggina; Modena - Brescia; Monza -Cesena: Reggiana - Catanzaro; Spal - Bari: Temana • Padova.
A SKUPINA
C
IZIDI
Monfalcone - Biellese	2-0
Piacenza • Triestina	0-0
Alessandria • *P. Patria 4-0 Savona - Rapallo	0-0
Solbiatese - Asti	3-0
Sottomarina • Novara	1-1
Trevigliese - Marzotto	0-0
Treviso • Cremonese	1-0
Udinese - Venezia	2-0
Verbania - Izgnano	1-1
LESTVICA
Solbiatese	12	7	4	1 23		9	18
Udinese	12	7	3	2	19	2	17
Treviso	12	6	4	2	8	5	16
Piacenza	12	6	3	3	M	4	15
Pro Patria.	12	5	4	3	9	9	14
Monfalcone	12	4	«	2	14	11	14
Alessandria	11	4	6	1	13	7	14
Triestina	11	5	3	3	7	5	13
Trevigliese	12	5	3	4	12	10	13
Savona	12	4	5	3	8	8 13	
Novara	12	4	5	3	14	11	13
Legnano	12	4	4	4 15 14			12
Venezia	12	3	5	4	12 12 11		
Cremonese	12	2	5	5	7	11	9
Rapallo	12	2	5	5	9 13		9
Verbania	12	3	3	6 10		14	H
Biellese	10	2	3	5	7	10	7
Marzotto	12	1	5	6	7	17	7
Asti	12	1	4	7	8 25		8
Sottomar.	12	1	4	7	7	18	6
PRIHODNJE KOLO
Alessandria Monfalcone; Biellese - Solbiatese; Legnano -Treviso; Macobi Asti - Udinese; Marzotto - Sottomarina; Novara - Savona: Piacenza -Pro Patria; Rapallo Ruentes -Verbania; Triestina - Cremonese; Venezia - Trevigliese.
PIACENZA-TRIESTINA 0:0
Z inteligentno igro Triestina osvojila dragoceno točko na tujem
Prodori domačinov so se ustavljali ob gosto prepleteni obrambni mreži gostov
PIACENZA — Feretti, Grechi, Bozzao; Zoff II., Favari, Bordignon; Stevan, Robbiati, Mola; Pestrin, Fracassa.
TRIESTINA — Colovatti, Kuk, D'Eri; Del Piccolo, Varnier, Pestrin; Sigarini, Giacomini, Ive, Pai-na, Ridolfi.
Sodnik Trono iz Turina.
Triestina je na igrišču Piacenze odščipnila dragoceno točko in se s tem vsaj delno opravičila za poraz s Trevisom. Tekma ni bila posebno lepa, saj so domačini stalno napadali, gostje pa s pazljivo obrambno taktiko skoraj celo tekmo le pasivno prenašali napore nasprotnikov. Še enkrat se je izkazala obramba rdečih, ki je silne prodore domačinov odbila z izredno hladnokrvnostjo in racionalnostjo, toda največ zaslug za uspeh nosijo igralci na sredini igrišča. Tu so Giacomini, Pestrin in Ridolfi popolnoma izvedli plan trenerja in preprečili že sam začetek vseh prodorov.
Taktika Triestine je bila takoj očitna. Na sredino igrišča sta se premaknila ne samo Giacomini in Sigarini, ampak celo krilo Ridolfi, ki je še enkrat potrdil svojo inteligenco v konstruktivni igri in onemogočil Zoffa. S takim handicapom na sredini igrišča, je Piacenza lahko upala na uspeh le po zaslugi prodorov posameznikov, ki pa so prav zaradi te izoliranosti postali žrtve gosto prepletene mreže tržaške obrambe. Colovatti je bil kljub stalnemu pritisku gostov v nevarnosti le proti koncu tekme, ko so se njegovi tovariši le odprli in nekajkrat prešli v napad. Igra je tedaj postala bolj dramatična in obe moštvi sta imeli nekaj priložnosti. Domačini so imeli smolo, saj so dvakrat zadeli prečko, morajo pa se tudi zahvaliti svojemu vratarju, ki je rešil s krasno parado rezultat, ko je Giacomini od daleč silovito
Triestina je tudi to nedeljo poka zala nekaj novosti v postavi. Vrnil se je Sigarini, kot smo pričakovali, toda zaradi odsotnosti Tumiatija, ga je Radio postavil na desno krilo, na sredini napada pa je ostal Ive. Zadovoljil je bolj prvi, ki je potrdil na sredini igrišča svojo sposobnost pri graditvi igre, medtem ko je Ive, sicer popolnoma osamljen v napadu, le proti koncu nekajkrat spravil v zadrego branilce. Poleg Ridolfija in Giacominija so zablesteli vsi obrambni igralci, predvsem točni Del Piccolo in Varnier.
V 24’ so imeli domačini prvo lepo priložnost, ko je Pestrin I s prostim strelom lepo podal Stevanu, ta pa prisebno streljal v vrata. Strel je bil za las netočen. Enako usodo je imel naslednji prodor Fracasse in Robbiati ja. V 40’ je Mola z glavo celo ukanil Colovattija, toda tokrat je na črti rešil Varnier. V drugem polčasu pa je tudi Triestina nekajkrat ogrožala vrata nasprotnikov. Najprej je v 15’ Sigarini preveč površno zapravil lepo priložnost, nato
Fiorentina — Verona	1
Milan — Cagliari	X
Napoli — Juventus	1
Palermo — Atalanta	1
Piša — Sanmpdoria	1
Roma. — Bologna	1
Torino — Inter	1
Varese — Vicenza	1
Bari — Lecco	1
Genoa — Ternana	X
Reggina — Livorno	1
IJdinese — Venezia	1
Massese — Arezzo	1
KVOTE
13 — 781.100 lir 12 — 33.500 »
streljal na vrata.
...........mn..
Sa ndanielese-Ponziana 1:0.(1:0)
Kljub požrtvovalni igri grenak poraz Tržačanov
SANDANIELESE; Gortan, Rinal-di, Sclauzero; Guidi, Goi, Miani; Battigelli, Martinuzzi, Lorenzini, Munini, Fasiolo.
PONZIANA: Dapas, Giraldi, Ko-drich; Norbedo, Sluga, Milcenich; Barnaba, Fonda, Kirkmayr, Flora, Ravalico.
Strelec v 30’ Munini.
Sodnik De Mini iz Tržiča.
Grenek poraz Ponziane, ki je kljub izredno požrtvovalni igri klonila pred razigranimi domačini in tako izgubila popolnoma vez z vodečim Maniagom. Šest točk je veliko, predvsem za moštvo, ki kljub veliki izkušenosti in številnim dobrim igralcem, nikakor ne more najti pravega tempa in prevzeti tiste vloge, ki so ji jo vsi pripisali pred začetkom prvenstva. V nedeljo so Tržačani vrgli v borbo vse svoje moči in do zadnjega iskali vsaj neodločen izid, pred sabo pa so imeli prav tako odločne nasprotnike, ki kljub vodstvu niso izpu stili iz rok pobudi, in so še nadalje
pa je v 25’ vratar Ferretti zadnji hip prehitel Iveja in mu odvzel nevarno žogo. V 28’ že omenjen strel Giacominija, nato pa dve priložnosti za domačine, ki so najprej zadeli drog z Robbiatijem, nato zapravili priložnost s Fracasso in končno znova zadeli vratnico s Ste-vanom. Triestina je tako zdržala do konca in odnesla točko, ki je kljub poteku igre povsem zasluženo plačilo za njeno požrtvovalnost.
uk
Ostale športne vesti na peti strani
—	L™
Ekipa videmskega Snaidera premagala državnega prvaka
Jugoslovan Korač še vedno najboljši strelec A lige V ženski A ligi prva zmaga tržaške ekipe Calza Bloch
V italijanski moški košarkarski A ligi Je pripravil največje presenečenje videmski Snaidero, prvoligaški novinec, ki je premagal nič manj kot državnega prvaka Oran-sodo, pa čeprav s tesnim naskokom komaj 4 točk. Zanimivo je, da so Videmčani ob prvem polčasu zgubljali s kar 12 točkami razlike in so v drugem delu srečanja torej dali 16 točk več od nasprotnika. K temu njihovemu uspehu pa je precej pripomoglo dejstvo, da je v 13’ d. p. zaradi petih osebnih napak moral zapustiti igrišče član Oransode Amerikanec Burgess.
Pri Snaideru je tako že opaziti delo slovenskega trenerja ing. Borisa Kristančiča, ki je videmsko ekipo res odlično pripravil na le-
OILUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMItllllllllllimilllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllimillllll
Spliigen Bran. Libcrtas Becchi 70:64 (35:31)
S težavo priborjena zmaga goričke peterke
LESTVICA Simmenthal	2 2 0			141 104	4
Noalex Benet.	2	2 0	136 123	4
Ignis Varese	2	2 0	112 100	4
Butangas Pesa.	2	1 1	144 126	2
Fides Napoli	2	1 1	131 129	2
Candy Bologna	2	1 1	137 134	2
Snaidero Videm	2	1 1	128 136	2
Eidorado	2	1 1	131 146	2
Boario Padova	2	1 1	120 137	2
Oransoda Cantu	2	0 2	Ul 120	0
AllOnestii	2	0 2	138 147	0
Ramazzotti	2	0 2	92 119	0
PRIHODNJE	KOLO			
napadali. Tekma je bila tako vseskozi zanimiva in razburljiva, gledalci pa so na koncu poplačali vse igralce s ploskanjem. Med domačini je zablestel vratar Gortan, ki je imel predvsem v drugem polčasu polno dela, z njim pa v napadu Fasiolo. Med Tržačani se je prav tako izkazal Dapas, v napadu pa je vladalo preveč anarhije, da bi domača obramba lahko res bila v nevarnosti.
Gol je padel v 30’ prvega polčasa ko je Lorenzini v hitrem prodoru lepo podal pred vrata Muni-niju, ta pa z nekaj metrov razdalje premagal Dapasa. Domačini so imeli še nekaj priložnosti do konca polčasa, toda Dapas je z lepimi paradami rešil svoja vrata. Drugi polčas je prikazal vedno večji pritisk gostov, ki pa so le redkokdaj ukanili nasprotno obrambo. Najlepše priložnosti sta imela Flora in Ravalico, toda Gortan je obakrat z lepimi posegi uničil upanja tržaških igralcev.
uk
SPLOGEN BRAU:	Krainer 7,
Pieri 1, Comelli, Magnoni 2, Merla-ti 16, Maurj 26, Meneghel 14, Me-deot 4, Ponton, Kristiancic.
BECCHI: Marchlonetti 9, Novi, GardeHi, Tesoro 12, Rossi 16. Pi-nasso 2. Čepar 9, Rossetti, De Fanti 12, Morsiani 4.	<
SODNIKA:	Massal in Corzani
(Firence).
5 OSEBNIH NAPAK: Čepar, Pi-nasco, Rossi (B); Merlati (SB), vsi v drugem polčasu.
PROSTI STRELI: Spliigen Brau 30:14; Becchi 14:8.
Peterka Becchi se Je Izkazala za tako močno ekipo kakor smo pričakovali. V nedeljski tekmi pa lahko trdimo, da so gostje boljše zaigrali kot domačini. Spliigen Brau je tokrat zaigral nekoliko slabše kot običajno. Od napak, ki so jih zagrešili Goričani, se nam zdi naj-hujša ta, da so zapravili mnogo žog zaradi netočnih podaj. Nadalje so domačini igrali obrambo «na cono«, ki je bila danes nekoliko statična in neučinkovita, kajti zgodilo se je, da je marsikateri igralec zapustil svoj položaj in tako omogočil prodore nasprotnikov. Pri nasprotni ekipi pa smo opazili izredno točnost pri metih iz razdalje, kar je odlična tehnika proti obrambi na cono. Poleg tega pa so izrabili tudi vrline obrambe s prodor; na koš.
V prvem polčasu je Djerdja poslal na igrišče Krainerja, Merla-tija, Pierija, Maurija, Medeota. Na nasprotni stran) pa so bili Mar-chionetti, Tesoro, Rossi, Čepar in De Fanti. Prvo žogo so dobili Goričani in dosegli pivi dve točki z
|ll!l!ltlil"J ffTTTTTTm 1	1 tj		
1. —
1.	Castellaro
2.	Ancona
1.	Anfione
2.	Titan
1.	Metali«
2.	Lerica
1.	Germa
2.	Arfi
1.	Miss Victoria
2.	Capricciosa
1.	Padenghe
2.	Coimbra KVOTE
12 — 2.166.309 lir 11 —	50.673 »
10 —	2.775 »
2. —
3. —
4. —
5. —
6. —
Merlatijem. Temu košu je takoj odgovoril Čepar s svojim, ki ga je dosegel z izrednim prodorom. Merlati je takoj nato dosegel še dve točki, a Čepar je zopet izenačil. Tako stanje se je vrstilo do 5’ igre, ko se je Goričanom posrečilo doseči vodstvo 5 točk (12:7). Tudi ta prednost ni spravila na kolena gostov, ki so v 7’ izenačili 13:13, naslednjo minuto pa so celo prešli v vodstvo. V 11' so gostje vodili za 5 točk (13:18). To vodstvo je zahtevalo menjavo v domači peterki. Na Medeotovo mesto je sedaj stopil mladi Meneghel, ki je nekako rešil situacijo, tako da so Goričani dosegli zopet vodstvo v 13’ 19:18). Tekma je torej pokazala, da sta na igrišču dve enakovredni ekipi, ki se morata krepko boriti za vsako točko. To pa se je zopet izkazalo v 17’, ko so gostje izenačili na 28:28. Za tem so domači igralci stisnili zobe in zaključili prvi polčas z minimalno razliko štirih točk.
V	drugem polčasu smo upali, da bodo domači igralci zaigrali nekoliko boljše. To pa iz enostavnega razloga, ker so bili gostje obremenjeni z velikim številom osebnih napak. Kljub temu niso Goričani dosegli večje prednosti od petih ali šestih točk, temveč tudi to, da so proti koncu tekme nekoliko popustili in nasprotniki so se jim približali na dve točki razlike.
Drugi polčas se je torej odvijal slično kakor prvi. Na višini te tekme sta ostala le še Meneghel in Mauri. Slednji se je izkazal tudi za najboljšega v nedeljski tekmi. Letošnje prvenstvo je ta igralec združil svojo izredno fizično sposobnost z boljšo tehniko in se tako uvrstil med najboljše B lige.
V	drugem polčasu se je Spliigen Brau boril proti oslabljeni ekipi Becchija. Igrišče so zapustili najboljši igralci. V 6’ je zapustil igrišče Čepar, njemu je sledil v 17’ Pi-nasco, ki je dosegel peto napako s tem, da je prigovarjal odločbam sodnikov, ciklus pa je zaključil Rossi, ki je dosegel zadnjo napako v 19’ Becchi je torej ostal brez «dolginov». Kljub temu pa se ni podal in prav v zadnjih minutah dosegel nekaj košev in se približal na dve točki razlike. Le forcing domačinov in izkušenost nekaterih igralcev je omogočila, da je ostal Spliigen Brau še vedno na prvem mestu v lestvici. Naj omenimo, da so bili Goričani izredno netočni v prostih strelih, od 30 dosodenih so dosegli le 14 košev.
Končno naj še omenimo, da sta sodnika sodila zelo dobro, čeprav sta se zavedala, da se odvija tekma na vrhuncu lestvice.
—amon—
tošnje prvenstvo.
Med ostalimi moštvi so po tem kolu le še tri na lestvici s polnim številom točk: Simmenthal, Noa-lex in Ignis. V prihodnjem kolu pa se bo število ekip s polnim številom točk gotovo znižalo na največ dve, ker se bosta med seboj srečali prav peterki milanskega Simmenthala in beneškega Noa-lexa.
IZIDI
“Ignis — Ramazzotti 58:51 *Candy — AllOnestA 78:72 *Noalex — Fides 67:57 “Simmenthal — Eidorado 80:63 “Snaidero — Oransoda 66:62 “Butangas — Boario 78:58
Oransoda — AirOnestii Ramazzotti — Butangas Eidorado — Candy Fides — Ignis Boario — Snaidero Simmenthal — Noalex * * *
V ženski A ligi je prišla do prve zmage tržaška peterka Calza Bloch. Za ta uspeh pa se Tržačanke na svojem igrišču niso preveč trudile, kajti Lanco je že itak precej skromna ekipa, poleg tega pa so še štiri igralke tega društva nastopile z — influenco.
IZIDI
“Recoaro — Bumor 69:21 Geas — “Altius 75:26 “Standa — Pejo 49:45
Smučarski odsek SPDT vabi vse, ki se zanimajo za zimovanje v Kranjski gori, da se udeleže sestanka, kj bo v Trstu, Ul. Geppa 9, v sredo, 4.12 ob 19.30.
Zimovanje v Kranjski gori bo združeno S Smučarskim tečajem in bo trajalo od 26. 12. 1968 do 2. 1. 1969.
•Lamborghini — Fiat 35:31 “Calza Bloch — Lanco 46:37 LESTVICA Recoaro Vicenza	2	2 0
Standa Milan	2	2 0
Lamborghini	2	2 0
Geas Šesto	2	11
Pejo Brescia	2	11
Calza Bloch TS	2	11
Fiat Torino	2	11
Lanco Turin	2	0 2
Bumor Rim	2	0 2
Altius Rim	2	0 2
115
97
81
114
95
79
75
71
60
79
64
72
76
83
74
94
60 113 53 125
ODBOJKA
Celjanke zmagale na furnirju v Celju
V nedeljo je bil v Celju ženski odbojkarski turnir, na katerem so poleg domačega Partizana nastopile še igralke letošnjega slovenskega prvaka Maribora in pa prvoligaša Partizana z Reke.
Zmagal je celjski Partizan (zaradi boljše razlike v setih), Maribor je bil drugi, Rečanke pa so povsem nepričakovano zasedle šele tretje mesto.
IZIDI:
Maribor - Partizan Reka 3:1 (10, 7,
6, 11)
Partizan Reka - Partizan Celje 3:2 (6, 7, 11, 14, 11).
Partizan Celje - Maribor 3:0 (6, 8, 9).
Pred turnirjem sta se med seboj pomerili tudi mladinski šesterki o-beh Partizanov.
Rečanke so premagale mlado ekipo iz Celja s 3:2 (8, 7, 7, 6, 7).
itiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiaiiiiiiiiiii!
KOŠARKARSKA MOŠKA B LIGA
precht 5, Mocenigo, Porcelli 1, Moreni, Pilon 15, Simsig 6, Dalla Costa, Tomasi 9, elemente.
AUSOSIEMENS Ongaro D., On-garo L. 1, Ongaro E. 2, Brega P. 2, Brega C. 6, Turra 14, Daniellot-tn 10, Visai 8, Schiavon 6, Rossetti 8.
SODNIKA: Pignotti (Porto San Giorgio), Furlani (Pesaro).
Kazenski mesti: Italsider 14:28, Ausosiemens 19:27.
Italsider se je moral poslužiti vse košarkarske veščine in izkušenosti, da je uspel odločiti v svojo korist izid, ki je ob koncu prvega polčasa jasno pričal o premoči gostov (23:31). Ausosiemens je takoj začel obrambo na moža, s čimer je spravil Damianijevo ekipo v zadrego. Milančani so spretno ustavljali napade nasprotnikov in ko so sami prešli v protinapad, so z lahkoto preigrali omahujočo cono Italsidra, ki ni znal preprečiti točnih metov od daleč, s katerimi sta Turra in Daniellotto polnila koš. Samo Cavazzo« in Pilon sta skušala prodirati pod koš, kajti tudi njima streli iz srednje razdalje niso šli izpod rok.
Ob koncu prvega polčasa je ka-___________________________________________zalo, da bodo gostje z lahkoto
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiniiiimiiimiiitiuiiiiimiiHimiiiiiiiiiifiiiiiiHimiiiiiiiimiMiiiiimiiiimimiiiiiiHii
PARI PRIHODNJEGA KOLA:
Težka zmaga Italsidra v zadnjih sekundah igre
Lloyd Adriatico je bil v Bologni uspešen le v prvem polčasu
ITALSIDER:	Cavazzon 18, Ru-1 premagali neurejeno ekipo Tržača-
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
Vojvodina — Čelik	1:0 (0:0)
Vardar — Velež	neodigrano
Dinamo — Rijeka C. zvezda — Maribor Sarajevo — željezničar Radnički — Partizan Olimpija — Zagreb Proleter — Beograd Bor — Hajduk
Dinamo C. zvezda Sarajevo Hajduk Vojvodina Radnički Partizan željezničar Velež Beograd Bor
Olimpija
Vardar
Čelik
Zagreb
Maribor
Rijeka
Proleter
16 12 2
16
16
16
16
16
16
16
15
16 16 16
15
16 16 16 16 16
7 2
6	7 4 10
7	4
5
5 2 7 1 7 7 5 2 7
6	6 4 7
3:0 (1:0) 8:1 (4:0) 0:1 (0:0) 3:1 (2:1) 0:2 (0:0) 0:1 (0:0) 1:1 (0:1) 39:13 26 39:14 20 22:13 22:19 18:18 14:14 24:25 25:20 19:18 8 22:24 5 12:18 5 11:20
7	16:19 19:26 16:23
8	20:32
1 10 14:23 5 9	9:12
Hajduk — Vojvodina, Beograd — Bor, Zagreb — Proleter, Partizan
—	Olimpija, željezničar — Radnički, Maribor — Sarajevo, Rijeka — C. zvezda, Velež — Dinamo, Čelik
—	Vardar.
2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD
Split — Zadar	2:1	(2:0)
Lokomotiva — Varteks	0:0
Šibenik — Ljubljana	1:2	(1:1)
Borac — Jedinstvo	5:0	(3:0)
Rudar — BSK	3:0	(0:0)
Aluminij — Istra	0:2	(0:0)
Orijent — Trešnjevka	2:0	(1:0)
Metalac — Mura	2:1	(1:0)
Borac
Trešnjevka
Orijent
Varteks
Metalac
Rudar
Šibenik
Split
Zadar
Mura
Lokomotiva
Istra
Ljubljana
Jedinstvo
Aluminij
BSK
15 11 15 10 15 10 15 7 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15
2	55:12
3	23:6 3 26:10 3 22:13
nov, ki pa so strnili svoje vrste in so takoj po začetku drugega dela igre dosegli šest točk zaporedoma in tako skoraj dohiteli nasprotnike (29:31). V 10’ je Moee-nigo izenačil (46:46), v zadnjih desetih minutah pa je prišlo na igrišču do precejšnje zmede in sodnika sta morala opraviti vrsto posegov. Tako je moralo več igralcev zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče. Usoda srečanja je bila zapečatena 25 sekunk pred koncem tekme, ko je Ruprecha zadel zaporedoma dva prosta meta
Minuto pred koncem sta sodnika izključila Brego P., ker jim je grozil...
Ausosiemens je kljub porazu prikazal lepo in hitro ter zrelo igro, razen tega pa ima tudi več točnih strelcev. Italsidru je primanjkovala skupna igra, v obrambi pa je običajno zelo slabo uveljavljal cono 2-3.
Med domačini so izstopali Cavazzon, Pilon in Porcelli, med gosti pa Turra, Daniellotto in Rossetti .
* # #
Drugi tržaški ligaš, Lloyd Adriatico, je začel srečanje v Rolo-gni proti Bumorju s silovitim tempom in vse je kazalo, da mu zmage domačini ne bodo mogli ogroziti. Sčasoma je sicer nekoliko popustil in je prvi polčas zaključil le z dvema točkama naskoka (25 proti 27). Toda domači Bumor je pokazal svoje tajno orožje, Gessija. Ta košarkar je zaigral v izrednem slogu in je temeljno doprinesel k temu, da sta obe točki ostali v Bologni. Gessi je dal 20 točk. medtem;_ ko je bil ori Tržačanih najboljši strelec Fortuna ti z 12 zadetki. Porcelli je bil tvorec 10 točk.
IZIDI
"Biancosarti — La Torre 79-59 Spliigen Brau — Becchi 70-64 *Candy - Gamma	54-40
"Biella — Junior	58-53
"Bumor — Lloyd Adriatico 63-55 "Italsider — Ausosiemens 58-55 LESTVICA
9	1	5	28:24	19	Spliigen Brau	3	3 0	237 175	6
8	2	5	29:21	18	Candy	2	2 0	135 103	4
5	7	3	30:22	17	Becchi	3	2 1	190 176	4
7	2	6	25:19	16	Biancosarti	3	2 1	202 181	4
4	6	5	19:20	14	Bumor	3	2 1	180 170	4
5	3	7-	32:30	13	La Torre R.E.	3	2 1	168 174	4
5	3	7	21:28	13	Biella	2	1 1	128 126	3
4	4	7	19:25	12	Gamma	3	1 2	137 156	2
5	1	9	20:29	11	Italsider TS	3	1 2	152 173	3
3	2	10	17:37	8	Ausosiemens	3	0 3	162 184	0
3	1	11	16:62	7	Junior	3	0 3	182 240	0
2	1	12	18:42	5		Adrijan		Zavadlal	
Hasan Svidbejli
20.
TELEFONISTKA
lllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIlllllI
«Kaj so ti pa napoti raki?« je nekdo zabasiral. Visok, širokopleč starec z dolgimi, svimi brki je prišel iz sobe in se prerival proti stenskemu časopisu. «Rak je zelo okusna stvar, tako rekoč delikatesa. Boljša kot ribe...»
Dekle se je vtaknila vmes:
«To je že res, ampak nekaj Je pa le slabo: zmeraj hodi ritenskob)
Ljudje so se zasmejali. Starec je obstal kot od strele zadet in si začel vihati brke.
To ie bil pomočnik šefa oddelka Imamverdi. Bližal se je že sedemdesetim, toda bil je še svež. Nihče mu ne '00 prisodil več kot petdeset let.
«Boste tiho!» je jezno zavpil na mladino, vendar se Je že tisti hip pomiril, razmr*ene obrvi, sive kot brki so se žalostno pobesile Stegnil je roko in pošaril po laseh jezičnemu dekletu ter mračnega obraza stopil proti šefovi sobi. Pri vratih je opazil Mehriban in jo tebi nič, meni nič prav tako pokuštral ter vprašal:
«Si na novo?»
Mehriban ni vedela, kaj bi rekla:
«Ne... tukaj sem... jaz...»
Imamverdi je ni poslušal do konca in odšel v sobo. Vrata so ostala na pol odprta
Mehriban je pogledala noter. Soba je bila velika, toda skoraj temna — majhno okence, ki je gledalo na sever, je
dajalo premalo svetlobe. Na mizi je gorela luč
Prvo, kar ji je padlo v oči, je bila velikanska slika v težkem, pozlačenem okviru: kopija podobe slikarja Brodskega «Lenin v Smolnem».l)
šef tretjega oddelka Hakim Dadaš je slabe volje sedel za svojo mizo Cisto plešasta glava se mu je bleščala ob svetlobi namizne svetilke. Govoril je počasi, s predahi, glas mu je škripal kot nenamazan voz. S koščkom žice je očistil cigaretni ustnik, stresel v pepelnik tobak in očitajoče pogledal Zakira, ki je nemirno hodil dol in gor po kabinetu:
«Sinko, stari prijatelj je boljši od novih dveh.»
Zakir je suho odvrnil:
«To velja za ljudi, ne pa za zidove in dimnike.«
((Včasih ima človek rad tudi zidove. In to še bolj, ker jih je pomagal zidati še moj oče. že zmalega delam tukaj in v revoluciji sem pomagal zato, da bi delavci dobili svoje.«
«Hvala za to!» je nestrpno povišal glas Zakir. «Toda zdaj so ti obrati že odslužili in so nam napoti. Kaj ne razumete, da niso več za nobeno rabo?«
Imamverdi je ogorčeno pogledal Zakira izpod nasršenih obrvi in vprašal:
«Torej tudi midva nisva več za nikamor, ker sva se postarala in naju bo treba zato pognati na cesto?«
«Saj se bosta navadila v novih prostorih! To ne bo navaden oddelek, ampak prava majhna tovarna. Z njenimi izdelki bomo povišali kakovost mazilnih olj, to pa bo podaljšalo življenjsko dobo strojev in naprav. Državi bomo privarčevali na stotine milijonov. Zdaj pa povejta, kje bo bolj koristno delati — v tej razvalini, kjer lahko samo segrevamo nafto za druge objekte, ali v novih izpopolnjenih obratih?«
Za minuto so obmolknili. Hakim Dadaš je še enkro' sčistil ustnik in zmajal z glavo.
«Na starost se spet učiti? Ne, tovariš Džalalov,« je zavzdihnil Imamverdi. — uče boste to podrli, nimava midva tu ničesar več iskati. Vsake starine tudi ne smeš vreči proč. Tu sva pustila skoraj vse življenje in lahko rečem, da so
s tem obratom povezam najini najlepši spomini. Komaj vstopiš zjutraj na dvorišče, že slišiš, kako sopejo črpalke, zdi se ti, da te pozdravljajo: .Dober dan, Imamverdi, dobro jutro Hakim!’ Stotine tako mladih kot si ti, so sem hodili na prakso in mislim, da ti tudi. Tu ste se vsi vzgajali kot pri materi — kako da morete biti tako nehvaležni?«
Neskončno moledovanje je bilo v glasu Hakima Dadaša, ko je vprašal:
«Pa ne bi bilo mogoče zgraditi novi oddelek na kakem drugem kraju?«
Spet je Zakir suho in odločno odgovoril:
«Ne! Zato, ker izdelujemo vse, kar bo treba za nove obrate, tukaj, v rafineriji.«
Hakim Dadaš se je obrnil k prijatelju, kot bi iskal pri njem podporo, vendar je naenkrat kar zlezel vase in se ves zgrbil.
«Ko sem prvič prišel sem, sem imel deset let,» je rekel tiho in počasi. «Takrat sem bil kurjačev pomočnik. Dostikrat sem moral ostati tu čez noč. Kadar je bilo mraz, sem se grel pri pečeh. Ko sem bil prost, sem spal v kurjačevi izbici in enakomerno bučanje peči me je uspavalo in priklicalo sladke sanje. Kako naj se zdaj ločim od tega?«
«Pa jaz?« je žalostno rekel Imamverdi.
Mehriban je stisnilo v grlu. Zdrznila se je, ko je zaslišala Zakirov glas.
«Zaradi dveh ljudi se ne moremo odreči tako pomembnemu delu. Tako ne bomo mogli nikoli več zboljšati in popraviti ter se česa dotakniti, ker je vse povezano z ne vem čigavimi spomini.«
Hakim Dadaš se je spet lotil ustnika, ga nato vrgel na mizo in odločno vstal.
«Torej boš začel podirati?«
((Cimprej. Ne moremo več čakati.«
«Kaj bo pa z nama? Naju boš pognal na cesto?«
Zdelo se je, kot bi imel Zakir odgovore pripravljene že vnaprej:
((Država vama bo dala lepo pokojnino.«
«No, če bova šla v pokoj ali ne, to je najina stvar je poblisknil Hakim Dadaš z majhnimi, ostrimi očmi pr ti Zakiru.
«Potem pa se ne mešajta v moje zadeve!« je ostro rek Zakir in se obrnil, da bi odšel. Pri vratih se je ustavil:
«Pa še nekaj bi vaju prosil: bolj vljudno ravnajta z gosi ki pridejo k nam. Nihče vama ni dal pravice, da jih podita Na debelih, pobešenih ustnicah Hakima Dadaša se pojavil grenak nasmeh:
«Hvala, sinko. Vzamem na znanje!«
«Prav! Kot sta posodila, tako sem vrnil,« je jezno odg voril Zakir in hitro odšel. Ognil se je Mehriban, ki je splc ni opazil, in pohitel skozi pisarne k vratom.
«Vsak dan sem slišala po telefonu glasove teh ljudi, j; zvezala, s komer so hoteli, vendar nisem nikogar poznala je premišljevala Mehriban. «Kako čudovita, kako sijaji starčka. Seveda, Zakir ima po svoje prav. Toda kako je ve dar oster, kako neusmiljen...«
Pogled ji je zašel na stensko uro. Do službe so mar kale tri minute, zato je stekla proti telefonski centrali.
... že nekaj dni je skušala delati po novem. Kadar koi ni bilo na svojem mestu, se je brž poskušala spomniti, k naj bi bil, s katerimi oddelki je povezano njegovo delo. Tel fonirala je v obrate in oddelke in dostikrat je imelo nje: iskanje uspeh. Seveda si je bilo težko zapomniti ves siste povezav med obrati, oddelki, delavnicami in laboratoriji. Z pomniti si je morala zapleten sistem cele množice preplet jočih se smeri, ki si ga je narisala skupaj z Zakirom in je bil podoben zemljevidu. Rafinerija je bila videti zemljev sveta. Kontinenti so bili obrati, mesta — oddelki, reke ceste in železniška proga.
1) Smolni — dvorec v Leningradu, kjer je bila nekaj časa po revoluciji sovjetska vlada.
(Nadaljevanje sledi)