Ji** v*,

it-  a

\\

v .\

///7/ / /J;/

V

v



-& 5

■m  «** «.• —— •— ^ '•* -">C^-“vCl “*-r,T7^

O Jy /

it  /7, t  / //
1  # // -


• c :,tev, 22

: - Vv^/-# s« '*m*o « •-* «*■

GLASIltO VSEH ZASUŽNJENIH S10VENCEV 25.april 43

-.- # ■'Z* W-f« »J- t Jh*  •*-> 4* *i«*» •*•• ••»• 'TJ* c. -• •-*» •*• •*■■* •• * — «*• ••• **• — mm  •• "■■ •• •"» +*m

Davno.prej; preden začne voda vreti, se sliši njeno šumenje. V začetku
tiho in mir n.,-, p: tem se pa šumenje vedno močneje stopnjuje, dokler končno raz¬
greta para ne vzvalovi vse vede.. Po naraščanju šumenja lahko presodiš, kdaj bo
voda zavrela.

Zdi se, da smo sedaj že prišli v-tiste dni, ko nam šumenje
v podjarmljenem evropskem mnenju, napoveduje bližino skc.raj-
Jšnjih odločilnih dogodkov, ki nas bed-", moč n'., pri: lizali miru. Nezaslišano Ostri

POHODEN PORAZ OSI

policijski ukrepi ne- dovoljujejo šumenju evropskega javnega mnenja močnejšega
povdarka. Vendar je šumenje že tu in dobro je, da se malo zaustavimo pri njem.
V_evropskem javnem mnenju sc sedaj popolnoma izginili tisti, zadnji nevtralci,
ki so še računali z možnostjo bodisi Osne zmage, bodisi kompromisnega miru,bo¬
disi separatnega miru med posameznimi nasprotniki. Ko so pred- nedavnim časom
glavar ju neke nevtralne države čestitali za god in mu želeli, da bi prihodnji
god obhajal v miru, je otožno cdgoboril, da na to ne upa, ker nasprotniki Osi
nočejo slišati kompromisnem miru. Ni dalje nobena tajnost.več, da so vodite-
• 1 ji ( Združenih narod v dali ravno; tak'; pred kratkim-čas-m razumeti v zelo. jasni
obliki nevtralnim državam,naj jim ne delaj o težav z morebitnimi predlogi v> kom¬
promisnem mir Ur

05 T5ČE IZHODA drugi strani pa države Osi tipaj-- nepreneh ma, kje bi s e da»

’" r ^-^ gobiti kaka šppanja, da bi mogli, nanj c obesiti predlog za

mir. Zadnji nemški poskus preko Španije je propadel s takim hruščem, da ga v
javnosti niti zamolčati nis~. mogli* Italjanski nap-uri gredo tako daleč, da fa*-
šistični režim precej neprikrit.- blagoslavlja mirovne poskuse italjanske emi¬
gracije v. inozemstvu, Mali pristaši Osi pa gledaje*, kak: bi se čimprej izmakni¬
li ali pa vsaj prišli v tak položaj, da bi ob zlomu lahko računali na dobrohot¬
nost Združenih narodov. Madžarski škofje sc- n pr, ravne sedaj z vednostjo madž*
ars.ke. vlade p- svojih zvezah pršili Amc-riko, naj da •• tudi njim habsburške ga Oto¬
na za vladarja. .

Pri.Osi so prišla naenkrat v veljavo načelta Atlantske karte. Mesece ’ in
mesece je Os ta načela zaničevala, zasmehovala, sedaj po Brennerskem sestanku
pa jih skušajo naenkrat prikazati v taki luči, kot da bi lila cela Atlantska
karta pravzaprav samo plagijat Osnih nazorov.. Osna radijska in časopisna služ-
base trudita, da bi to dopovedali podjarmljenim evr pskim nar id''m. Da bi evrop¬
ski naredi tem lažje verjeli v Osne propagand te vrste, so Italjani in Nemci
začeli nategoma kazati veliko zanimanje za usod.., želje in težnje malih. narodčv,
Njihovi zakulisni in podtalni agentje švrkajo p- celi Evropi ckoli vseh vidnih
predstavnikov malih narodov, kolikor sta jih pač Gestapo in Ovra še pustila pri
■življenju, t se jim sladkaj-, hočejo vedeti za njihova intimna mnenja, tipa jo,kj o
bi se našli rovi omahljivci, ki bi dali materijal za nov.: garnitur"' različnih
Kvizlingev. - Vsi ti pojavi sr samo dokaz, da Nemci in Italjani sami ne neruje-
jo več v svojo zmago na frontah in da. hočejo zato izrabiti vsa diplomatičnasre¬
dstva, da bi sebi in svpjim narodom kolikor mogoče olajšali neminevni vojaški
poraz, ki jih čaka¬
lo šumenje in vrenje po Evrupi
ima seveda svoj odmev tudi v iz-
žive razpravlja o  bodoči orgari-
javnos ti, ker tam še zmeraj ve-

MIROVNI PROBLEMI SE OBRAVNAVAJO SAMO V NAČELU


venevrepskih političnih središčih. Tudi tam se
zaciji Evrope. Od vsega tega pa vedo le malo v
Ija staro načelo preizkušene diplomatske modrosti, da se v vojnem času mirovni
problemi, pa naj se nanašajo na ustvarjanje novih držav, novo razmejitev starih
držav, reorganizacijo obstoječih držav ali karkoli, bravhavajo s orno v načelu,
praktično urejanje pa. prepušča mirovnim pogajanjem. To načelo je gobovo nepri¬
jetno za onega, ki no pozna potrpljenja, kakor tudi za one,ga, ki ga. duši vojno
suženjstvo. Mora pa kljub temu računati s njim vsakdo, ki mu je pravilno pojmo¬
vanje dejanskega stanja važnejše od osebnih bodisi pesimističnih bodisi optimi¬
stičnih občutkov.

■rt r. v wr T smo dok PO 7  ap tc htjt  Ia  previdnost je potrebna predvsem nam Slovencem,

—~ ——  ~ ™ - "‘'-p— ker spadamo med najmanjše in najmanj poznane evrop¬
ske narode. Številčno srno tako mali, da bi se za nas težko kdo zmenil, če bi mi
Uveli nekje v Tatrah ali Trans siIvanekih Alpah, To, kar nas dela v Evropi in¬
teresantne. je naš zemljepisni položaj in v njemu predvsem se m' ram j zahvaliti,da
-■a is v Evr -pi zbudile zanimanje za nas. Šele na ta način zbujeno zanimanje pa
j c - havla Bogu - dognalo, da srn , čeprav mali pO številu, radi svoje kulturne
nf-.muc, svojega značaja in svojih žrtev vendarle narod, ki zasluži ravno tako

' *v

U*

» j

«t

Stran-2 SLOVENSKI IDEAL: ZEDINJENA SLOVENIJA 7 FEDERATIVNI JUGOSI AVIJI št,22

i ^ • i i ^

l/Olj.čo .bodočnost kot večji in-veliki evropski narodi. Da smo po dveh letih vcg-
hš~t-č J  dosegli, • se -moramo predvsem-zahvaliti našim delegacijam v ino z sms tvu,pred¬
vsem v-'Angii-j-i-in Ameriki, ki delajo noč in dan samo na tem, da nas afirmiraj)
kat..na,r. ; :d-,k:ki.. je ...sicer majhen po številu, drugače, pa v vseh ozirih dostojen in
vreden član Združenih narodov, kolikor moremo presoditi po redkih poročilih.ki
pridejo ds nas ?  lahko s ponosom ugotovi'mo, da srn -  povsod dobro sapi sani, četu¬
di odločilni faktorji nekaterih pojavov pri nas ib razume jo'pravilno, kar je
pa čisto razumljivo, saj jim ne moremo dati vseh tistih informacij, ki so po¬
trebni za pravilno razumevanje naših dmačih dogodkov,

Kaj nam je zapisano v dobro? Predvsem jasn a  in o dlo čna politična- linija.?
Smo za federativno Jugoslavijo, Ne priznamo'in nočemo priti v nobe ne drugoTbm-
binaoijo, če bi'pa šli, pa ^mo v družbi s Srbi m Hrvati, Najmanj ši sms, tod a

sledno stojimo za jug- sl ova nsko zasta v- :■»  - V dobri se ram dalje šte¬
je 9  da hočemo ria celi črti'var orati "kontinuiteto” v našem gospodarskem, socijil-
nem, kulturnem in narodnem življenju," Slovenci'smo v ogromni večini za evolul- •
jo in proti revo luči ji, Ta konstruktivna in pozitivna p teza v našem narodu .
naš jš v očeh Zedinjenih narodov postavila visokop -V dobro se nam šteje, da.
nimamo nobenih pomembnejših Kviziingov in da nas v veličini žrtev presegajoča-
mo Poljaki.'drugače pa noben drug nar .'d.

Naš dober položaj med Zedinjenimi narodi nas ne'si®
premotiti, da ne bi videli nekaj nevarnosti, ki mm .


SRB JKC -HR VAT 3 KO'- VI RAŠANJ E

preti'od vseh strani,

Prva nevarnosttiči v nesrečnem sporu med Srbi in Hrvati, Naj si ta spor raz¬
laga vsakdo kakor hoče, dejstva pa vendar ne more zanikati* da ta spor obstoji
in vsak nepristransko misleč človek se mora vprašati, kako naj obstoji Jugosla¬
vija, če' je ta spor'zavzel talce krvave in krute oblike, tako da se človeku vča¬
sih zdi, da £ ta prepad nepremostljiv in da bo vanj zgrmela vsa jugoslovanska
stavba. Tistimi ki:jih ta spor res skrbi, pa bodi povedano tole: kljub potdam

srbske in hrvatske krvi, ki jih je ta spor povzročil, so še vendar v Zagrebi in
Beogradu tisti čini tel ji, ki bodo po vojski '• :■ d ločilno sodelovali' pri rekonst¬
rukciji Jugoslavije, ohranili mim • kr i in jugoslovansko misel in jo tudi še
naprej z vso' odločnostjo zagovarjajo. Da pa gledajo na jugoslovansko zamisel
s svojega, to je srbskega ali hrvatskega stališča, tega jim pa nihče ne more
zameriti, predv ,-em ne mi Slovenci, ki gledam:" na juoosl varušk- miae'l tudi? ra -
šega sl-ve ri.sk g g o stališča« Najtrši oreh pri retens t-rukciji Jugoslavije ne bo .
oblika nove reorganizacije Jugoslavije, neg "•■način razmejitve med Srbijo in Hr- •
vaško in zagotovitev narodne eksistence Hrvatov na srbškem ozemlju in Srbovm
hrvatskem ozemlju« Če bosta ta 'dva pr.blema spravljena s sveta, p-tem bode ttsu-'
di drugi problemi kot n.pr, ustavni, lahk : rešljivi, četudi morda z dolgotraj¬
nimi pogajanji, ki bodo‘shtevala od vseh partnerjev ravno t oliko uvidevnosti,
kolikor potrpežljivosti.

Ponavljamo pa, da ta spor nima takega obsega, da Li moral pokopati jugoslo¬
vansko misel in .to je predvsem, kar je važno, Tega ne smemo nikoli pozabiti .
Prišli bodo morda kmalu Časi, ko nam b hotela tuja .propaganda z vsemi sredst¬
vi naslikati ta spor kot nepremostljiv, Ta propaganda bo ne odkritosrčna in bo
služila samo političnim ciljem predvsem Ital jan: v., - Po inf o nacij.ah iz prvih
virov’iz Berlina lahko trdimo, da je Nemcem neizmerno žal, da so dovolili par¬
celacijo Jugoslavije in da bi jo rajši obn vili danes kot jutri. Največjo usl¬
uge- bi jim naredil. Mor bi jim v t svrho m -gel predložiti politično formulo,
ki bi izbrisala njihovo politično in diplomatično polomijo na Balkanu,Viden ■
znak takega mnenja pri odločilnih balinnskih krogih najde vsak lahko v dejstvu,
da so v Berlinu padli v popolno pozabljenje in. brezpomembn.es t vsi tisti ber -
linski "balkanski" strokovnjaki, ki so merodajnim svetovali parcelacijo Jugo -
slavije,

AVSTRIJA Dru ? a  nevarnost nam preti na severu, Nemci vedo, kaj pomeni poraz.

—L  Nacistična propaganda o narodnem poginu za slučaj poraza jim strah
pred porazom 'še povečuje, Zato se ne smemo čuditi, če se Nemci iz 3 trahu peed
porazom pripravljajo celo .na to, da bi izkostruiral *  nov pojem narodnosti, ki
bi.’jih osvobodil pruske hegemonije. Preden pa so' žo n s 4 , varili tak nov po^em o
narodnosti, so že butiki na dan z idejo obnovitve Avstrije, Da obn::"d. jo Avstri¬
je,- jim je potreben nov pojem narodnosti, ki ne vpošteva sam-, nar-da, ampak -tu¬
di- zemljo in državnost z vsemi zgodovinskimi priveski vred. Tako pojmovanje na¬
rodnosti je za nas Evropejce sicer za lase privlečeno in zvorižen -, -t-da doki
pojmljivo n.pr. za severne Arnerikane e, kjer živi cela vrsta ljudstev v mirni
slogi -med seboj, pa se vendar smatrajo vsi kot. en narod radi svoje zemlje,svo¬
je državnosti in svoje politične preteklosti. C e bi se n„ pr, ameriško pojmovan¬
je - . o narodnosti-, razširil lo tudi na Avst .b.jo v  nam pridejo v nevarnost koreški
Slovenc i, ki jih hočemo in moramo na vsak način pripeljati v Združeno Sloveni¬
jo, Te nevarnosti ne smemo precenjevati, bilo bi pa tudi nesmiselno, če bi ho¬
teli zanikati, n jen ebstoj - 3  Bolj? je, da so nanj ;- pripravimo kot pa da nas pre¬
seneti. Le če bomo nanjo pripravljeni, bomo z naše teze o Združeni-Sloveniji
zmagali tudi. na severu.

• «

Tretja nevarnost nam preti od zap-ada* 'talija je sicer
nasprotnica Zedinjenih narodov, toda to ne pomeni, da ne
bi Anglo-Sakspni gledali nanjo,- k--liker m-goče nepristransko., Italija se znve-

IIALIciA IN FAŠIZEM

KJ

-L o  .a'

O

V—A/

1


O

as da ima med Zedinjenimi narodi se zmeraj
dosti prijateljeva Ve, da se tam nahaja mčn
na italjanska emigracija, ve. da obstojajoč)
stare rodbinske, diplomatične in kulturne v-
eze, ve, da so bili časi, ko je bil italjan-
ski nar 'd povsod še močno priljuoljen in iz
vsega tega hoče kovati kapital za sebe, Nje¬
na^ taktika gre predvsem za tem, da.eprikaže
fašizem kot trenuten pojav, ki ga je usoda
pripravila italjonskemu narodu, ki je pa v
svojem bistvu tak, kot je bil prejšnja dese¬
tletja, in prejšnja stoletja* Skuša dokazati,
da je italjanskemu narodu treba samo odpihn¬
iti politični režim fašizma, pa se bo potem
italjanski narod pokazal zopet v svoji simp¬
atični ••'■kliki pred celim svetom* Računati m-
oramo z verjetnostjo, da bo marsikdo iz kro¬
ga Zedinjenih narodov nasedel tej taktiki,s-
kušal prevaliti odgovornost za italjinski v-
ojni nastop in za italjansko vojno ravnanje
na Balkanu z italjenskega naroda na fašisti¬
čni režim in na ta način omiliti za italjan¬
ski narod posledice poraza na vseh poljih,t-
udi pri določevanju meja* Tudi te nevarnosti
ne smem- zanikati, bolje je, da z njo račun¬
amo in se nanjo pripravljamo*

Ge smo opozorili na te tri nevarnosti,n-
ismo hoteli s tem nikogar oplašiti* Po vseh
informacijah, ki jih imamo, so izgledi za Z
druženo Slovenijo zelo dobri in tudi povsod,
kjer je treba, prijavljeni v vseh ozirih,tu¬
di v zemljepisnem* Naše zahreve po združeni
m zemljepisno-prometno zaokroženi Sloveniji
so bile povsod simpatično sprejete in bile
dane načelne obljube, ki so za nas ugodne*V
p"drobnostih pa moramo biti pripravljeni na
to, da se bomo morali boriti za marsikatero
stvor, o kateri bi morda mogli misliti,da n
am bo padla v naročje kot zrelo jabolko* Za¬
to je za naš narod važnejše kot za vsak drug
narod, da se držimo brezkompromisne linije,
ki smo se za njo odločili in da nas ne smejo
prestrašiti niti največ je žrtve, ki bi jih
morda morali še presta ti samo radi naše dos¬
ledne in brezobzirno stroge narodne politike.

__ . (B--c)

f ~

, iZ 0 VE N,  J Ji A h

r

O

A

/

/ *


v

- i /

kako*r vsaka vojska, je tudi sedanja rodi
iXLa pri fsakem nar du neprijetne in bolne p

o j ave Thdi nam v tej vojski m v tem pogle

O

du ni .prizaneseno- Okupacija je vrgla celo
vrsto ljudi iz njih-vega rednega gospodarsk¬
ega in družabnega življenja* Podlegli s; bo¬
disi težkim gospodarskim razmeram, h.aisi p¬

renapetim idejam, bodisi slabi tovarišiji r-

azmh izkoreninjencev, delomrznežev in podo¬
bnih elementov, Te iztirjene mase so se pol-

• A

astili nedisciplinirani in do skrajnosti za¬
grizeni komunistični voditelju, ki so istoč¬
asno hoteli vzeti v zakup tudi. nekomunistič¬
ne ideje kot rupr< idejo narodne osvoboditve,
#a nared bi na ta način dali masam, ki so j-

ih dobili v svoj

e

:k

O


nek politični in so

L- -

cialni program* iz Korenin je na masa pa je m
'stane ve d n" taka kakor je, z vsemi sv jimi
slabimi lastnostmi pa čeprav ji daš še tako
lepo idejno oblfeko» Taka oblika traja vedno

le malo časa, se hitrg. ogulj. in ras trga, Pr v

ivjl zverinski 1  .'"^ki tiči v takih

otni divj

izkoreninjenih masah, se pojavlja v tem bru¬
talne jši formi, čim hitreje razpada zunanja
in idejna oblika* Zato tudi komunistični vo~

l

h D B O P

S'

\/ \/

POLOŽAJ NA BOJIŠČIH* Od lanski


jeseni do dari.es je Uš doživelarn


bojiščih tri silne udarcem 1 0  Po¬
raz pri Stalingradu ni pripisov¬
ati samo ruski zimi,,Stalingrad jo
dokazal,da neska s trate gi j a rd ne¬
zmotljiva in da zmorejo zadati
"ne pr ornagljiv i"nemški vojski ru¬
ske armade smrtne rane j Dvomimo,
da bi Nemci s poletno ofenzivo
mogli povsem popraviti svoj zra¬
hljani položaj na vzhodu« 2 c Po-
razi v Afriki sicer niso poseb¬
no veliko škodovali številčnimi
či nemške armade«Toda da je elit¬
na nemška vojska pod "puščavskim”
maršalom Romnelom morala 3000 km
bežati, je za nemški napuh pač mr¬
zel poliv«Največ ji angleški us¬
peh pa je v afriški zmagi v tem,
da so končnoveljavne rešili Suez;
na katerega zgubo je svo-jčas že
sam Churchill računal e Deseta an¬
gleška armada v Siriji je sedaj
prosta za nastop na drugem popr-
išču„Bojišče v Afriki je že tako
.rekoč zakl j učenoTudi iz Osnih
poročil je razvidno,da v TuniziJ.
računajo samo še^Jobrambo do zad¬
njega m - ža ", 3-Zračna ofenziva za¬
veznikov vsak mesec narašča»Bomb¬
ardiranje južno!talskih pristani¬
šč (odkoder naj bi osna vo jska 'V
Afriki dobivala pomoč, oziroma,
kamor bi se pri umiku zatekla) ur
nemških industrijskih centrov se
vrši z veliko silo skero nepr .'tr¬
goma ponoči in podnevi.,Iz Obebel- .
sovih člank v razberemo,da gre
nemškemu prebivalstvu to bombar¬
diranje zelo na živce« - Glavni
letošnji vojaški dogodki se bodo
pa začeli odigravati šele v po¬
letju- - Edino ostri Osno orožje

so vedno še podmornice,Tg labko

vojno podaljšajo,v

\S  ?

0

pa ne mor e j o arevreč 1 0
jan ju vojske Yne more nic sigur-

• V/

nega napovedati.Po izjavi Chur¬

chilla bi se lahko leta 44 zak¬

ljučila .Morda,,.

PLINSKO VOJSKO
Nemci na vzhodnem

pripravljajo
bojišču« je da.

21. aprila i z javil Chur.di ill, Za-

3

grozil je,aa bo z


-i.

m

“v> r-y  -•
V*, .i. W

vy>

j.

83

Anglija takoj napadla nemške

»—* Li 4-

dustrijske centre*

TURSKA VOJAŠKA DELEGAČIJA

je na angleški stra.ui. ogledala
af. L iš,ko bojišče .Vodilni angleš¬
ki vojaški ;.n pol tič ni strokov¬
njaki pa zap.>vrsito obiskujejo
Turčij o,

MIROVNO POSREDNIŠTVO*Ob pri-
liki Kolumbove proslave v Barce-
Ionu (sredi aprila) je španski aa~
nanji minister^ v javnem govoru
izjavil,da je Španija pripravlj¬
ena posredovati za mir,Takoj na
to s v autriškem zunanjem mini¬
strstvu glasno povdarili,da Hit¬
ler hoče totalno vojsko 5  združeni
nar:di pa t 'talen mir in sicer