30
v                                         
Se nekaj od českiga kolovrata.
Sliši se, de v večih krajih češki kolovrat zaničujejo, ker jim prehudo vleče, aii preveč suče, in ker na take majhne vretenca ni moč dosti napre-sti. Takim predieam ni moč drugiga sveta dati, ko de naj se pred u č i j o na češkim kolovratu presti, in z njim v caker iti, to je: mu nit tako naglo p o d a j a t i, kakor jo on z a-more požirati, in ga z struno, ki vretence bolj ali manj — po volji predice — zavira, po svojim poravnati.
Majhno vretence ne brani veliko napresti, ker se polno zna sneti, in drugo prazno natakniti; dva, tri ali več malih vretenc da pri motanji toliko preje, ko eno veliko vretenc- Pri tem je le prašanje, če se v enakim časi na češkim ali na domačim kolovratu več in z manjši pri zadevo napresti zamore ?
Kdorkoli je obedvoje sorte kolovrate poskušal, mora poterditi, de se na češkim kolovratu z majluiim trudam v enakim časi dvakrat več lične preje naprede,-ko na domačim.
Na prašanje od več krajev; ali je mogoče na češki kolovrat vsakter o predivo, namreč ne le p raz nje, ampak tudi ohlance in hodnik presti, odgovorimo iz lastne skušnje: Kakor pražnje, se dajo tudi ohlance in hodnik na češkim kolovratu presti, to de jih moraš z grebenci, kijih vsakteri s kolovratam dobi, tako dolgo mikati, de ves hodnik za grebencam ostane, in pez-dirje preč popada. Tako zraikane ohlance in hodnik se dajo tanjkd, skorej kot pražnje presti, in iz tako pripravljenega prediva, ktero bi, na domačim korovralu spredeno, dalo debele niti komej 20 sež-njev, se je naprede nar manj 60 sežnjev. To le, ravno t o j e nar v e č i dobiček, ki ga če s k i kolovrat d a, d e s e na n j e m u iz e n a k i g a p r e-diva dosti več in tanjši prej e naprede, kot na domačim navadnim kolovratu. Zamudo z mika-njem, ohlančna nit namesto hodnične obilno po-verne. Hodnik, ki za grebencam ostane, se da na domačim kolovratu v debelo nit spresti, in za povesa ali debelo platno podelatl; na češkim tega ni mogoče storiti, zato ker je luknjica v iglici prevozka. iiazun mi kanja nobeniga pripravljanja prediva za češki kolovrat n\ treba, in (loma če lan eno ali k o n o p n o predivo se d a ravno t a k o n a - n j presti kot p t u j e prekuhano ali v s t r o j e n o. Resnica pa le je, de tajnši če je predivo, lepši se da presti, bodi si kolovrat kakoršen hoče.
Z prcnaredenjem vretence ali kaj drugiga pri češkim kolovratu se nar beržej kaj popači, kteri, ravno ko ura, če se ji nar majnši kolesce prena-redi, svojo namenjeno službo odpove.
Kdor želi dobičkov deležin biti, ki jih češki kolovrat ponuja, naj fe gre popred na njemu presti učit, v Ljubljani je dosti takih priložnost; v v pisarnici c. k. kmetijske družbe jih bo zvedil.
Dr. O . . .