Ste«. 226. O Ljubljani, q torek, M1. oktobra 1901 ^^^ ^^ mm mm ^mmm mm mm ^^ za cclo leto naprej K ^^H^^H k llvllv I |1 I I Za na dom 20 na ^H ^fl Posamezne 10 ^^^^ ^^^^^ ^^^^ Političen list za slovenski narod Leto mu. Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod čez - dvoriSČe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Stev. 74. Deželni volivni red no Gorita. Gorica, 27 sept. Po slovenskem liberalnem časopisju se je prelik) že mnogo črnila radi novega volivnega reda za goriški deželni zbor. Iz »Naroda«, »Soče« in »Edinosti« se kar kadi samega ogorčenja. Zgražujejo se pa le zato, ker s tem agitirajo proti Slovenski Ljudski Stranki na Goriškem. O volivni reiormi sami smo že zadnjo soboto natančno poročali, sedaj si jo oglejmo po njenih silah in vrlinah. Najprvo konštatlramo, da tudi mi z novim volivnim redom nismo zadovoljni. Naš cilj je splošna in enaka volivna pravica za deželni zbor. Ta pa je v teh razmerah nedosegljiva. Korak za korakom je treba ljudskim strankam ustvarjati teren za splošno volivno pravico. Prva stopinja k temu je uvedba četrte kurije. Ta obsega šest poslancev, tri Slovence in tri Lahe. Razmerje ni pravično; a v danih razmerah ni bilo mogoče doseči drugega razmerja, če naši poslanci niso hoteli vreči četrte kurije v vodo. Nesmiselna je tudi razdelitev mandatov v četrti kuriji. V celi deželi sta le dva volivna okraja: eden laški, eden slovenski. Vsak voli skupaj tri poslance. Dr. Gregorčič je stavil k temu drug predlog, po katerem naj bi bili okraji v splošni kuriji tako razdeljeni kakor so za državni zbor. A ta predlog so Lahi zavrgli. Dr. Gregorčiču se je nato posrečilo izločiti saj slovenske občine Biljana Kožbana, Medana in Doberdob iz laškega volivnega okraja, tako, da bodo te občine sedaj volile v splošni kuriji s Slovenci. Glede kmečkih občin j2 novi volivni red v toliko pravičnejši, ker imajo Slovenci v tej kuriji odslej enega poslanca več; ravno tako so tudi furlanske kmečke občine dobile v kompenzacijo enega poslanca več. Akoravno imajo Slovenci v tej kuriji večino poslancev, vendar je z ozirom na dejanske razmere ta večina še vedno premajhna. Gotovo pa je pozdravljati novi volivni red v toliko, ker kmečkemu stanu daje večje zastopstvo kot doslei. V kuriji mest in trgov določa novi volivni red, da voli Gorica s Furlanijo. Gotovo je, da so Lahi to predlagali radi tega. da si zavarujejo goriško mesto pred slovenskim naskokom ter si s tem ohranijo večino v deželnem zboru. In nad tem se liberalci najbolj zgražajo. Recimo, da to ogorčenje ni umetno, ali pa je zato potem opravičeno? Ne! Res je, da so si Lahi s tem Gorico zavarovali. A nismo se s tem odtegnili možnosti, da izgube večino v deželnem zboru. To liberalci dobro vedo. Sam Gabršček je pred leti pisal, da za Slovence edina pot ,po kateri v doglednem času pridejo LIKCK. Potepenl pes. (Bajka. — Leop. Lenart.) Tudi 011 je bil nekje doma, — smel se je raztegniti po hladnem kamnu hišnega praga, renčati med obedom pod mizo, piti vodo iz luže za skednjem, poditi inačko po podstrešnih gredeh, sploh vživati vse prijetnosti življenja domačega psa. Toda nekega dne ga je med obedom sunila neka noga v trebuh: »Ti požrešna mrha, ti! Samo žrl bi!« — In nekdo je odprl hišna vrata in sunil psa na prosto. Gostje so pa med tem zajemali iz sklede, brisali usta in gledali z zadovoljnimi pogledi na prizor. So mu pač vsi privoščili, — prav se mu je zgodilo, zakaj je pa tako nadležen. Zakaj je hotel tudi cn imeti grižljaj, kakor ga dobi toliko drugih psov? — Potem je ležal v solncu na dvorišču. Ko se je ravno zatopil v prijetne pasje sanje in razkošno vžival solnčno toploto iu prijetnost mehkega, gorkega pralni, je dobil zopet nepričakovana sunec pod rebra: »Ti lena mrha, ti! Samo ležal bi!« — In pes ni nič vprašal, če sme ali ne, ampak kar zacvilil je. zacvilil tr.ko neolikano in neprimerno, da jc dal splošno pohujšanje na dvorišču. Pozabil jc cclo pomahati z repom, kakor bi se neobhodno spodobilo dobremu psu v takem položaju. Radi lega ie tudi priletel za njim še oklesek in pes jc bežal iz dvorišča na prosto polic in cvilil, do večine v deželnem zboru, je trgovska zbornica. Ze dvakrat bi bili Slovenci lahko dobili v svojo oblast trgovsko zbornico. Pri zadnjih volitvah je devet slovenskih kandidatov dobilo ogromno večino. A izvoljeni niso bili. Glasov ni sicer vrgla komisija; krivi so bili aranžerji, v prvi vrsti Gabršček, češ, ker so pozabili, da morajo glasovnice biti podpisane. Trgovska zbornica voli v deželni zbor dva poslanca. Nam Slovencem pa manjka le en glas do večine. Torej trgovsko zbornico je treba najprvo dobiti v roke. Zakaj liberalci o tem molče? V Gorici pa je v doglednem času zmaga v deželni zbor sploh nemogoča, ker še v državni zbor, po splošni volivni pravici, ni kmalu pričakovati zmage, če ne pride do kakih posebnih slučajev. Jasno je torej, da vse liberalno ogorčenje ni prav nič resno. Glasilo laških krščanskih socialcev piše v današnji (27. sept.) številki: »Italijanski liberalci niso mislili pri sestavljanju volivnega reda za deželni zbor na narodnost v prihod-njosti. Ko bo dala trgovska zbornica čez nekaj let slovenskega poslanca, potem je odklen-kaio italijanski večini v deželnem zboru.« Tako imenovano italijansko glasilo. Torej isto, kar trdimo mi. Glede veleposestva bi še omenil, da je za veleposestnike v Furlaniji doslej veljal cenzus 200 K, za Slovence pa samo 100 K. Lahi so hoteli to izjednačiti na ta način, da bi se tudi za Slovence določil cenzus 200 K. To pa je bilo iz narodnih ozirov za Slovence skrajno nevarno. Veleposestv,a izginevajo na obeh straneh in med Slovenci še bolj ko med Lahi. Ce bi se cenzus zvišal, bi le še malo ostalo. To bi ne bilo samonasebi še nič posebnega, če bi tudi v takozvanem slovenskem velepo-sestvu ne bilo več Lahov. To izvira odtod, ker goriško mesto v kuriji veleposestvo voli s Slovenci. Zato ie bila nevarnost silno velika. Temu se je v deželnem odboru energično uprl dr. Gregorčič, ki ie preprečil tako katastrofo za slovensko veleposestvo. Lahi so nato znižali cenzus za furlanske veleposestnike od 200 K na 100 K, kar nam seveda nič ne škodi. ^ To so zla dejstva. Iz tega je razvidno, da naših poslancev niti od daleč ne zadene tisto ogorčenje, ki so ga polni liberalni listi, .lasno je. da so naši poslanci v polni meri storili svojo dolžnost ter izkušali zabraniti zo-petne krivicc v volivnem redu. Lahko bi bili volivno reformo preprečili; a kot poslanci demokratične stranke si niso hoteli na glavo nakopati očitanja, češ, da so zabranili razširjenje volivne pravice. Da pa pokažejo, da se nikakor ne strinjajo s krivicami novega volivnega reda, je »Sloga« z dr. Gregorčičem na čelu. takoj sklenila protest proti krivičnim določbam v novem volivnem redu. Z eno besedo: Krivica je v narodnem oziru ostala, a poslabšala se ni; pač pa so prišli do besede po splošni kuriji najširši ljudski cvilil, da se je smilil samemu sebi. ker se ni smilil nikomur drugemu. Šele po solnčnem zahodu se je potuljeno in skesano vrnil domov in s prijaznim mahanjem prosil za odpuščanje vsakega, kogar je srečal, doli do hišnega petelina. Potem je spet nekoč za hlevom lajal na neko tele, ki se ni obnašalo, kot bi se spodobilo za tako tele. Mimo je prišla kravja dekla in pes se ji je približal z ljubeznivim mahanjem z repom, prepričan, da bo vsaj zdaj našel priznanje za svojo gorečnost. Toda kako kruto sc je zmotil! Kravja dekla je dvignila svojo spodrecano nogo in ga sunila s podkovanim čevljem, da jc odletel na stran in padel skoraj na hrbet. Zraven ga je še opsovala in mu grozila s pestjo, dokler ni zbežal in izginil za oglom. Tako se ie pes pričel ogibati domače hiše in ogibati znanih ljudi v vedno širšem kolobarju. Vedno bolj redko sc je prikazal domov in kadar se je prikazal, prilezel ie potuljeno in stiskal rep med nogama. Ce jc ugledal človeka, je najprej pogledal izpod čela plaho nanj, če nc drži morda v roki trama ali okleska ali ne dviga noge. Kadar sc mu je kdo hotel približati, jo je urno odkuril, ker je vedel, da to ne pomeni zanj nič dobrega. Sai se mu že dolgo, dolgo vrsto let ni nikdo približal z dobrini namenom. Eno je stalo trdno, če se mu jc bližal človek: da mu ne bo storil ničesar dobrega. če bo storil kaj hudega, ie bilo negotovo. Mnogo drugih psov ie srečal naš pes na svojem potepanju, z nekaterimi se jc cclo sprijaznil, toda nobeno prijateljstvo ni obstajalo dolgo časa. Mnogi med njimi so bili v resnici sloji česar prej ni bilo. Tudi je po novem volivnem redu volivna pravica tajna in direktna, kar pomeni silno veliko. Važno pa je tudi, da bodo odslej volivci slovenskih trgov volili doma. medtem, ko so poprej morali v Tolmin volit. Kaj je to pomenilo za Ajdovca ali Bov-čana, ve vsak kdor pozna tukajšnje zemljiške razmere. Bovški volivec je izgubil dva dni na potu in še druge stroške je imel, če je hotel voliti. V liberalnih listih beremo slavospeve liberalnim poslancem, češ, da so se ti držali dobro in branili slovenski narod pred krivicami. To junaštvo liberalnih poslancev pa je precej sumljivo. Naj nekoliko označimo to postopanje liberalnih poslancev v zadevi volivne reforme. Ce liberalci pravijo: »krivični novi volivni red je bil sprejet z glasovi združenih klerikalcev in Lahov proti glasovom slovenskih naprednjakov,« je to gola laž. Dejstvo je sledeče: Liberalni poslanec slovenskih trgov, dr. Tuma, se je tako malo zanimal za važno razpravo, da je menil, da boljše stori za svoje volivce, če tisti dan leze na Matajur. Liberalna dr. Treo in Štrekelj pa sta v celem prvem branju glasovala z našimi poslanci za volivni red, Treo je šele na koncu razprave predlagal, da se načrt odstopi odseku, kar pa je po opravilniku nedostopno. S tem je dr. Treo Ie dokazal, kako malo mu je znan opravilni red deželnega zbora. Seveda za tako bedarijo naši poslanci kot možje, ki poznajo opravilni red. niso mogli glasovati. Iz tega se jasno vidi vsa revščina liberalne stranke. Taka stranka, ki ima tako kla-verne zastopnike, je enkrat za vselej izgubila pravico, grajati delo resnih in delavnih mož. Menimo, da smo za pametne zadosti jasno pokazali pravo in resnično sliko o novem volivnem redu za deželni zbor goriški. K. razburjeni avtomobilisti. V avtomobilski enketi nižjeavstrijskega deželnega zbora je vprašanje obdavčenja avtomobilov zelo razburilo duhove. Predsednik Silbcrer je takoj priporočal, naj se ne debatira o vprašanju, ali se naj vpelje avtomobilni davek ali ne, ker je ta davek neizogiben. Avtomobilisti so pa ugovarjali proti vpeljavi takega davka, in ko je major Wolf celo raz-žalil zastopnike občin in dežele, češ, da se ne smejo pri tako napredni stvari, kakor je avtomobil, neuki množici delati koncesije, so navzoči poslanci krepko ugovarjali. Predsednik izreče obžalovanje, da je zastopnik vojnega ministrstva s svojo netaktnostjo stvari več škodil, kakor koristil in ga najostreje zavrne. Poslanci na to korporativno zapuste zborovališče. in tudi avtomobilisti se razburjeni odstranijo. dobrodušni, dobromislcči in dobrohoteči psi, ki so mu bili takoj pripravljeni dajati najlepše nauke in ga cclo svarili s trdim renčanjem. naj opusti svoje življenje, naj bo lepo doma, renči med obedom pod mizo in gloda kosti, laja na dvorišču na teleta, ko pridejo h koritu, spi včasih na mehkem, toplem prahu, da si podaljša življenje itd., sploh živi. kakor žive vsi drugi spodobni in spoštovani psi. Nek kužek mu je pokazal celo svoi rejeni život, da bi ga prepričal, kako nrimerno in pametno .ie tako življenje. In naš kužek jc hvaležno sprejemal take nasvete in storil trden sklep, da bo odslej živel tako življenje, da Ie najde koga, ki bi ga pustil ležati pod mizo! Mnogo dobrih nasvetov so dajali potepe-nemu psu njegovi prijatelji, toda ne eden ga ni pustil do svoje sklede in čc se ji je hotel približati, ga je vsakdo odgnal z osornim renčanjem. Ali je bil pritepeni pes morda slabši, kot njegovi prijatelji? Vsi so sc rodili enako — goli in slepi. Tudi on jc imel pisan kožušček, brze noge, gibčen rep. znal jc teči, vohati in lajati, kot vsi drugi psi. In vendar ni zanj bilo mesta pod nobeno mizo. na nobenem pragu, na nobenem dvorišču. Slednjič so sc prijateljski psi naveličali dajati mu dobrih naukov in svetov iu so lc še pomilovalno gledali na izgubljenega potepenega psa. Toda tudi on se je naveličal sprejemati brezplodnih naukov in opominov in se je pričel ogibati cclo svojih pasjih prijateljev. Tako jc blodil dalje sam, čisto sam in če je zagledal v daljavi drugega psa. se mu je ognil za grmovje. Ko je nekod tako blodil pred velevažnimi dogodki. Vlasti hočejo makedonske zadeve resno vzeti v roke. Turškim čakovcem baje v kratkem poteče rok. Cas je že res skrajni, da se temu evropskemu škandalu napravi konec. Ob justični reformi v Makedoniji je tudi angleškemu kralju dobrovoljčku minila potrpežljivost in sedaj ta kralj diplomat združuje Evropo, da bi iz vseh zapletkov njegov nemški sorodnik — odnesel največ. Edvardova »Zveza evropskih držav« bi po angleško-nemškirn očetovstvom na Balkanu rada izkovala za nemško politično prodiranje in za angleško kramarijo kolikor mogoče mogočnih temeljev. Ruski zunanji minister Izvolsky in avstrijski Aerenthal sta te dni prerešetavala miirz-steški program na Dunaju in sklepala izjave, ki naj narede konec medsebojnemu boju. To pomirjenje je najnujnejša potreba, predno se prične z odločno akcijo proti Turčiji. sveta stolica in mirovna konferenca. Neki listi so pisali, da se je italijanska vlada svojčas protivila. da bi bila sveta sto-lica udeležena na mirovni konferenci. Minister zunanjih zadev Tittoni izjavlja zdaj, da ni on nikdar v tem oziru ničesar storil in da to vprašanje tudi nikdar ni bilo italijanski vladi predloženo. davek za zvišano vrednost. Razne nemške mestne občine so žc vpeljale davek na zvišano vrednost zemljišč. Razlog za ta davek je jako jasen in pravičen. Ce pridobi kako zemljišče po razvoju občine večjo vrednost, je posestnik toliko bogatejši, a zasluga ni njegova, ampak dobiček je plod dela cele občine. Zato je pravično, da sc ta zvišana vrednost obdavči in tako vsai deloma pride celoti v korist. Večinoma se začne d-j-vek, ako presega pri izpremembi posesti sedanja vrednost za 10% vrednost, ki jo je imela posest pri zadnji izpremembi. Tudi v Berolinu se je predlagal tak davek, in zdelo sc je, da so mu mestni očetje naklonjeni. A pri glasovanju je bil predlog odklonjen. umrli vodja poljske ljudske stranke. V Lvovu ie umrl glavni urednik »Kurjtra Lvovskcga« Henrik Rc\vado\vski, ki ie bil poleg poslanca Stapinskega načelnik poljske ljudske stranke. Ta stranka je jako radikalna in se približuje že socialni demokraciji ter ,;e v boju proti plemstvu in duhovščini. zasaceni revolucijonarji v seva-stopolu. V Sevastopolu so našli celi arzenal orožja in streliva v stanovanju nekega Bogdanoviča. Našli so dvajset bomb, dve strojni puški. Zaprli so tri osebe. Došla so tudi poročila o novih sevastopolskih uporih. Baje so bili boji, po svetu, se .ic spomnil, da je nekoč slišal pripovedovati drugega psa o strašni pasii bolezni steklini. Toda on se ni ustrašil, ko se je spomnil na to bolezen, ampak povesil je glavo in mislil: Ce bi se me zdajle prijela steklina in bi letel po svetu, grizel vse. kar bi mi prišlo na pot, ljudi, živino, pse vse brez razločka, prijatelje in sovražnike, dobre in hude, debele in suhe, vse bi ogrizcl, da celo drevje in kamenje, na katero bi zadel na poti. Potem bi pa prišel konjcdcrec in me vjel v zanjko ali bi me pa lovec ustrelil s puško. In bilo bi konec potepenega psa in nikdo bi se več ne spomnil nanj. Pristana u Hampsiiiru. (Spisal Conan Doyle.) »Kdor pozna umetnost in jo ve ceniti po njeni pravi vrednosti,« je pričel nekega dne prijatelj Sherlock Holmes, odloživši iz roke časopis, temu donašajo mnogokrat najbolj malenkostne stvari najslajši vžitek. Kot sem z veseljem opazil, si se sprijaznil tudi ti do gotove tuere s to resnico. Priznavam, da si ravnal popolnoma po mojem na-ziranju, ko si opisoval razne dogodke v katere sva bila zapletena, in kicr nisi na dolgo in široko omenjal onih senzacionalnih stvari, v katerih jc bila odmerjena meni posebna vloga, tembolj pa one malenkostne slučaje, ki so me, akoravno bolj vsakdanje vsebine, privedli do strogo doslednih dokazov in ki so mi nekako najljubša posebnost.« »In vendar,« pripomnim jaz, »priznavam v katerih je bilo ranjenih šest častnikov. Natančnih poročil še ni. DEMONSTRACIJE V BELGRADU. B e 1 g r ad , 30. sept etnbra. Včeraj zvečer je bila tu velika demonstracija proti vladi. Demonstranti so vpili: Proč z vlado! Proč z zarotniki! Slava spominu Milana Novakoviča! Demonstrirali so pred palačo ministrskega predsednika in pred Gentičcvo palačo. Poizkušali so prodreti tudi orožnike kraljeve palače, a so bili odbiti. Belgrajska posadka ie bila pripravljena za vsak slučaj. NEZANESLJIVI RUSKI POLKI. Iz Peterburga prihaja poročilo: Na posebno carjevo povelje so vsi gardni polki, ki so bili doslej v Peterburgu, prestavljeni v druge garnizije. Dnevne novice. + Izpremembe v sodni službi. Premeščeni so gjf.: deželnosodni svetnik Hubert Wag-ner iz Šmarja v Laško; sodni adjunkti: dr. Pavel Clemcntschitsch iz Ptuja v Celovec, dr. Alirko Graselli iz Ilirske Bistrice in dr. Milan Geršak iz Mokronoga v Ljubljano. Deželno-sodna svetnika sta postala sodna tajnika Ivan Erhartič v Celju in Frančišek Kuss v Celovcu. Trdi se, da je g. sodni tajnik Erhartič postal deželni sodni svetnik extra statum, samo. da ni dobil sodnijskega mesta v Laškem trgu. Nadalje sta postala deželno-sodna svetnika in voditelja okrajnih sodišč gg. Rudolf Persche v Cirknici in Janez Pogačnik v Kranju. Okrajni sodniki so postali adjunkti gg. Anton Mladič v Postojni za Šmarje, Anton Avscc za Postojno, Janez Hutter za Mokronog. Anton Zdolšak pri graškem višjem deželnem sodišču, Janez Sinkovič v Ilirski Bistrici v Zgornjo Belo in dr. Jožef Drobnitsch za Cirknico. + Liberalni zadrugarji! Znano je, da so bili od nekdaj naši liberalci nasprotniki vseh ljudskih zadrug. Zaničevali so in še zaničujejo Rajfajznovke, kmetijska društva in slično. Snovali so na zadružnem polju doslej edinole kapitalistične posojilnice, kjer so liberalni odvetniki imeli iz svojih ekspenzarjev mastne dohodke. Danes so se pa našli liberalni možje, ki so izprevideli, da ljudstva ne pridobe nikdar zase. če se ne posvetijo zadružnemu delu. Ne iz ljubezni do ljudstva, ampak pookolnostih prisiljeni so se začeli brigati za zadružništvo in so si osnovali liberalno »Zadružno zvezo«, misleč, da se s tem rešijo politične smrti! To je torej tista bilka, koje se oklepajo potapljajoči! Po tem naj jih naše ljudstvo spozna in sodi! + Prijateljem kmetijstva. C. kr. kmetijska družba izdaje pod odgovornim uredništvom ravnatelja Gustava Pirca strokovno glasilo »Kmetovalec«. V zadnji številki tega lista je spustil oni Gustav Pire, ki se je tudi veliko trudil za snovanje liberalne »Zveze slovenskih zadruga, v svet članek, v katerem postavlja najnovejši nauk, da so Rajfajznovke za naše kmetijstvo zelo škodljiva naprava in da jc treba s snovanjem Rajfajznovk prenehati in obstoječe odpraviti. Ali se pravi to pospeševanje kmetijstva? Kai poreče k temu poljedelski svet in poljedelsko ministrstvo, kateri najvišji inštanci priporočata snovanje Rajfajznovk in sta obe nekako višji inštanci nad Kmetijsko družbo!? -f Ko se konja lovi — se mu ovsa moli! Tega načela se držijo snovatclji liberalne »Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani,« v kateri so najzagrizenejši naši nasprotniki, in dosedaj najhujši nasprotniki zadružništva: Lenarčič, dr. Windišer, dr. Žerjav i. dr. V oklicu, ki ga je razposlala ta liberalna zveza dne 25. septembra obetajo zadrugam, ki jih k sebi vabijo, vse dobrote, da skoraj zadružna nebesa. Plačevati za vse ne bo treba nič! Vse bo zastonj! Le en stavek je v tem oklicu, ki se prav lahko prezre, ker je drobno tiskan, je pa za zadružne blagajne zelo nevaren! ta stavek se glasi: »Tudi v pokritje Zvezi-nihupravnihstroškov, asamovto svrho prispevajo zadruge, pa le sam. da ni predbacivanje javnosti napram meni popolnoma neopravičeno, češ, da izku-šam objavljati kolikor mogoče senzacionalno svoja poročila in spise.« Moj prijatelj Holmes ie prižgal svojo dolgo pipo z gorečim koščkom oglja rekoč: »Storil si mogoče napako s tem, da si skušal slikati z živimi barvami najina dela, ter istim vdahniti življenje, akoravno bi bilo mnogo boljše ravnati se po mojih strogih logičnih nazorih in se omejevati le na vzrok in učinek, kar je edino pomembno na vsej stvari.« »Menim vendarle, da sem ti v tej zadevi popolnoma zadoščal,« mu odgovorim nekoliko bolj hladno, ker mi je bila njegova pretirana samozavest nekoliko zoperna in ki ie, kakor sem se prepričal že večkrat, tvorila eno glavnih potez njegovega posebnega značaja. »Nikakor ni to moje samoljubje ali pa domišljavost,« mi odvrne nato prijatelj, ki mi je navadno odgovarjal na to. kar sem mislil in ne r.a to. kar sem govoril. »Ako zahtevam pravično sodbo o moji umetnosti, storim to Ic iz tega vzroka, ker smatram isto za nekaj vzvišenega, nadnaravnega. Hudodelstva so pač vsakdanja, a strogo dosledno mišljenje je zelo redko. Zato bi se moral ti baviti mnogo bolj z zadnjim kot pa s prvim. Namesto, da bi dovršil celo zbirko poučnih spisov, bi spisal kniigo pripovedk.« Bilo je mrzlega pomladanskega jutra, ko sva sedela med takimi pogovori pri gorko zakurjeni peči. Siva megla se je leno vlačila med črnikastimi poslopji po mestnih ulicah in zabranjevala vsak razgled skozi okno na cesto. V najini sobi je gorela plinova luč in njeni svetlobni žarki so se raznobarvno odbijali na tedaj, ako upravni stroški niso že po lastnih dohodkih zveze pokriti; o upravnem prispevku se sklepa na občnem zboru, torej odločujejo o njem zadruge same.« Tako tedaj oglas! Nastanejo pa sledeča važna vprašanja: Odkod bo nova zveza dobila dohodkov, ko vendar obljublja, daboonasama dajala in nič jemala?! Liberalni prvaki niso tako požrtvovalni, da bi iz svojega pokrivali upravne stroške, ali zviševali zve-zine dohodke. Mogoče je samo dvoje; ali bodo prihajali na občne zbore s takimi deficiti, da se bodo še liberalnim glavam lasje ježili. Ne eno ne drugo pa ni dobro. Svojčas so se liberalci po »Slovenskem Narodu« grozovito zgražali, ker je dobila Zadružna zveza v Ljubljani od vlade podporo. Ce hočejo dosledni ostati — in to menda hočejo, ker nimajo Hribarja v svojem odboru, — ne smejo pri vladi prositi, in tudi ne sprejeti podpore, če bi jim jo vlada tudi ponujala. V drugem slučaju, ki se bo najbrže kljub sprejeti vladni podpori redno dogajal, bodo pa zadruge odločevale o višini upravnega prispevka, seveda same. Lepše in bolj odkrito bi bilo povedano, če bi rekli, da bodo zadruge morale odločevati o višini prispevka, kajti če se bo izkazal primanjkljaj, bodo morale zadruge ta primanjkljaj pokriti z visokimi uradnimi prispevki, ali pa se bo morala libera lna zvezna ma š i n a v smislu k o n k u r z n e g a reda ustaviti. Rešiti je sedaj tudi še važno vprašanje, kaj bo z eventualnim prebitkom? Na to damo lahko odgovor tudi mi: Gospod ravnatelj znane zveze, znani Rožman, bo že skrbel, da se prebitek izgubi. Ce razniotrivamo vse, kar so liberalci v tem svojem oklicu zadrugam obljubili in kaj zadruge, če liberalni zvezi pristopijo. čaka, tedaj pridemo do zaključka, dali-b c r a I n a zveza ne nudi svojim članicam niti najmanjše u d o b no s t i, k i jo ne bi imela v mnogo popolnejši meri že obstoječa Zadružna zveza v Ljubljani, pač pa so zadruge toliko na slabšem, da pri Zadružni zvezi v Ljubljani vedo točno in natančno, koliko imajo prispevati, medtem ko bode pri liberalni zvezi vedno nad njimi Da m okle je v meč v obliki upravnih prispevkov, ki jih bo določal občni zbor. To ,ie tisti bič, ki ga drži skritega za hrbtom v desni roki liberalec, ko konja lovi, a mu z levico sedaj oves moli. + Poslanec Žitnik, ki je bil pred tedni hudo obolel, .ie toliko okreval, da je danes mogel iz sobe. Toliko v pojasnilo volivcem in drugim, ki so mu pisali med boleznijo, pa niso dobili odgovora. + Osebna vest. Gospod Vlado Pušenjak, znani strokovnjak na zadružnem polju in zadružni organizator, vstopi dne 7. t. m. v službo pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani. Gospod Pušenjak je dovršil juridične študije ter zadružno visoko šolo v Darmstadtu. + Učiteljske izpremembe. Začasna učiteljica je postala v Velikem Trnu gospica Vida Brezec; premeščena je začasna učiteljica gospica Anica Elsner iz Vač na Savo; namestna učiteljica jc postala namesto obolelega nadučitelja g. Jan. Kutnara g. Leopoldina Kogej, vodstvo pa je poverilo začasno učitelju gospodu Ludoviku Koželju. Obolelega nadučitelja g. Alojzija Sežuna v Rovtah namešča g. Julijana Kobal, začasna voditeljica šole v Rovtah ie učiteljica gospica Pavlina Brezov-šck. Začasna učiteljica na Planini je postala g. Felicija Polšak. + Pomanjkanje sena na Goriškem. — Liberalna sleparija. »Goriška zveza« gospodarskih zadrug in društev jc odposlala na ministrstvo za notranje stvari, za poljedelstvo in železnice nujno prošnjo glede nabave potrebnega sena za goriško deželo. Glavne točke te prošnje se tičejo cenc sena. ki ne sme presegati 7 kron kvintal, in pa prostega prevažanja ix) železnici. Prošnja je v podkrepljenje korakov, ki jih je storil v tem oziru goriški deželni odbor in pa g. državni poslanec Fon. Naj omenimo pri tem še sleparstva, ki jih uga- svetlem porcelanu in srebrnem orodju najinega, po zajtrku še ne pospravljenega na-mizja. Holmes je bil že celo jutro nekako molčeč, prebirajoč razno časopisje. Konečno se je vzdramil ne preveč dobre volje iz svoje zatopljenosti, ter me pričel iznova karati radi mojega ponesrečenega pisateljevanja. »Pohlepnost po senzaciji,« je nadaljeval prijatelj po dolgem molku, pušeč goste oblake dima iz svoje dolge pipe, »bi se ti skoraj ne mogla predbacivati; vsaj je mnogo dogodkov, ki si ijh opisoval, v katerih se niti za kaka hudodelstvo v pravem pomenu besede ne gre. Preje, rekel bi jaz, si ti skoraj padel v vsakdanjost, hoteč se umakniti senzačnosti.« »To bi sc lahko govorilo o izidu, metoda pa, po kateri sem različne slučaje opisavai, je bila vedno nekako posebna in zanimiva, pri tem ostanem.« »Dragi moj, kaj pa je mar tej površni množici za finejše izraze in olepšavo strogo logične izpeljave in zaključka. Da, res je, da ne zaslužiš graje ti, ako so tvoje povesti bolj nizkega značaja, saj dnevi znamenitejših do-godljajev so minuli. Hudodelstvo je izgubilo vso svojo nekdanjo drznost in originelnost. Moja malenkostna praksa se nahaja, ako se ne motim že na poti, da sc izpremeni v navadno poizvedovalnico za izgubljene stvari ali pa kako službeno posredovalnico. Da bi zamoglo postati slabejše kot je že, zelo dvomim. S tem dopisom, ki sem ga dobil danes, sem prišel menda do najnižje stopnje. Tu beri!« In vrgel mi je v naročje zmečkano pismo, pisano prejšnji večer na trgu Montague, glaseč se nekako tako-le: nja v tem oziru »Soča«. Pisala je že davno, da je poslanec Štrekelj že vse uredil glede sena, dočim je dejstvo, da niso pri ministrstvih niti vedeli, da ie na Goriškem pomanjkanje sena, dokler ni storil državni poslanec g. Fon potrebnih korakov. Poslanec g. Fon je tudi opozoril vlado na nujno potrebo, da se prepove izvoz domačega sena v tuje države posebno v Italijo. Zdaj je vsa zadeva v dobrem teku in je trdno upanje, da se posreči nabava sena po primernih cenah. Državni poslanec g. Fon je napravil potrebne korake tudi pri namestništvu v Trstu in pri osrednji vladi na Dunaju, da vlada izroči v to svrho vse podpore deželnemu odboru in nakloni tudi druge olajšave. + Shod tolminske »Kmečke zveze«. V nedeljo popoldne je imela »K. Z.« za tolminski sodni okraj svoje zborovanje pri Sv. Luciji. Vkljub slabemu vremenu so se zbrali možje iz najoddaljenejših občin, kar priča o velikem zanimanju za »K. Z.« . Najprvo se je izvolil odbor, namestniki in poverjeniki. Zborovalci so pri tej točki pokazali izredno zanimanje, kar znači, da se možje resno zavedajo pomena »K. Z.« Dr. Dermastia je nato govoril o delovanju državnega zbora, o potrebah kmečkega stanu, priporočal medsebojno ljubezen in vzajemnost ter povdarjal pomen organizacije kmečkega stanu. — Urednik Krem-žar je povdarjal potrebo stanovske samozavesti. Našemu kmetu treba, da se zaveda vedno in povsod važnosti svojega stanu. To je pokazati tudi v dejanju. Kmet naj podpira le onega, ki mu je naklonjen; kdor pa kmeta zaničuje, kakor delajo liberalci, temu pa naj tudi kmet obrne hrbet, kadar bi mu imel nesti svoj denar v njegovo štacuno, gostilno ali pisarno. Glasno pritrjevanje je pričalo, da je govornik zadel na pravo struno. Omeniti je še, da je zbor sklenil sprejeti glasilo K. Ž. »Primorski List«. + Shod »Kmečke zveze« za goriško okolico. V nedeljo dopoldne se je vršil shod K. Z. za goriško okolico v Št. Andražu. Zborovanje je vodil načelnik K. Z. g. župan Lutnian. Poročal je gosp. poslanec Fon o delovanju drž. zbora ter posebej še omenil, kai je ukrenil na Dunaju v odpomoč pomanjkanju sena. Zborovalci so z zahvalo vzeli poročilo na znanje. Dva liberalca sta poslanca izpraševaia, zakaj ni stopil v Jugoslovanski klub; a jima je primerno odgovoril, kakor tudi sobotni *Edi-nosti«. Povdarjal je. da je za izvrševanje svojega mandata odgovoren le svojim volivcem in nikomur drugemu. Nato je načelnik K. Z. g. Lutman prebral še peticijo, ki pozivije vlado, naj priskoči nujno na pomoč po suši oškodovanim posestnikom. Peticija ie bila sprejeta in izročena poslancu. — Lenarčičevo mleko. Pridnost Lenar-čič-Pirca v zadevi »Mlekarske zveze:;, o kateri smo že poročali v »Slovencu«, moramo še v toliko pohvaliti, da so res liberalno mlekarsko zvezo ustanovili. Mlekarske zadruge mu gotovo ne bodo šle na limanice, ker vedo, da Lenarčič-Pirčeva zveza ne bo zvezala, ampak — podirala složno delo onih, ki so poklicani delati. — Velikega volka je ustrelil, kakor se nam poroča, dne 29. t. m. na lovu Matija VVeithauser. Pričakoval je na svojem stojišču lep štuk srnaka, kar pride pes tiho s stisnenim repom pred njega, za njim pa volk. Matija je pomeril dobro, z enim strelom je zadel volka v glavo ter ga takoj položil. — Smrtna nesreča v tovarni. Z Jesenic se nam piše: Tovarniški delavec Janez Mrlak, rojen 28. decembra 1878, pristojen na Vrhniko, je v nedeljo dne 29. septembra t. 1. zvečer ob 6. uri, ko je električne žice v tovarni snažil, tako nesrečno padel, da se je ubil. Toka v elektriki ni bilo, ker se v ključavničarskem oddelku sploh isti dan ni delalo. Mrtvega Mrlaka so prepeljali v tovarniško mrtvašnico in bode od tam, ker je bil tudi tovarniški glodbenik, slovesno pokopan. — Nečuvena draginja mesa v Senožečah. Zadnji čas je večina mesarjev na Kranjskem in drugod ceno mesu zdatno znižalo. Tako n. pr. stane sedaj 1 kg mesa v Šturiji 52 kr., a bodo ondotni mesarji v kratkem ceno mesu na 48 kr. postavili. To mesarji tudi lahko storijo, ako se pomisli, da je cena goveji živini »Cenjeni gospod Holmes! Ker se ne morem odločiti za sprejem nekega meni ponujanega mesta vzgojite-teljice, bi slišala rada, predno se odločim za isto. Vaš cenjeni nasvet. Ako Vam drago. Vas obiščem jutri ob 11 uri ter Vam povem tozadevno reč. Vam vdana Violet Hunter.« »Ali poznaš to žensko?« sem vprašal prijatelja. »Ne.« »Sedaj je ravno polenajstih,« pripomnim jaz. — »Da, in menim, da je ravnokar pozvonila. Stvar bo mogoče interesantnejša kot se ti dozdeva; se li še spominjaš onega dogodka z modrim karfunklom, ki se nama je dozdeval spočetka tudi kot kaka burka. Podoben slučaj se pripeti lahko tudi to pot. Sicer bodemo pa kmalu videli kaj je s stvarjo. Ako se ne motim, je že ta ženska tu.« Komaj je izgovoril Holmes te besede, je že vstopila mlada dama. Bila je sicer preprosto, a vendar okusno opravljena. Njen sveži, živahni obraz in sploh njena zunanjost ter njen nastop nama je bil porok, da se ima ta dama precej časa že samostojno boriti za vsakdanji kruh. »Oprostite mi. cenjeni gospod, da vas nadlegujem,« je pričela dama, ko ji je šel Holmes par korakov nasproti, da jo pozdravi; »a sem v položaju, ki se mi dozdeva tako nerazumljiv, da se sama ne morem pravzaprav odločiti ne na to ne na ono stran, in ker nimam svojcev, ki bi jih prosila za svet v tej za najmanj 30% padla. Naš mesar pa tega nič ne čuje, ter meso kar tiho pa potuhnjeno naprej od 72 kr. do 1 gld. 20 kr. prodaja, a če se kdo pritoži, ga kar spodi. Županstvo nai bi v tem oziru vendar kaj ukrenilo ter tarifo mesu postavilo, kajti to je brezprimerno izkoriščanje kupujočega občinstva, da se meso, ki komaj 36 k r. klg. stane, prodaja tako drago. Priporočamo mesarju senožeškemu, naj bolj človekoljubno v tem oziru postopa, drugače se bo pojavila konkurenca. Novice iz Zagorja ob Savi. Šolske vesti. G. učitelj Ivan Stepišnik, ki je dosedai učil v zagorski šoli, je dobil službo v Toplicah. Gdč. Škerjanc je dobila podaljšanje začasnega pokoja. Nadomestuje jo g. učitelj Kolenc. — Razredi na obeh šolah so skoraj prenapolnjeni. V Zagorju težko čakajo konečnega dovoljenja za paralelko v I. razredu. Soba v ta namen je že prazna, ker se je en razred preselil v najeto sobo zunaj šolskega polopja. — Umrl je ugleden mož-prevžitkar Matija Sotenšek, po domače Erjavec v Kotredežu. — G. skiadi-ščarju Eng. Mecilošku je umrla mala hčerica. Bil je lep pogreb v četrtek, dne 26. t. m. popoldne. — Sv. Urh. Tu smo zopet dobili zvonove za našo podružno cerkev. Dne 26. sept. smo jih slovesno prepeljali s kolodvora. — Iz Kranja. Na gimnazijo v Kranju se je vpisalo letos 326 dijakov (med njimi dve pri-vatinji), ki se razdele tako-le: la: 36 učencev, Ib: 37, Ha: 26, Ilb 29. lila: 27. Hib: 24. IV.: 37. V.: 37, VI.: 25, VII.: 27, VIIJ.: 21. — Matura se je v jesenskem terminu vršila v petek in so bili aprobirani: Hafner Jernej iz Krope. Oblak Janez iz Godešič. Poklukar Ciril iz Starega trga, Vauli Alojzij iz Pliberka. Žibret Jakob iz Braslovč. En kandidat, ki je imel ponavljalni izpit, je bil zopet reprobiran. — Novice Iz Št. Gotarda. Šestdesetletnico svoje poroke (demantno svatbo) sta obhajala v Št. Gotardu v ponedeljek, 23. septembra t. 1. zakonska Blaž Grilj, rojen 2. februarja 1825. in Marija rojena Trdina, rojena dne 15. marca 1827, poročena februarja meseca 1847. Ganljiv prizor, ko so spremljali starčka štirje sinovi in hči zopet v hišo božjo, vnuk in vnukinja pa sta jima nosila palici opleteni s pisanim cvetjem. Pomenljivi obred s primernim nagovorom je pač vzbudil marsikako solzo pri navzočih faranih, ki so se zbrali v lepem številu, da proslave tako redko slovesnost. Starčka sta še oba dokaj čvrsta in opravljata že vse posle po njivah, mati še celo prav pridno pomaga sosedom pri pletvi in žetvi. Vso čast in priznanje izrekamo ob tej priliki gg. J. Cukjatiju in F. Konšeku, ker sta v lepo okrašenih prostorih z največjo točnostjo v splošno zadovoljstvo postrezala do petdeset svatom. Imamo v fari šc tri pare čvrstih starčkov, kojih enemu manjkati le še dve leti do šestdesetletnice, drugima pa po par let do zlate poroke. Bog daj tudi tem dočakati čvrstim in zdravim slavije, kakoršno smo obhajali ravnokar in katero ostane vsej župniji v neizbrisnem spominu. — Letino imamo letos kaj dobro. Zlasti pšenica in krompir sta se vrlo obnesla. Toče ni bilo in Bog nas obvaruj še nadalje neurja, da srečno denemo pod streho še jesenske sadeže, ki kaj lepo kažejo. Sadja imamo bolj malo. — Naš anti-monski rudnik dobro uspeva in vse kaže, da ostane nam trajen pripomoček k gmotnemu stanju, zlasti ker podjetje le domačine usluž-buje. — Nova hiša za organista in cerkvenika je tudi že toliko dogotovljena, da se stanuje v njej. Lahko bi bila že čisto dodelana, da ni pri nas tako občutljivega pomanjkanja na potrebnih rokodelcih. — Krasno se postavi zdaj naša župna cerkev, ker smo podrli pred njo stari nagnjeni pokopališčni zid, pa ga nadomestili z novim nižjim in ker smo odstranili staro semenisko barako izpred cerkve in prostor lepo poravnali. Tujcem se zdi, da prihajajo zdaj v čisto nov kraj. — Mlekarstvo v Pragi. V Pragi imajo akcijsko družbo »Prva češka delniška mlekarna v Pragi«, ki je prišla v težave, ker so jo ravno češki odjemalci zapustili. Tudi z dobavo je težava. Potrebovali bi 160.000 I na dan, a dobe jih komaj 70.000 1. Akcije so padle in ni upanja na dividende. Zato se je predla- zadevi, se obračani do vas, gospod Holmes, prepričana, da mi svetujete kot izkušen mož dobro.« »Prosim gospica, sedite, z veseljem vam bodem postregel z vsem, kar je v moji moči.« Opazil sem na prijateljevem obrazu, da je veselo presenečen, ker se je gospica obrnila tako zaupljivo do njega. Pazljivo ie pogledal mlado damo in sedel, da sliši njeno željo. »Bila sem pet let pri rodbini polkovnika Spenca Munro kot odgojiteljica njegovih otrok,« je pričela gospica. »A ker je bil gospod prestavljen pred dvema mesecema v Halifaks v Novi Škotski in vzel s seboj vso družino, sem izgubila svojo službo.« Dalj časa sem izkušala dobiti primerno mesto, a brez uspeha. Pričela se je konečno krčiti tudi mala prihranjena svotica, a jaz sem bila še vedno v zadregi, kdaj in kje dobim kako službo. Obrnila sem se na posredovalnico služb v Westendu, ako bi se našlo tam zame primerno mesto. Šla sem skoraj vsak teden parkrat tja, a vse zaman. Vsa obupana pridem nekega dne k gospici Stoper, lastnici posredovalnice. Vstopivši v njeno sobo, ugledam debelušnega gospoda, ki je sedel poleg gospice. Bil je zelo rejenega života in mogočen podbradek mu je padal na prsi. Njegova zunanjost je bila zelo prikupljiva. Imel je na nosu tudi ščipalnik in je natančno opazoval osebe, ki so vstopile. Pri mojem vstopu je urno skočil s svojega sedeža, ter stopil k gospici Stoper, rekoč: »Ta je primerna, boljše bi ne našel, to je krasno, imenitno.« Njegov obraz se je svetil samega veselja in smehljaje" ■ ^b-aza je stopil proti meni. galo, da se ta mlekarna združi z nemško rad-licko mlekarno, ki ji dela konkurenco. A predlog je propadel iz narodnih ozirov. Internacionalna Anglokontinentalna delniška družba izplačuje 10—12% dividende, in češki listi poživljajo občinstvo, naj podpira le češko vele-mlekarno, da bo mogla prospevati. — Artiljeriskih brigadnlh šol za častnike ustanove za leto 1907/80 osemnajst. Ena bo v Mariboru. — Draginja In vlada. V Brnu ia deželna vlada prepovedala shod, katerega so nameravali prirediti proti podraženju. + Za laško vseučilišče v Trstu so imeli preteklo nedeljo shod v Trstu laški visoko-šolci. Zahtevali so, naj vlada takoj premesti juridično fakulteto z Dunaja v Trst in da pri-pozna italijanske diplome. Ako tega ne stori, groze laški visokošolci, da v prihodnjem šolskem letu priredijo velike »izjave« na vseh visokih šolah, katere obiskujejo. — Kočevska hranilnica zgradi novo poslopja nasproti Auerspergovemu gradu. Štajerske novice. š Ponižna vprašanja na zadrugarja Jošta. Kdo je pisal znane članke uvodnike v »Domovini«, kjer se na vse pretege hvali nesebično in nedosežno delovanje prezasluženega ravnatelja gospoda Jošta? Ali je znano g. Jo-štu, da dobiva nek uradnik celjskke zadružne zveze od naročanja blagajn za posojilnice precej visoke provizije? Ali je znano g. Joštu, da se je v zadnjem času pri snovanju Rajfajznovk obljubljalo ljudem da bodo dobile novoustanovljene posojilnice od celjske Zadružne zveze brezplačno blagajne, tiskovina, tablo, pečat itd., da pa vse te stvari po ustanovitvi novoustanovljenih denarnih zavodov vendar le zaračunijo? O priliki bomo na ta vprašanja mi odgovorili, če ne bo morda g Jošt prej sam v »Domovini« vsega pojasnil. š »Siidtisterreichische Stimmen« ne bodo več izhajale s 1. oktobrom. š Pokvarjeni otroci. V Gradcu so našli napol gnjilo truplo že precej časa pogrešanega 16 let starega kamnoseškega vajenca Franceta Pessla. Poleg njega je ležal izstreljen revolver. Ustrelil se je radi neke »Roze«._ š Neznani samoumorilec. V Studenicah pri Mariboru je našel posestnik Senekovič ob križišču cest 50 let starega samoumorilca, ki je imel prestreljeno glavo. š Grad Vurmberg nad Ptujem je s krasnimi gozdovi in sadonosniki na prodaj. š Novi zvonovi hajdinski so bili zadnjo nedeljo dne 22. t. m. z največjo slovestnostjo prepeljani s ptujskega kolodvora na Hajdin. Vse je bilo na nogah, staro in mlado; dekleta so krasno okinčale vozove. Fantje na bistrih konjih, dekleta v belih oblekah, farani v velikanski procesiji so spremljali težko pričakovane nove zvonove; slovesnost so povišali godci od Sv. Antona v Slovenskih goricah. Povsod je vladalo le čisto veselje. Zvonove bodo blagoslovili prcvzv. knez in škof dr. M. Napotnik prihodnjo nedeljo. 29. septembra. š Nova lokalna železnica Purkla-Ptui-Rogatec. Na ukaz železuičnega ministrstva se bode vršila revizija trase za novo železnico v prvih dneh meseca oktobra. Izvršitev se je izročila ces, kr. glavarju dr. Viktorju Neg-bauer, privzemši ces. kr. višjega stavbnega svetnika Fritz Pernitscha. Revizija se vrši vv tem-le sporedu: 2. dne oktobra 1907. 1.: Sestanek udov komisije ob 11. uri 18 minut pred-poldnevoni na postaji Purkla. Zapisovanje izjav udeležencev sodnijskih okrajev Murek, Radgona in Gornja Radgona. Odhod iz Purk-le ob 2. uri popoldne v Sv. Lenart v Slovenskih goricah; tukaj je ob 5. uri popoldne zapisovanje izjav udeležencev sodnijskega okraja Sv. Lenart. — 3. dne oktobra 1907. 1.: Odhod od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah ob 8. uri zjutraj v Ptuj. Zapisovanje izjav udeležencev mesta Ptuj in ostalega sodnijskega okraja ptujskega ob 2. uri popoldne v pisarni ces. kr. okrajnega glavarstva ptujskega. — 4. dne oktobra 1907. L: Odhod ob 10. uri pred-poldnevom iz Ptuja v Rogatec. Tukaj je v občinski pisarni ob 3. uri popoldne zapisovanje izjav udeležencev sodnijskega okraja rogaškega. — Vsakemu udeležencu je na voljo dano, priti h komisiji in glede železnične smeri, kakor tudi glede koristi in morebitnih pridobljenih pravic obstoječih prevoznih naprav izreči svoje ugovore ali opazke ustmeno ali pismeno. š Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ljudska veselica, katero je dne 22. t. m. priredilo tukajšnje slovensko kmečko bralno društvo na vrtu g. Skačeja. se je vrlo dobro obnesla. Zelo je ugajala gledališka predstava »Piskro-vezec«, v kateri smo občudovali spretnost in marljivost diletantov: piskroveza, sodnika, krčmarja, pisarja in redarja. Slavnostni govor o namenu in pomenu bralnega društva je izborno govoril vIč. g. dr. Josip Hohnjec, profesor in podpredsednik krščanske socialne zveze v Mariboru. Zbrano občinstvo je govorniku vsestransko odobravalo. Najlepša točka dnevnega reda pa je bilo petje, kojega je vodil vlč. g. doktorant Anton Jehart iz Dunaja. Dične gospice pevke in neutrudljivi .pevci so najfinejše in precizno popevali umetne in težke narodne skladbe; zato so želi obilo priznanja in ploskanja. Srečolov in streljanje je prineslo marsikateremu vrednosten dobitek, bralnemu društvu pa obilen prebitek. To lepo veselico so posetili s svojim obiskom tudi sosedi, Ribničani in Pušavčani; med odličnimi gosti opazili smo tudi g. velctržca Pahernika in Viktorja Glazerja, učitelja Robnika in druge, le gospod ravnatelj Jošt iz Celja je moral že pred začetkom veselice zaradi nujnega opravka odriniti nazaj v Celje. .Tukajšnje kmečko bralno društvo prijavlja svoj pristop h krščanski socialni zvezi v Mariboru. Vsem, ki so k tako krasno uspeli ve- selici na katerikoli način pripomogli, bodi tem potom izrečena iskrena zahvala. š Avtomobilu! promet uvedejo med Celjem in Dobrno. Ljubljanske novice. lj Krasni dobitki za ljudsko slavnost Ljubljane« bodo od danes zvečer razstavljeni v dveh izložbenih oknih »Katoliške Bukvar- ne«. Da bi se razstavili vsi došli dobitki, bi bilo treba še tretjega okna. Darila še vedno prihajajo. Občinstvo opozarjamo na razstavo, katero je včeraj tudi uradni list priznalno omenil. I j Tujci v Ljubljani. Meseca septembra 1907 je dospelo v Ljubljano 4958 tujcev; 238 manj nego prejšni mesec in 215 več kot lani meseca septembra. Od teh se je nastanilo v hotelu »Union« 959; pri »Slonu« 863; pri »Ma-liču« 433; pri »Lloydu« 398; v »Iliriji« 276; pri »Štruklju« 204; pri »Južnem kolodvoru« 245; pri »Avstrijskem cesarju« 200; pri »Graj-žarju« 173; na »Bavarskem dvoru« 148 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1059 tujev. lj Občni zbor društvene godbe ljubljanske se vrši letos v soboto, dne 5. oktobra t. 1„ ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija« z običajnim sporedom, na kar se čč. člane vljudno opozarja. Ij Umrla je soproga trgovčeva gospa Franja Leuz rojena Strzelba, stara 60 let. Naj v miru počiva! Ij Pobegnila sta dne 27. septembra od dela na Kodeljevem korigenda 161etni Karol Spiess in 17letni Franc Csais, oba rodom iz Tirolskega. lj Nesreča. Včeraj popoldne je šla devet in pol letna šolska učenka Greti Wagenpfei-lova po nekem opravilu po Šolskem drevoredu. Na vogalu semenišča je zadela skupaj z nekim kolesarjem, ki je deklico podrl na tla in sam padel nanjo. Deklica ie zadobila take poškodbe, da so jo prepeljali z rešilnim vozom na njen dom, od tam pa v deželno bolnišnico. lj Koncert Jaroslava Kociana. Opozarjamo še enkrat, da ie jutri ob 8. uri zvečer v »Unionu« koncert slovečega umetnika na violini g. Jaroslava Kociana. Sedeži največ po 1 krono, nekaj po 2 kroni in prav malo po 3 krone in stojišča po 60 vin. se dobivajo v trgovini g. Češarkove in pred koncertom in pred koncertom pri blagajni. lj Koncert Jaroslava Kociana. Kot pripravo in orientacijo za koncert dnč 2. oktobra ob 8. uri zvečer, naj navedemo še nekaj ocen svetovnih listov. V rokah imamo kritike prvih svetovnih listov, ki so se poslale »Glasbeni Matici« in so tam vsakemu, ki se zanima, na ogled. V priznanju in proslavljanju umetnika kar tekmujejo med seboj. O prvem nastopu Kocianovem na Dunaju I. 1901 piše »N. Fr. Presse«: Kot virtuoza je Kociana že danes imenovati med naiprviini. Zanj ni nobenih težav: najbolj komplicirane naloge prstne in lokove tehnike so mu samoposebi umljive malenkosti. Čujemo. da prof. Sevčik v Kocianu pričakuje nekaj ncčiivenega. Ri-hard Heuberger piše v istem listu: V Joa-chimovem koncertu nakopičene težave je Ko-cian premagal igraje v najpristnejšem pomenu besede. Popolnoma v svojem elementu pa se je pokazal šele pri Paganinijevem koncertu. To delo je preobvladal v najvišjem slogu. Igral ga je tako mojstersko in s toliko sigurnostjo in lahkoto, da bi ga najizkušenejši mojstri lahko zavidali. — Z Dunaja je šel Kocian v London, kjer je priredil več koncertov. »Pall Mali Gazette« piše: Kocian je brez dvoma igralec prav izvanredne nadarjenosti in občudovanja vredne glasbene sposobnosti. V posesti absolutno popolnega posluha in bogatega zlatega tona združuje finost in veličino v taki meri, kakršne smo vajeni pri igralcih najprve vrste. — »Star« piše: Gospod Kocian ima fenomenalno tehniko in še finejši ton nego Kubelik. — Vrhunec svojih dosedanjih uspehov pa je dosegel Kocian na svoji turneji v Ameriki. Toda o tem prihodnjič. Zanimanje za Kocianov koncert v Ljubljani je veliko. Občinstvo se opozarja, da so se vstopnice v soboto pričele prodajati v Češarkovi trafiki. lj Umrli so: Katarina Šmidt, usmiljenka, 54 let. — Amalija Babic, zasebnica, 39 let. — Marija Molek, gostija. 61 let. — Marija Zupan, cerkovnikova žena, 42 let. — Gustav Parše, knjigovodja. 40 let. — Fran Zaje, občinski uradnik, 40 let. lj Izgubljene in najdene reči. Neki gospod je izgubil double-ščipalnik. — Na Južnem kolodvoru je bil izgubljen oziroma najden zavitek perila, kovčeg stare obleke, moški klobuk, dežnik, palica, rdeča ruta in palica. Ij Stavbe. V Knaflovih ulicah so dogradili temeljno zidovje nove E. Hanierschmid-tove hiše do višine enega metra nad cestnim površjem. Poslopje »Ljudske posojilnice« ob Miklošičevi cesti je dodelano do višine tretjega nadstropja; O. Bambergovo hišo ondi so ometali in večinoma tudi že osnažili. V Sodnijskih ulicah so pričeli ometavati hišo Jul. Staretove, v Levstikovih ulicah vilo notarja Hudovernika in ob voglu Bleivveisove ceste in Kolizejskih ulic pa Jos. Dornikovo vilo. Poslopje višje dekliške šole je dodelano, ob vrtu so postavili težke kantenite stebre za železno ograjo (ti stebri so prvič draga potrata, drugič za tisti vrt neprimerni). Obe vili. dr. Valenčakova in Lillegova, sta postavili lične ograje pri svojih vrteh. Ob Domobranski cesti sta hiši gospoda Jos. Flereta dograjeni. Ob Dolenjski cesti si zgradi prihodnjo pomlad trgovec Fr. Babič novo enonadstropno hišo na lastnem svetu. Zidovje nove »Katoliške tiskarne« je dograjeno do visočine tretjega nadstropja. Fr. Hirschmanova vila ob Potu stare pravde je dodelana in osnažena. Ob Dolenjski cesti dozidana pritlična hiša H. Magistra ml. Ob podaljšanih Škofjih ulicah je dovršena Harbichova hiša. V Ilirskih ulicah je dograjena t četrta Kokaljeva hiša, hiša trgovca Podboja je ometana in osnažena. Več gospodarjev je dobilo za novozgrajene hiše dovolilo ze prebivanje in uporabo. Delalo se bode še pet do šest tednov. Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 66 Slovencev, 50 Hrvatov in 28 Bolgarov. lj Nadležni gost. Miha Škrabar. delavec v Kamniku, je v Zerovnikovi gostilni 28. julija t. I. tako nadlegoval goste, da so le-ti začeli zapuščati gostilno. Gostilničar je naprosil mestna stražnika, naj ga iz gostilne odpravita. Škrabar, ki je bil vsled zavžite pijače nekoliko korajžen, je šel začetkom mirno s stražnikom, a pred sodnijskim poslopjem je izjavil, da ne gre več naprej. Začel je stražnika z rokama suvati, konečno se je vrgel na tla, z nogami proti njima brcal, enega stražnika zadel v nogo in ga lahko poškodoval. Obdolženec pravi, da se ne ve spominjati, da bi bil komu kaj žalega učinil. Obsojen je bil na pet mesecev težke ječe. lj Stražnika davit. Jožef Kranjc, delavec na Dovjem, je dne 3. julija t. I. razgrajal po Jesenicah. Občinski stražnik ga je najprvo z dobrimi besedami izkušal pomiriti, a ker je vsled tega Kranjc še bolj divji postal, napovedal mu je aretacijo. Kranjc je šel početkom mirno, potem pa zagrabil stražnika za vrat ter ga več minut davil, tako da je bil ta prisiljen udariti ga s sabljo, da se ga je oprostil. Obdolženec pravi, da je bil do nezavesti pijan. Kazen se mu je odmerila s trimesečno težko ječo. lj Višjo dekliško šolo otvorijo dne 4. t. m. ob pol 12. uri dopoldne. I j Ob lepem vremenu se vrši danes od pol 5. do pol 6. ure zvečer v Zvezdi vojaški promenadni koncert. Ij Iz Toplic se nam piše, da pride maser Tomaž Mežik šele 10. oktobra v Ljubljano, kjer se bo nastanil čez zimo in se priporoča za masiranje. Sedaj mora ostati še tu, da masira Njega visokost Pavla vojvodo Me-cklenburg-Schvverin. Kje bo v Ljubljani stanoval, bo pozneje naznanil. Koroike novice. k Zborovanje v Prevaljah. V nedeljo, dne 29. septembra je bilo v Prevaljah redno zborovanje delavskega društva. Govorniška točka: »Zavarovanje za starost in onemoglost.« Sedanjim razmeram obstoječe društvo nikakor ne odgovarja več. Glavni kontingent delavcev je v rudokopih na Lešah. Treba bo med nje! k Osebni vlak je povozil v Celovcu dva pitana prešiča posestniku Kalcherju na Freu-denbergerjevi cesti. k Prodajo sadja v Celovcu. Stojnice Vipavcev, so bodo premestile iz Novega trga na trg sv. Duha. Prodajalci so prosili, da bi smeli nazaj na prejšnji prostor sadnega trga stojnice postaviti, pa občinski svet tega ni dovolil. k Deset konj je poginilo na postaji Rei-chenfels 25. t. m„ ki so dospeli iz Beljaka za J. Weinbergerja. Bilo jih ie 15. Torej samo pet konj je ostalo živih. Vzrok temu še ni znan. k Orožne vaje deželne brambe leta 1908. Leta 1908 bodo klicani bratnbovci pehotnih krdel k orožnim vajam od srede maja do srede semtembra. Pozvani bodo k vajam na dan 15. maja, 15. junija, 15. julija in približno proti sredi avgusta. Pozivi k vajam se bodo tako uredili, da se oprava ne bo vršila v nedeljo ali na kak praznik. Kdor želi na gotovi dan, oziroma določeni mesec k vajam priti, naj se zglasi pri občinskem predstojniku. Tisti pa, kateri se ne bodo popred zglasili, bodo pa primerno oddeljeni na posamične mesece, izvzemši julija, ker ta mesec bodo samo taki k vajam pozvani, kateri se bodo za ta čas prostovoljno zglasili. k Vojaška izučba nadomestnih rezervistov od peškolka št. 17, se bo vršila letos pri polku v Celovcu, ne pa v Ljubljani. k Ubila se je pri Zihpolju posestnikova hči Ana Halemošnik vsled padca iz svisel na pod. Bila ie takoj mrtva. Znanost In umetnost. * Gerbič, Slovanske himne za glasovir s podloženim tekstom. Cena 2 K, po pošti 2 K 10 h. Zaloga L. Schwentner v Ljubljani. Obsega: Rusko: »Bože carja hrani!«, Malornski: »Šče ne vmerla Ukrajina?«, »Pokiik do bratji Slovjan«, Poljske: »Bože, cos Polskt;«, »Je-szcze Polska ni zgingla«. »Zdymempožur6w«, Češka: »Kde domov muj»«. Slovaška: »Hej Slovaci!«, Hrvaška: »Liepa naša domovina!«, Srbska: »Bože pravde«. Črnogorska: »Uba-voj nam Crnojgoro« in »Onam onamo! za brda ona!«, Bolgarska: »Šumi Marica«, Slovenska: »Naprej I«, Lužiško-srbske: »Hišče Serbstvo njezhubjene«, »Rjana Lužica«, »Naše Serbstvvo z proeha sta\va«. * Češki pesnik Svatopluk Čech je obolel in se mora podvreči operaciji. * Češko umetniško društvo »Manes« je otvorilo svojo XXIIf. razstavo v Pragi. Razne stvari. Mrtvo truplo mlade ženske v kovčegu. »Evcning Post« je dobil pismeni dopis od dopisnika Hong-Kong o sličnem zločinu, kakor ga je izvršil Evold y Monte Carlu. Prve dni prošlega meseca se je predstavil kapitanu parnika »Monthagle«, ki je bil usidran v luki Hong-Kong neki Evropejec. Neznanec, ki je imel s seboj velik kovčeg, je vprašal kapitana, če bi se mogel peljati na njegovem parniku. Medtem ga je tudi prosil, naj mu spravi njegov kovčeg do dneva odhoda. Nato so kovčeg spravili in neznanec se je zahvalil ter od- šel. Ko so čez nekaj dni pospravljali prtljago na parniku, so opazili, da prihaja iz dotičnega kovčega zelo neprijeten duh. Naznanili so to uradništvu. ki je kovčeg odprlo. Gledalcem se je odkril grozen prizor: v kovčegu je ležalo truplo mlade ženske v srajci in z vratom zadrgnjenim s kito las. Očividno se je dogodil zločin. Naznanili so stvar vladi, ki je takoj pričela iskati zločinca. Preiskava je dognala, da je neznaec prišel pred kratkim v Hong-Kong v spremstvu mlade dame in se je nastanil z njo v nekem hotelu pod imenom Daniš. Živela sta nekaj časa skupaj v hotelu v najlepši slogi, dokler ni nekega dne Datiis osta-vil sam hotela. Od tedaj ni bilo po zločincu ne duha ne sluha. Stavka v lvovski plinarni. V lvovski plinarni stavka delavstvo. Izdali so oklic na prebivalstvo, v katerem prosijo za moralno in materielno podporo. Nova poroka VVolIHngova. Brat bivše . prestolonaslcdnice saške, sedanje civilno poročene gospe Tosellijeve, ima zdaj tudi svojo ljubavno aferico. Znano je, da se je ločil od svoje žene Viljemine Adamovičeve. Ko je bil še z njo poročen, se je seznanif s hčerko šle-zijskega zasebnika Marijo Ritter. Ko se je ločil z Adamovičevo, je odpotoval Wolfling v Pariz, kjer se je sestal z zasebnikom Ritter-jem in z njegovo hčerjo. Kakor se poroča, bosta Ritterjeva in Wolfling dne 8. oktobra v Zurihu civilno poročena. Bivša grofica Montignoso, gospa Toselli, je naročila svojemu bivšemu dunajskemu odvetniku. da naj vloži proti saškemu kralju Frideriku Avgustu tožbo, ker baje pridržuje njeno doto. Strežajka je zahtevala dvoboj. V Jaszbe-reny na Ogrskem je te dni v kenditoriji Gara uslužbena, radi svoje lepote mnogo hvaljena strežajka Margareta Barta, nekega dijaka pozvala na dvoboj s samokresom, ker se je v konditoriji nespodobno izrazil. Sekundanta gospice sta bila istotako dva dijaka Fric Her-czeg in Franc Viltner. Imela bi trikrat izmenjati kroglje v oddaljenosti štiridesetih korakov. Vrhovni glavar onega mesta je dobil o tej zahtevi še pravočasno obvestilo in je preprečil dvoboj. Mučenje po rumunskih ječah. Te dni so odkrili v policijski prefekturi v Bukareštu strašne zločine, ki so najživahnejši predmet skoro vseh rumunskih listov. V Bukareštu so zaprli človeka, ki so ga osumničili, da je izvršil uboj-stvo. Po njegovi izpovedi se je izkazalo, da so ga v zaporu mučili na najgroznejši način, samo da bi izsilili iz njega priznanje. Zaprli so ga v strašno ječo, ki je bila 66 cm dolga, 60 cm široka, a visoka cele tri metre. Predno so ga zaprli, so ga grozno pretepli in mu ranili celo telo. Zaprt v tako strahoviti sobici je znorel. Zdravniki so konštatirali na njegovem telesu dvaindvajset ran z nožem, vgrizov, vbodov z iglo itd. Policijski agentje so na za-slišavanja izjavili, da imajo policijske prefek-ture na Rumunskem razne priprave za mučenje, da tako izvabijo iz obtožencev priznanje. Preiskava in zasledovanje je dokazalo, da so na ta način ubili več ljudi, za katere so potem rekli, da so se obesili v zaporu. Mišja nadloga. V ratiborskem okrožju v Sleziji se je pojavila grozna množina poljskih miši. V minolem tednu je neki kmet, tako poročajo šlezijski listi, tekom 5 ur pri oranju ubil 612 miši. Miši je še mnogo več nego v sedemdesetih letih. Na nekih krajih so se pojavili tudi hrčki. V Jakobinu (olavsko okrožje). jc neki hlapec v enem dnevu pobil 1080 miši. Ker so mu za vsako miš plačali pol pfeniga, je v enem dnevu zaslužil 540 mark. Povsod na polju je vse polno miši. Zopet železniško poneverjenje v Galiciji. Pri sekciji v Skalah slanislavskega ravnateljstva so odkrili velika poneverjenja. Ministe-rialna komisija je došla v sekcijski urad, ko ni bil navzoč načelnik. Pregledali so natančno knjige in dognali, da so jako marljivo trgovali z železniškimi tračnicami. Telefonska ln Drzojavna poročila. PASIVNA REZISTENCA ŽELEZNIČARJEV. Dunaj, 1. oktobra. Uslužbenci severno-zahodne železnice in uslužbenci državne Železniške družbe so pričeli v skupnem številu 70.000 mož izvrševati pasivno rezistenco. Uslužbenci Južne železnice so se zadovoljili s tem, kar jim je ravnateljstvo priznalo. STAVKA V DOMŽALAH KONČANA. Domžale, 1. oktobra. V Domžalah vlada danes popoln red. Delavstvu se je deloma ugodilo, vsled Česar je prišlo polnošte-vilno v tovarne. NAGODBA. Budimpešta, I. oktobra. Tu se jutri prično odločilna nagodbena pogajanja. Dne 10. t. m. poteče ogrski vladni termin, ko mora državnemu zboru naznaniti, ali je nagodba sklenjena ali pa je razbita. Ogrska glede kvote baje že ni več neizprosna. Budimpešta, 1. oktobra. Avstrijski ministri so došli sem. Danes popoldne se vrši predkonferenca. RAZŠfRJENJE VOLIVNE PRAVICE V ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. Gradec, 1. oktobra. Včeraj je došla k cesarskemu namestniku in deželnemu glavarju socialnodemokratična deputacija 56 oseb. ki ju je prosila, naj delata na to, da se deželnozborski volivni red izpremeni v smislu splošne in enake volivne pravice. Cesarski namestnik je izjavil, da je vlada proti splošni in enaki volivni pravici za deželne zbore, ker so to gospodarska, In ne politična zastopstva, pač pa je za razšlrienie volivne pravice v deželne zbore. V prihodnjem za-sedanju bo deželni zbor o tem sklepal. Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: »Salvator* (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — Pcjjiljotue na dem $prcjcmei rejtourotcr „JSA preje pošlovodkinja 2210 pri F. M. Netschek. 1097 Veliko zalogo absolutno zajamčenega | pristnega vina, priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino po petdeset kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec po 55—65 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. Kupi se takoj več vagonov svežih hrušk (tepk) m jabolk za mošt! Ponudbe na upravništvo ..Slovenca". 2200 2 -2 llajenca 2195 3-3 za mesarsko obrt, iz dobre hiše, sprejmem takoj. : Ivan Zrimec, gostilničar in mesar, Bled. C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik 1000 62—7 lekarnar Plccoli, JLjiibljaiia , Dunajska cesta (lekarna pri angelju) ==aeaaeaiin i opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: ===== .Antirrheumon" ™jf trganju in podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h. Salmijakove pastile.gEfe pavost in kašelj, razkrajajo sliz. 1 škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane 2 kroni. ■7f»lQ>7r»n.tf» irinn vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede In slabotne zjpic/iuatu vxm» otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 69 franko zaboj in poštnina. Tinktura za Želodec Le ,iclodcc krepllno, vzbujajoče, prebavo in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin. Naročila se točno izvrše proti povzetju. ► ' J\ -.vjv/^ ^Vi'' Ar • • Mporott svoji trsovlno s klobuki InjevlJI luanPodlesnikml. Ljubljana - - - Stari tri itev. 10 mm S .V • V-«' - V.- J—'' >v> •/—> vi* V-i\ mmmm mmmmrn »i Velika zalosa CD • Solidno Ma$o CD Zmerne cene i 201ovskihpsov ( brakov) 2127 3-1 oddž ceno zaradi opustitve istih knez Windisohgr3tzov gozdni urad Planine pri Rakeku, Kranjsko. Kontoristinja se išče. Sprejme se gospodična iz dobre hiše, zmožna popolnoma nemščine in slovenščine, dobra stenografinja. Ponudbe s prepisi izpričeval pod »Ljubljana« na upravništvo „Slovenca\ 2224 1—1 Na prodaj je več 2226 3—1 lepih hrastov. Več se izve pri g. dr. Maksimilijanu pl. Wurzbachu na Bregu št. 10. Zlate sretiije: Berlin, Pariz, Biu iti. JZajbolJ. hosm. zobo- ilstil. sred- -— stvo ^^ __ ^>-^delovatel| a o&pdi Ljubljana, Spital.-Strltar. ul. 7 Pekarija v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda. Več se poizve pri E. Predovicu, Ambrožev trg št. 7. 1900 z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu elek trične postaje se oddajo v najem takoj ali za pozneje. 1899 Več se poizve pri E. Predovfču, Ambrožev trg. Različne izložbene = == omarice (Auslage) skoro čisto nove, se oeno prodajo radi prezidave. Prodajo se tudi velika v.ina vrata in k njim spadajoči kameniti okvir. Na prodaj so pri: 2177 6-4 Fr. Iglič, Mestni trg 11» oprano in očiščeno V, kilograma od 45 kr. višje C. J. mm, Ljubljana. 543 14 al? V'%- V V Podružnica 1 v Spljetu. 1 Delniška glavnioa 1 1 1 K 2.000.000. 1 1 ljubljanska kreditna banka o Ljubljani, mm mite m. z::: priporoča ppomese na Tiske srečke za žrebanje I. oktobra h K 7»— glavni dobitek K 180.1000 sprejema vloge na knjilioe in tekoči račun ter je obrestuje od dna vloga do M\\ 0 dna vzdiga po ^ 2 0. Podružnica iv Celovcu. 1 1 Rezervni fond 1 1 1 j K 200.000. 1 1 1