Političen list za slovenski narod,
Po polti prejeman velja: Za celo leto predpiaian 16 (14., za pol leta 8 (14., za ietrt leta 4 g 14., za jedea
meiec 1 (14.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za e«lo leto 12 (14., za pol leta 6 (14., za ietrt leta 8 (14., ta je4en meiec V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (14. 20 kr. ve« na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
|taea |
I
1 (14. f
Maroenino in oznanila (imerate) vzprejema npravniitvo in ekapedUiJa v „Katol. Tlakami1', Vodnikove oliee it. 2.
Rokopisi m ne vračtjo, nefrankovana pisma ne viprejemajo
Vrednlštvo je v Semenlikih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, tzvzemfti nedelje in praznike, oh uu, o uri popoldne,
^tev. 40.
V Ljubljani, v torek 18. februvarija 1896.
Letnik; XXIV.
Državni zbor.
D u n a j, 17. februvarija.
Minieterski predsednik grof B a d e n i je predložil dopis ogerske vlade, ki vabi k slavnostim tisoč-letnice ogerske države. Dne 2. maja bode presvetli cesar otvoril ogrsko dež. razstavo. Dne 3. maja bode v cerkvi v Budi v prisotnosti cesarjevi in članov cesafske hiše slovesna zahvalnica; dne 8. junija, ob obletnici kronanja, se bodo cesarju poklonili državni zbor in razne deputacije.
Nato posl. dr. K r a u s utemeljuje nujni predlog glede zavarovalne družbe „Austria" ter naglaša, da ima pred očmi le zavarovance pri „Austriji". Nepravilnosti pri tej družbi sta kriva država in upravni svet. 2e I. 1883 je vladni organ zvedel o neki nepravilnosti, toda v 13 letih vlada ni preiskala zadeve. — Dolžnost je vlade in drugih zavarovalnih družb, da pomagajo „Austriji", sicer bode trpelo sanpanje do zavarovalnic. Vlada je deitaa obvarovati škode vse državne uradnike, služabnike in delavce pri železnicah in v rudokopih. Ta stvar pa daje ob jednem povod razmišljevanju, ali bi ne kazalo zavarovanje podržaviti. Vlade dolžnost je, da varuje oškodovane družine.
Vladni zastopnik baron P 1 a p p a r t naglaša, da je primanjkljej pri „Avstriji" nastal vsled prenizke rezerve premij in prevelikih odpisov pri raznih aktivih. Glede zavarovanj za slučaj smrti so se vršile premembe, vsled katerih so bili zavarovanci vpisani kot mlajši. Dalje so bili tudi upravni troški razmerno preveliki. To in drugo je zakrivil pokojni vodja Hessler, ki pa je prikrival vso stvar v nadi, da se poravna. Krivda ne zadene odbora, niti ka-cega člana. Zavarovanci pa naj tožijo, ako mislijo, da so opravičeni. Komisarjeva dolžnost je, skrbeti, da se vsako leto izračunajo rezerve premij, da se kapitali družbe varno nalože in da je pravilen ra-
čunski zaključek. Ker komisar ni zasledil nepravil-nostij proti pravilom, ni imel povoda za postopanje.
Vlada pripravlja zavarovalni regulativ, ki bode v kratkem objavljen. Dalje je ustanovljen nov oddelek za zasebne zavarovalnice, kateremu načelnik je dvorni svetnik dr. Wolf. Doslej vlada ni mogla zadostno nadzorovati zavarovalnice, ker ni imela dovolj močij. Finančno stanje kake zavarovalnice je le tedaj preiskala, če je dobila povod. Pri „Avstriji" se je to zgodilo šele po smrti ravnatelja Hesslerja.
Bes je, da se je že 1. 1883 pri „Avstriji" pokazal primanjkljej, vlada je tudi takoj zahtevala, da se stvar poravna ter spravi v soglasje z regulativom. Toda vlada ni mogla postopati z vso strogostjo, ker bi sicer izpodkopala tla marsikateri zdravi zavarovalnici. Vlada je tudi pripravljena, predložiti poročilo o preiskavah pri „Avstriji", ter podpirati poskuse, da ee „Avstrija" obdrži in zavarovani obvarujejo prevelike škode. Vlada pa ne more dovoliti državne podpore, pač pa se bode ozirala na zava-tnrance, ki so t državni Jlužbi,' idasi nima dolžnosti.
Posl. dr. Gessmann naglaša, da je lansko leto notranji minister imenoval primanjkljej v znesku 1,200.000 gld., sedaj se čuje, da znaša 2'/, mili* jona. Lani so govorili o znižanju zavarovalnine za 20°/oi sedaj že za 53%. Vlada se izgovarja in vladni zastopnik sam prizna, da vladno nadzorstvo ni nič vredno. Druge zavarovalnice niso dolžne pomagati „Avstriji", če pa se zgodi po ovinkih, bodo zavarovanci vsejedno trpeli. Le če vlada sama pomaga, potem ima tudi pravico kontrole. Le za uradnike pri državnih železnicah kaže vlada usmiljeno srce. In zakaj ? Za časa barona Czedika je vladala korupcija, železniški uradniki so se morali zavarovati pri „Avstriji", agentje te družbe so imeli prosto vožnjo na državnih železnicah itd. Vlada greši proti javni morali, ako prebivalstvo uvidi, da je nezadostno vladno nadzorstvo sokrivo teh nepravilnostij.
Posl. dr. G r o s s zahteva, da vlada predloži poročilo o preiskavah, da svet zv£, kdo je kriv in koliko je škode. „Avstrija" naj se združi s kako drugo zavarovalnico, država ni dolžna pomagati, ker bi to imelo jako slabe nasledke.
Dr. R u s s naglaša, naj vlada pomaga državnim služabnikom, pa tudi malim obrtnikom, poljedelcem in delavcem, ki so bili zavarovani pri „Avstriji".
Zbornica je vsprejela nujni predlog, da se objavi vspeh preiskave, prične preiskava proti krivcem in „Avstrija" združi z drugo zavarovalnico, a državno podporo je odklonila.
Na to se je vršila debata o nujnem predlogu dr. Kaizla glede železničnega ministerstva. Dr. Kaizl naglaša, da organizacija upravnih oblastev spada v delokrog državnega zbora.
Ministerski predsednik odgovarja, da po čl. III. državnega temeljnega zakona cesar sam imenuje ministre. Pravica krone ni navezana ne na število ministerstev in ne na razdelitev resortnih poslov. Zato tudi za novo železnično ministerstvo ni bilo treba dovoljenja državnega zbora.
Poslanec dr. Rus s spominja, da je že poprejšnje leto izrazil mnenje, da se mora železniško ministerstvo ustanoviti potom zakona. Vendar pa sedaj ne bode glasoval za nujni predlog, ker je vsled že storjenega koraka postal popolno brezpomemben.
Poslanec dr. Strdnskj naglaša, da vlada nikakor ni pravilno postopala v tem vprašanju. Ako se že pri sistemizovanju novega uradniškega mesta predloži zbornici dotičen zakon, zakaj se omenjena, veliko važneja zadeva ni predložila državnemu zboru. Parlamentarno pravo je pa tudi meritorično užaljeno s tem, ker je uvedel železniški minister vseskozi nemški jezik v obratnem poslovanju.
Minister za železnice, vitez Guttenberg, zavrača napade dr. Kaizla in dr. Stranskjja ter poudarja, da se prav nič ni spremenilo razmerje mej
■g
LISTEK.
Iz dnevnika slovenskega slikarja.
(Dalje.)
Drugo jutro povabi me župnik k sv. maši. Na misel mi pride, da mi je zvečer dalj časa govoril o neobhodni potrebi krščanskega življenja in verskih vaj zlasti onih slikarjev, ki se hičejo posvetiti cerkveni umetnosti. Zapomnil sem si še dobro oni izrek župnikov : Kedor hoče slikati cerkvene slike, naj skrbi, da sam uzorno krščanski živi; nihče ne more unemati druzega za to, za kar je sam mrzel. Ubogam župnika in grem v cerkev. Po zajutreku se podam h kapelici, oborožen z vso potrebno pripravo.
Pusto jesensko vreme je težilo sicer mojega duha, vendar pričuem z vso unemo prvo slikarsko delo v moji domovini. Kar se vsuje dež in lije neprestano, dokler nisem končal dela.
Okraski na oboku in ob strani so mi šli hitro spod rok. Na vrsto pridejo slike, tu se mi delo ustavi, da ne vem kako in kaj. Kolikokrat sem že delal v soli podobne slike iu glej, tu me zapusti vse moje šolsko in akademično znanje. O kako je res : gran ist alle Theorie!--V sredi imam slabo
narejeno leseno podobo Križanega in jaz naj napravim na vsako stran Marijo in Janeza zraven križa. Poskušam s svinčnikom to in ono, a nič pravega ne morem spraviti na mrzli zid. Zato pa slednjič kar začnem s krepkimi čopičevimi potezami delati ozadje in fltebo. In to temno nebo, zagrnjeno s temno sivimi oblaki, za katerimi sta se skrivala bleda luna in krvavo rudeče solnce, bilo je zare9 podoba mojega tedanjega dušnega stanja.
Iz tega duhamornega stanja vzbudi me posestnik kapelice, ki je prišel iz radovednosti gledat, koliko in kaj sem že naredil.
„Slabo vreme imamo", me obgovori ter mi ponudi malo steklenico slivovke ter malo črnega kruha. „To le sem vam prinesel, da boste imeli za pred-južnik."
Bože mili, si mislim, toraj tak naj bo moj prihodnji slikarski kruhek v domovini. A premagam se, vzamem steklenico in parkrat srknem v se opojne pijače ter prigriznem nekoliko kruha, ostalo pa dam gospodarju nazaj. Stal je še dalj časa mož pod dežnikom pred kapelico, ter nekaj godrnjajo omenjal, da sem na pisane rože pozabil, potem je pa odšel.
Opoludne pred kosilom se natihoma zglasim pri župnikovi sestri, katera seveda ni vedela za mojo zadrego, in jo prosim, naj mi da kako podobico iz
¿s
/ a .

mašne knjige, na katerej bi bil Kristus na križu in poleg Marija in sv. Janez. Poda mi knjižico, v katerej je bil na naslovni strani prav dober jeklorez, ki je predstavljal zaželjeno podobo. Prav zveselil sem se je. Brž spravim knjižico v žep in grem h kosilu. Med kosilom razgovarjal sem se to in ono z župnikom. Prav bal sem se, da ne bi prišel župnik na sled moji današnji zadregi, seveda to bi bilo zoper mojo slikarsko čast. Za enkrat se je toraj stvar srečno razmotala.
Popoludne delam hitro, kar je le mogoče, obrise vseh stoječih oseb poleg križa po imenovanem je-klorezu. Natanko zazn&mujem tudi senco, da bi pozneje mogel tem bolj točno izvršiti slike. Mudilo se mi je pa posebno zato, ker je župnik obljubil priti malo pogledat. — Pa, kedo bi si bil mislil! Ravnokar sem dovršil obrise ter potisnil knjižico z jeklo-rezom v žep — kedo stoji za menoj ? — župnik I --Da sem zaiudel do ušes, čemu bom to pravil.
(Konee slidi.)
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonekij.
(Dalje.)
„A jaz mislim, da ni tako", dejal je Bahtemin, ki je nekdaj čital Eui ilja Rousseaua. — nOtrocl

vojnim ministerstvom in železniško upravo in da bode vedno delal na to, da se pospešujejo obratni interesi; gledd rabe nemškega jezika pa pravi minister, da postopa ravno tako, kakor je bilo dosedaj v navadi, in bode tudi nadalje zahteval uradovanje v nemškem jeziku, in to ne samo v Galiciji, marveč po vseh avstrijskih kronovinah.
Po teh pojasnilih je odklonila zbornica nujni predlog ter prešla na dnevni red „naučno ministerstvo". Govorila sta poslanca Gregorec in Svoboda.
Po interpelaciji poslanca H o t m a n n -We 1 ■ len ho i a gledtS dogodkov v Gradca povodom jubileja ustanovitve nemškega cesarstva se zaključi seja ob 4. uri.
Prihodnja seja bode v četrtek z dnevnim redom: prvo branje volilne reforme in podrobna razprava o proračunu za naučno ministerstvo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. tebruvarija.
Dunajski židovski liberalci so uvideli, da se jim vedno bolj izneverjajo njihovi pristaši, ki se oklepajo deloma antisemitske, deloma socijalno-demokratične stranke. Vkljub temu pa vendar še mislijo, da se jim morda v zadnjem trenutku posreči, ostati na krmilu, in zato napenjajo vse svoje moči in se ne ustrašijo tudi najpodlejših sredstev. Pri zadnji volitvi so namreč uvideli, da so jim postali nezvesti ljudski učitelji ter zdatno pripomogli do popolnega poraza. Temu hočejo priti sedaj v okom in si zopet pridobiti izgubljene glasove. Izdali so na vse dunajske učitelje poseben oklic, v katerem jih svarč pred krščanskim socijalizmom, češ, ta je predhodek klerikalizma, ki bode odvzel učiteljem še to, kar vživajo sedaj. Da bi židovski liberalci bolj utemeljili svojo trditev, jim stavijo pred oči, koliko je storila za blagor učiteljev njihova vlada v zadnjih dvajsetih letih. Bes je sicer, da se je vsaj nekoliko zboljšalo stanje učiteljev v zadnjih desetletjih, toda popolno neumestno je, ako se liberalci hvalijo, da je to povsem njihova zasluga. Poleg tega pa židovski liberalci ne pomislijo, da so bile pred desetletji sploh vse plače, bodisi državne, bodisi deželne ali zasebne, veliko nižje, kakor sedanje, ker so bili tudi drugačni pogoji za vsakdanji obstanek. Ta samohvala dunajskih židov je torej popolno jalova.
Italija. Vladni krogi so menda poslednje dni uvideli, da potrebuje njihova armada v Afriki bolj odločnega in zvedenega voditelja, nego je general Baratieri, katerega je pred nekaj dnevi obsipala s slavospevi malo ne cela Italija s tržaškimi ireden-tovci vred. Najnovejše poročilo javlja namreč, da se je nadvojvoda Aosta ponudil kralju, da prevzame vrhovno poveljstvo nad italijansko armado v Afriki, ter mu ob jednem pojasnil načrt, po katerem bi on rešil zelo težavno nalogo. Vsled tega se je vršilo v nedeljo dopoludne daljše posvetovanje mej vojnim ministrom, Crispijem in načelnikom glavnega štaba. Vspeh tega posvetovanja sicer še ni znan, vender
imajo tako mehko, dovzetno nrav", rekel je, „da se more storiti iz njih, kakor iz voska kaka ugodna podoba. Bela stran, na katerej se more, kar se hoče, napisati . . .
„E—e—e, n—ne, stran nikakor ni bela. Ako bi bila bela 1 . . Potem bi bilo seveda lehko. A to je, da ni bela." In zamislila se je otožno. „Glejte, jaz imam dvoje otrok", nadaljevala je, „sina in hčer. Odgojo sta dobila jednako. Kakor smo se zanimali za jednega, za njegovo duševno razvitje, tako i za drugega. Storili smo vse, kar se je moglo storiti, po naših mislih. A kaj se je zgodilo ? Mislili bi, da postaneta oba jednakega značaja. A zgodilo se je nar«be. Bolj različnih otrdk ali ljudij,„ popravila Bi je, — „je težko najti. Moglo bi se kmalu reči, da sta se odgojevala ta otroka pri popolno različnih pogojih, v različnih mestih, različnih družinah, je-den na severu, drugi na jugu, a nikakor ne skupaj. Taša je vedno sprejela vse, kar se je hotelo in trudilo se, da bi se vcepilo v njeno dušo. Andrej nasprotno. On ni samo ničesar sprejel, ampak odvrnil se od vsega, kar se mu je govorilo doma, in vsek-dar je želel ono, od česar smo ga hoteli odvrniti. N—ne, ni bela stran", ponovila je grofica in vzdah-nila. „Nikakor ni bela. Ošabnost je to, ako se misli, da moramo, porabivši svoje moči za kar-koli, gotovo doseči vspeha. Tudi jaz sem bila tako ošabna in
pa trdijo nekateri listi, da posebno ministerski predsednik z vso silo dela na to, da se spremeni sedanje vrhovno pnveljništvo v Afriki. Vlada bi pa lahko uvidela, da tudi najbolj spretni poveljnik ne bode mogel vspešno delovati, dokler bodo vladale v Abesiniji take razmere, kakoršne so sedaj.
Položaj Bourgeoisovega ministerstva.
V predzadnji seji francoskega senata je pokazal senator Monis, da so mu dobro znane vse nerednosti, katere je zakrivilo radikalno ministerstvo. Bekel je mej drugim : „Senat bode modro in stvarno raz-motraval vprašanje glede nastavljenja sodnikov v južnoželezniški zadevi, jaz pa ne izgubim niti jedne minute, da ne bi z vso odločnostjo povdarjal, kar sem govoril v prejšni seji glede te zadeve. Nevarnost, ki nam preti, je veliko večja, nego emo preje mislili, kajti včeraj smo bili priča, ko so izročili sodniki lažnjiva pisma nekemu, nam nasprotnemu ministru". Na opomin finančnega ministra, naj drugače govori o vladi, je Monis odgovoril: „Vlada je mrtva. Sama se je obsodila v včerajšni seji. Jaz sem ponosen na to, da se mi je posrečilo, zaslediti sleparije, in sem še premalo govoril". Na to je stavil imenovani senator formalno interpelacijo glede postopanja ministra Ricarda v južnoželezniški zadevi ter zahteval, naj vlada takoj odgovori. Ker pa minister Bicard ni bil navzoč, je senat vsled prošnje ministerskega predsednika dovolil, da se odgovarja na interpelacijo v drugi seji. V sobotni seji se je pa še jasneje pokazalo, da je oetala vlada na laži. Minister Bicard, ki je stopil mej splošno razburjenostjo na govorniški prostor, je skušal utajiti vse, kar mu je očital senator Monis. Toda ta je imel v roki Bemplerjevo pismo in je bil vsled tega zaman vsak izgovor. Po daljšem govoru ministerskega predsednika, ki je skušal pomiriti razburjene duhove in zagovarjati vladno delovanje, kar se mu pa ni posrečilo, je senat s 169 proti 74 glasovom znova izrekel grajo pravosodnemu ministru in „vestnemu" varuhu državnega pečata in sprejel strogi dnevni red, v katerem se bode obravnavalo glede odgovornosti vlade nasproti obema zbornicama. — Tako je toraj dobila radikalna francoska vlada nov hujši udarec, ki gotovo ne bode brez slabih posledic za že itak zelo omajane ministerske sedeže. Ministerski predsednik je takoj uvi&l, da je rešitev nemogoča, ter se je proti večeru podal k predsedniku Faure, katerega je prosil, naj razsodi mej opozicijo in vlado. Faure je sicer obljubil, da bode vso stvar dobro premislil in potem še-le razsojeval. Poraz vlade je torej popolno zagotovljen, in kakor trdijo nekateri krogi, sme biti Bonrgeois zadovoljen, ako izgubi samo dva svojih tovarišev.
Na Kubi še vedno ni prišlo do odločilnega bejs, le tu in tam se včasih malo spoprimejo vladne čete z vstaši, kateri so seveda po uradnih poročilih vselej „premagani", ako le izgube par mož ali za-puste bodisi prisiljeni ali tudi prostovoljno bojno polje. Iz tega je razvidno, da je španjski vladi jako neljubo, ako dohajajo iz Kube resnična zasebna poročila, in naročila je generalu Weyler-ju, naj z vso strogostjo postopa zoper razširjevalce „neresničnih"
mislila, da odgojim otroke tako, kakor hočem, a zgodilo . .
Ona ni dogovorila.
„Nikdar ne smete zgubiti nade", rekel je Stefan Aleksejevič z opreznim smehljajem, „časi dajo vsejana semena pozne sadove in ni treba misliti, da bi v tem slučaju to ne bilo tako."
.Bog daj.«
„Gotovo", pritrdil je Štefan Aleksejevič, „in pri tem sta deček in deklica — popolnoma različni stvari, a grofica Natalija Aleksejevna je tako posebna", rekel je Bahtemin, žele prevesti razgovor na Tašo, „nikdar v svojem življenju nisem srečal podobne deklice. To je otrok in deklica skupaj ..."
Grofica se je nasmehnila.
„Vi ja Še ne znate", dela je z materinskim ponosom, „a ona je res posebna, ne taka, kakor druge, ki imajo na mislih samo sprehode iu toalete".
Z ljubavjo je pogledala na hčer in jela govoriti o njej.
Taša je šla v tem času s Knausom in Lady Leith, Dorino materjo.
„Citala sem", govorila jej je Lady Leith, „da je vaš Peterhof znamenito lep, — vodometi, vrti in morje ..
Ustavila se je in pogledala Tužo.
poročil. Dalje je Weyler izdal povelje, da se morajo nastaniti vsi prebivalci v utrjenih mestih, da jih v slučaju nevarnosti branijo pred vstaškimi napadi. Sploh se vrše po vladnih poročilih sedaj še vedno potrebne priprave; to pa traja že ravno toliko časa, kakor dolgo traja upor.
Socijalne stvari.
Vladna obrtna predloga in — obrtno vpraianjo.
(Dalje.)
7.	Če se kak obrtnik pritoži, da mu kedo dela škodo s tem, da proti pravici i z -delujestvari, kispadajovnjegovobrt, o tem razsoja sedaj deželna vlada, vprašavši trgovinsko in obrtno zbornico in zadruge o dotični zadevi. — Po novi predlogi bo o tem odločevala obrtna gosposka, in samo slučaji, ki se bodo zdeli obrtni gosposki dvomni, naj se izroči deželni vladi, da poizvedši mnenje trgovinske in obrtne zbornice in dotičnih zadrug, izreče svojo razsodbo. — Mili obrtniki so v tem oziru zahtevali pri obrtni enketi, naj jedenkrat za vselej vlada z zadrugami vred po posamnih deželah določi obseg posamnih obrtov, da se tako zajeze vse dosedanje pritožbe. Nova predloga se torej glede na to vprašanje nič ne ozira na obrtniške zahteve.
8.	Proti trgovini z mešanim blago m se pritožujejo vzlasti trgovci, da je nevarna zdravju, da pa tudi zelo Škoduje s svojo konkurenco ker vsled manjšega davka mnogo ložje izhaja, nego druga trgovina. — O ti zadevi ne črhne vladna predloga niti besedice.
9.	Glede na prodajanje rokodelskih izdelkov, zahtevajo mali obrtniki to-Ie:
1.	Bokodelci naj imajo sami pravico prodajati svoje izdelke.
2.	Trgovina z rokodelskimi izdelki mora biti navezana na posebno koncesijo, pri katere podelitvi naj imajo zadruge dotičnega rokodelstva glavno besedo.
3.	Izdelki, ki se prodajajo v trgovini, morajo imeti naznačen svoj izvor. Kedor jih kupi, mora torej imeti priložnost, da se pouči, kedo jih je izdelal.
4.	Število prodajalnih podružnic se mora omejiti in posamične se morajo obdavčiti. Bavno s takimi podružnicami tekmuje veliki kapital vzlasti v črevljarskem in krojaškem obrtu z malimi obrtniki in ti so vedno spodaj, ker sedanji zakoni dajeio olajšave le kapitalistom, za nje se pa kar nič ne brigajo.
V se te zahteve obrtnega stanu je predloga popolnoma prezrla, kakor pravi zato, „ker bi se neopravičeno zaviral promet, če bi se jim v s t r e g 1 o. " — Zakonodajalci naj pa tudi premislijo, kaj se bo zgodilo, če se jim ne bo vstreglo. Če se ne vpošteva načelo, da je jedini izdelovalec prav za prav opravičen prodajati svoj izdelek, potem gotovo propade mali obrtni stan. In ta propad je menda vsaj večje važnosti, nego dozdevna ovira prometa. Toliko se mora ovreti
Taša se je nasmehnila.
-Da, vse je veličastno, kraljevsko ... a takoj se vidi, da ste vi Angličanka. Vi pravite : vrti, vodometi, in takoj pristavite — morje, vaše morje. Mi. govoreč o Peterhofu, ni mislimo ne na-nj, a vi, kakor Angličanka, ste takoj dejali morje."
Taša je pogledala Lady Leith, ki se jej je nasmehnila v odgovor, a pogledavši je razvidela, da se Lady Leith ni nasmehnila njenim besedam, ampak nje posmehu, in takoj jej je postalo uepri-kladno.
Povesila je glavo in zamislila se.
„Ali niste bili nikedar v Angliji ?" prašala je Tašo Lady Leith.
„Ne, in jako mi je žal za to. Tako ljubim An-gličane, kako bi hotela seznaniti se z njimi pobliže, kako bi botela videti jih pri meni doma . . . pogledati, so li taki, kakor jih opisujo v romanih", od-govoula je Taša, „in potem kako mi ugaja vaš pregovor ali izrek : „zmaga ali Westmttusterski samostan !" Zdi se mi, da ako bi bila mež in rodila se v Angliji, govorila bi tudi tako.
Vzdignila je glavo in pogledala z blestečimi očmi Lady Leith.
Lady Leith se jej îe laskavo nasmehnila.
(Dalje sledi.)
promet, da ne bo samo gonja velikega kapitala po dobička, samo divja konkurenca gospodarsko močnejših s slabejšimi, samo hazardna igra, pri kateri aastavi mali obrtnik vse, kar ima in tudi vse — izgubi. Ravno zato je poznal srednji vek tako trden in krepak obrtni stan, ker se je to načelo priznavalo.
Po tem, kar smo dosedaj navedli, ni čuda, če vladna predloga, ki bi imela biti v korist malemu obrtu, še hujše izroča male obrtnike velikemu kapitalu.
10.	Jeduo najvažnejših vprašanj za male obrtnike tako zvane oblačivne stroke (črevljarje, krojače itd.) je konfekcijsko vprašanje. — Kapitalisti pričenjajo vsled obrtne slobode brez ovir velika obrtna podjetja za črevlje, obleko itd. Izdeluje se v velikem številu, ii slabega blaga, kolikor je mogoče s stroji in po izvanredno slabo plačanih delavcih. Tako je mogoče mnogo ceneje prodajati, nego more mali obrtnik. Take tvornice napravljajo po mestih svoje prodajalnice. V teh prodajalnicah se dobiva narejeno blago vsake vrste, prodajalci jemljo mero za črevlje ali obleko in jo po želji tudi izpreminjajo ali popravljajo. Tako konfekcijsko podjetje uniči na stotine malih obrtnikov, ki morajo poslej, če hočejo živeti, vdinjati se za pasjo plačo brezsrčnim judovskim kapitalistom. Ce hoče kdo natančno videti vso goljufuost in nravno otrplost dobičkaželjnega velikega kapitala, naj proučava konfekcije. Samo medlinška tvornica za črevlje blizu Dunaja je uničila na tisoče samostojnih malih obrtnikov in jih ponižala za sužnje zlatega teleta. Ravno ta medlinška tvornica hoče sedaj v Ljubljani otvoriti lastno prodajalnico in je v inseratu v uradnem listu (M) iskala prostora zanjo. Naši krojači imajo že svojega tekmeca v Gričar in Mejačevi konfekciji; še črevljar-jem, ki že tako nimajo kaj dela, je treba takega zavoda in potem — z Bogom ljubljanski slobodni obrtniki. Zavoljo dobičkarijske špekulacije nekaterih premetenih judov, morajo trpeti in propadati celi stanovi I Tudi zato se nobeden ne meni.
Mali obrtniki so pri enketi jednoglasno zahtevali, naj se ustanovi načelo, da trgovci ne smejo jemati mere in naj se odpravijo pomočniki, ki vsak na svojem domu izdeljujejo mojstrom ali konfekcijam njihove izdelke (t. zv. Sitz-gesellen). Konfekcijsko vprašanje je v zvezi s prejšnjim vprašanjem o prodajanju rokodelskih izdelkov; in kakor se vlada glede na prodaj ni nič ozirala na male obrtnike, tako se je tudi v konfekcijskem vprašanju postavila odločno na stran velikih kapitalistov in socijalnih demokratov. Socijalni demokrati so namreč dejali o konfekcijah, naj se v čim najširšem obsegu dovolijo, datem preje propademali obrtni stan.
§ 38. dosedanjega obrt. reda z dne 15. marca 1883 vsaj naravnost ne dovoljuje trgovcem, da bi smeli jemati mero za rokodelske izdelke. Nova obrtna predloga pa naravnost pravi: „ O n (t. j. lastnik trgovskega obrta) je opravičen vsprejemati naročila na obrtne izdelke, katere sme po svojem zglašenjuprodajatiin v ta namen sme tudi jemati mero, če daje izdelovati naročeno blago po opravičenih samostojnih obrtnikih, katerim sme v ta namen dajati potrebno blago ali druge pripomočke. Z jednako omejitvijo je dalje opravičen izpreminjati ali popravljati svojeizdelke in tudiv ta namen jemati mero."
Kedor ve, kako lahko se dobi obrtno dovoljenje, bo takoj izpozual, da je zahteva v predlogi, da smejo samo v to sposobljeni obrtniki delati takim prodajalcem, popolnoma ničeva. Zviti konfekcijonar bo že dobil za kakega slamnatega moža tako dovoljenje in bo izdeloval, kakor do sedaj. Ta določba v novi predlogi bi morala spraviti kvišku vse krojaške in črevljarske mojstre v celi državi, da bi se vstavili kot jeden mož zakonitosti goljufije, ki se jim obeta v njihov gotov propad.
11.	V § 44. vladne predloge se zahteva določnejše, nego v sedanjem zakonu, da mora imeti vsak obrtnik in tudi stavbeni podjetnik pred svojim stanovanjem, oziroma pred svojo delavnico zapisano
svoje ime ali svojo tvrdko. M«in Lebchen, was willst du noch mthr ?
12.	Vdova je smela sedaj po možu voditi obrt na temelju prejšnjega obrtuega dovoljenja; ravno tako se je smel voditi obrt v imenu nedoraslih otrok umrlega obrtnika. § 56. pristavlja ti pravici določbo, da se mora v tem slučaju vdova, oziroma zastopnik otrok zglasiti pri obrtni gosposki.
13.	Agentovski paragraf (59) se je tudi nekoliko izpremenil. Urarji, zlatarji, srebrarji in trgovci z dragotinami bodo namreč smeli pošiljati svoje agente ne samo z vzorci, marveč z blagom krog, ki jih bodo pa smeli prodajati le prodajalcem. Ti agentje bodo postali torej knšnjarji.
14.	Krošnj&rski paragraf (60) določuje po novi predlogi dve novi stvari: a) Za kro-šnjarstvo z žganimi pijačami bo treba dovoljenja; b) kar se potrebuje za vsakdanje življenje n. pr. mleko, maslo, sadje, zelenjava, cvetlice, drva itd. bodo smeli prosto prodajati le pridelovalci. Prekupci bodo morali iskati dovoljenja. Ti določbi imata sicer zdravo jedro, a v svoji splošnosti sta prestrogi. Židovski agent bo smel slobodno prodajati svoje goljufive izdelke, kak kmetič pa, ki v strahu in trepetu pred finančnimi stražniki, skuha par litrov bri-njevca, bo moral iskati posebnega dovoljenja, da ga bo smel nesti v mesto ponujat. — Tudi malim pre-kupcem cvetlic, mleka, sadja itd. bo obremenjenih tistih par krajcarjev, kar jih zaslužijo s svojim mraza in lakote polnim delom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. februvarija.
(Pri cesarju v avdijenci) je bil vsprejet včeraj dopoludne tudi deželni predsednik baron H e i n.
(Deželni primarij dr. Šlajmer,) ki je nedavno prebolel hndo vročinsko bolezen, je zopet zbolel v Zagrebu vsled pljučnice. Nevarnosti za življenje ni, vender je bolnik zelo oslabel.
(Za zavetišče Salezijancev za zapuščeno mladino) je podaril deželui poslanec in vrhniški župan gosp. Gabrijel Jelovšek 20 gld. — Bog plačaj blagemu dobrotnika.
(Pisarne deželnih nradov), ki so bile vsled potresa do sedaj v prostorih nove bolnica, so od včeraj v deželni hiši (lontovž) in v Pongračevi hiši na Turjaškem trgu.
(Na Ježici) so imeli, kakor se nam piše, 11. in 14. februvarija zelo živahne občinske volitve. Posestniki iz Tomačevega in Jaiš, ki spadajo k ješki občini, so zmagali v tretjem razredu in dobili pet svojih odbornikov; v drugem in prvem razredu pa jim sreča ni bila mila, v teh dveh razredih so pa zmBgali Ježičani.
(Nove Šmarnice za 1. 1896) se tiskajo. Spisal jih je znani nabožni pisatelj g. župnik Jožef Kerčon, in sicer Bogu v zahvalo, da mu je dal doživeti petdeseto leto mašništva, in v spomin zlate maše, katero misli letos obhajati. V tej knjigi obravnava g. pisatelj življenje Marijino od njenega brezmadežnega spočetja do vnebovzetja.
#
# *
(Suša.) Iz Buzeta, dne 16. februvarija. Vže tretji teden ni v celem Buzetu ni kaplje vode. Okoličani nam jo nosijo (4 kr. vsak škaf) iz potoka. Bati se je pa, da se še ta posuši in potem — če bo kdo ponujal 50 kr. za škaf, ga v našej bližnji okolici
ne dobi. Kaj bo pa po letu ?
*
* *
(Nevarno je obolel) dr. Ante Starčevič v Zagrebu. Vsaki dan se boje smrti. Čudna je osoda tega moža : Vse življenje je bil čislan in slavljen od svoje pravaške stranke, katero je vstanovil, a nekaj mesecev pred smrtjo se mu je izneveril večji in inteligentnejši del somišljeuikov, sam pa je zadel popolno v mreže pravaša-žida dr. Franka, ki 6e bije za prvenstvo v pravaški stranki z framasouom bratom Folnegovicem. Znamenja kažejo, da razpada pra-vaška stranka, in začetek tega razpada je doživel tudi še njeni vstanovitelj Ante Starčevič.
Društva.
(II. pri m. vojaško-veteransko društvo za Goriško inGradiško) pod najvišjim pokroviteljstvom Njeg. c. in kr. apostolskega
VtliČaustva cesarja Franca Jožefa I. je izdalo nastopni poziv : Diuštveno načelništvo je sklenilo, postaviti o petdesetletuici vladanja Njegovega Veličanstva, presvitlega našega cesarja in kralja, najvišjega pokrovitelja našega društva, spomenik našemu slo-vtčemu rojaku in juoaku : baronu Andreju Celi o v i n u (Zhehovin), c. kr. topničarskemu stotniku, čigar ime sije v zgodovini naše vojske in naše domovine v neminljivi slavi, in to v njegovem rojst-uem kraji, v Gorenji Branici, v okrajnem glavarstvu goriškem. C e h o v i n se je narodil kot sin priprostih starišev dné 26. avgusta I. 1810. Unovačen I. 1831. k topničarstvu, je služil v slo-večem avstrijskem bombardijskem krdelu ; pri 4. t pničarsksm polku je dosegel vse podčastniške šarže. Potem je bil pri imenovanem polku 28. jul. 1848. c. kr. poročnikom, iu 1. novembra 1849. v II. artilerijskem polku c. kr. nadporočnikom imenovan. Leta 1852. je bil kot c. kr. stotnik premeščen k 8. topničarskemu polku baron Smola. Ko se je Piémont I. 1848. vojskoval z Avstrijo, je bil naš Ce-hovin nadognjičar, a že tedaj je skazal v bitkah pri Montanari dne 29. maja in pri Soma • Compagni 25. julija svojo vojaško nadarjenost. Vsled svojega hladnokrvnega, treznega in spodbudljivega vedenja je bil prvo odličen s srebrno svetinjo hrabrosti I. vrste in koi potem še z zlato svetinjo hrabrosti. V bitki pri Mortari, dné 21. marcija, streljal je tako grozovito v sovražnika, da se je ta kar umaknil. Cehovinova baterija je napravila tak metež v sovražnih vrstah, da se je mogel naskok dovršiti brez težave. Posledica temu redkemu junaštvu se je pokazala v tem, da so zajeli pet topov, več vojaških voz in kakih 1600 sovražnikov. Dva dni potem, 23. marcija, v bitki pri Novari, se je odlikoval Cehovin zopet po drugem junaškem in previdnem činu. V hudem streljanju grmeče bitke, kjer je sodeloval naš Cehovin, Bta bila sneta dva topa njegove polbate-rije ; ali neprestrašeni junak je odgovarjal z enim top un dvanajsterim pijemonteškim, in to tako dolgo in izdatno, da je bilo možno rešiti se nevarnega položaja 9. lovskemu hatalijonu in Franc-Ka-rolovi pehoti, ki so se umaknile, Komi poveljnik, feldcajgraajster baron d' A s p r e , ki je bil priča tega občudovanja vrednega Cehovinovega čina, prišteval ga je največjim junaštvom, koja pozna topni-čarska zgodovina; to je tudi priznal kapitelj reda Marije Terezije. Vsled tega je Nj. Veličanstvo, naš presvitli cesar, z najvišjim sklepom z dne 29. junija 1849. Cehovina najprej imenoval vitezom reda Marije Terezije, potem pa leta 1850. baronom. Cehovin je imel še druge svetinje, namreč papeževo svetinjo, svetinjo velikega nadvojvode toskanskega, vojaškega reda za zasluge III. vrste in častniški križ za zasluge. Se-le 45 let starega, torej v cvetu moških let, je Cehovina pokosila nemila smrt po dolgi bolezni v Badenu pri Dunaju 10. septembra 1855. Njegovega pogreba so se udeležili prevzvišeni udje naše cesarske hiše ter načelniki civilnih in vojaških oblastev z Dunaja. Hoteli so na vreden način skazati zadnjo čast Cehovinu, junaku, ki si je nabral toliko lovorik v laški vojski za cesarja in domovino. Da ostane torej vedno živ spomin na tolikega junaka Cehovina tudi v naši deželi sklenilo je načelništvo veteranskega društva goriškega, postaviti mu v njegovem rojstvenem kraju, v G o -renji Branici, spomenik, ki ima biti zgovor-niši vrstnikom in potomcem nego je pisana zgodovinska beseda. Spomenik bode sporočal o neumrljivih Cehovinovih junaštvih sedanjim in bodočim rodovom I Ker pa naprava tskega spomenika zahteva večjih stroškov, nego bi jim bilo podpisano načelništvo pri vsej dobri volji kos, obrača se s tem do visokorodnih plemičev, c. in kr. vojakov, c. kr. domobrancev, do veleč, duhovstva, do naših bratskih društev in v obče do vseh blagih somišljenikov z udano prošnjo, da bi blagovolili podpirati to pod-letje z radodarnimi doneski. Sprejme se vsak dar, še tako majhen, hvaležnim srcem ter razglasi se po časopisih. Darovi naj se blagovole pošiljati načel-ništvu podpisanega društva v Gorici. Podpisani odbor goji prijetno nado, da naš poziv ne pade na nerodovitna tla. V Gorici, meseca februvarija 1896. Anton J a c o b i, c. kr. domobranski stotnik, društveui predsednik; dr. Mih. pl. Hentschel-Wildhaus, I podpredsednik; gnfWiljem P u p p i, II. podpredsednik ; K a r o 1 grof L a n -thieri â Paratico, baron Schônhaus, c. iu kr. huz. nadporočnik z. sl„ višji poveljnik veteranov ; Josip Pallich pl. Caarburg, c. kr. domobranski nadporočnik, tajnik; Ivan Simeič, blagajnik.
(Katoliško politično društvo v Vi p a v i ) ima svoj občni zbor dne 23. februvarija, prvo nedeljo v postu v prostorih gosp. Prhavca ob 4. uri pop -ludne z naslednjim vsporedom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajiiikovo in blagaj-nikovo. 3 Volitev novega odbora. 4. Posamezni nasveti.
(Katoliška družba za Kranjsko v Ljubljani) bo imela letni shod za 1. 1895 dne 2 7. februvarija ob 6. uri zvečer v društveni h -i na Turisikem trgu št. 1 I. nadstropje.
Najbelje priporočena
sa preskrbljenje vseh
T kurznem listu
saznamevanih
in vrednostij
VVieu,
« *	I Bezlrk,
latter a
Ravno tam in ob isti uri se bode dne 2 3. febru-v a r i j a vršil občni zbor tukajšnje Vincencijeve družb1}. Navadna dopoludna služba božja pa se bo obhajala s skupnim sv. obhajilom ob 7. uri zjutraj istega dne v Marijanišču.
(Posojilnica v Z a t i č i n i , ) registro-vana zadruga z neomejenim poroštvom, je pričela poslovali 15. t. m.
(Kranjska industrijska družba) je imela v soboto izredni občni zbor. Ravnatelj Luckmann je poročal o pogajanju družbe z vlado glede naprave novih tovarn za železo pri Trstu. Do govor z vlado ni bil povoljen in zato še ni gotovo, kje se bo gradila tovarna. — Vsled sklepa občnega zbora se pomnoži akcijski kapital od 2,700.000 gld. na 5,000.000 gld.
Telegrami.
Dunaj, 18. februvarija. Pri razpravi o proračunu o naučnera ministerstvu je poslanec dr. Gregorec tožil, kako malo skrbi vlada za visokošolsko izobrazbo Slovencev v materinem jeziku. Dokler se v Ljubljani ne obnovi nekdanja pravna akademija, toliko časa naj se dotične stroke na graškem vseučilišču poučujejo tudi v slovenskem jeziku. Obširno je govoril glede celjske gimnazije ter pojasnoval, kako neumestno je bilo, to malenkostno stvar obešati na veliki zvon, govoriti in pisati o zatiranju nemštva ter Nemce izven države hujskati proti Slovencem in celo nemškega cesarja prositi, naj glede tega posreduje na Dunaju. Konečno je govornik ponovil resolucijo, naj se deželni šolski svet na Štajerskem in Koroškem razdelita v slovenski in nemški.
Dunaj, 18. februvarija. Prva seja go-spodske zbornice bode v ponedeljek, dne 24. t. m.
Vratislava, 18. februvarija. Kardinal-knezoškof dr. Kopp je odpotoval v Eim na izrecno željo sv. Očeta.
BudimpeSta, 17. februvarija. V današnji seji poslanske zbornice se je razpravljalo o poglavju „srednje šole"' Ko je hotel pričeti svoj govor naučni minister, je zakli-cal nekdo na galeriji: „Živelj kralj, živela Ogerska!" Na vprašanje, kaj ga je privedlo v zbornico, je izpovedal, da je ranjen vojak, ki išče že dalje časa službe in je hotel sedaj govoriti z ministri.
Sredeo, 17. februvarija. Grof Goleničev-Kutuzov je odpotoval včeraj zvečer v Bel-grad. Do kolodvora so ga spremili knez Ferdinand, ministerski predsednik, eksarh, mnogi državni dostojanstveniki in obilna množica občinstva.
Cetioje. 18. februvarija. Knez Nikolaj je podelil srbskemu ministerskemu predsedniku Novakoviču veliki križ Danilovega reda.
Madrid, 18. februvarija. V navzočnosti kraljice, nadvojvode Evgenija, vojnega ministra in načelnikov raznih oblastev se je otvo-vil včeraj v Madridu novo ustanovljeni se-natorij za na Kubi ranjene vojake. Vsak ranjen vojak je prejel v dar 250 frankov.
Berolin, 18. februvarija. Po poročilih večernih listov znaša skupno število stavku-jočih krojaških pomočnikov nad 27.000. Pridružile so se jim tudi mnogoštevilne ženske.
London, 18. februvarija. „Times" se poroča iz Kobe: Dva dosedanjih japonskih ministrov so ruski vojaki usmrtili na kraljevo povelje, ostali so ubežali. Kralj je imenoval antijaponsko ministerstvo. Govori se, da se ruska vlada le vsled tega vmešava v kore-anske zadeve, ker si želi vrhovne nadoblasti nad njo.
Proti revmatičnim bolečinam
uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antlrrheumon lekarja Plccollja v Ljubljani (Dunajska cesta). Cena steklenici 25 kr.	126 (50-1) 5
Umrli so:
14.	februvarija. Tomaž Tekave, kurjač, 73 let, Sv. Petra cesta 91, ostarelost. — Vincenc Železnik, kurjaaev sin, 20 mesecev, Tržaška cesta 28, bronchitis.
15.	februvarija. Ignacij Eisner, umir. tobačni upravitelj, 71 let, Poljanski trg 1, trebušna vodenica.
16.	februvarija. Metod Dolenec, posestnikov sin, 6 dnij, Gledališke ulice 10, oslabljenje. — Earol VarSek mizarjev sin, 2'/« leta. Poljanski trg 1, božjast.
17.	februvarija. Friderik Kerue, dimnikarjev Bin, 7 mesecev, Marije Terezije cesta, kolizej, želodčni in črevesni katar.
Tujci.
16. februvarija.
Pri Otonu: Bitichowsky, Rosenthal z Dunaja. — Sea-latari iz Gorice. — Griinwald, Pulzer iz Zagreba. — Weiten-beek iz Monakovega. — Callmann iz Darmstadt-a. — Gavri-lovič iz Petrinj. — Sohaefer iz Lipsije. — Hoffman, Hruza iz Prage. — Tomina iz Siika. — Berlie iz Mošenj. — Maidič iz Domžal. — Go tinger iz Grade». — Novak iz Železnikov. — Kraut z Brda.
{§3 Pri Maliču: Moosbruger, Schwarzmann, Sohonaugg, Spitz, Trostli, Fritsche z Dunaja. — Opoleoky iz Prage. — Zimmet iz Budimpešte. — Jarc, Koituric iz Novega Mesta. — Hamette iz Rogatca. — Euhn iz Brna.
Pri Juinem kolodvoru : Fink iz Belovara. — Mayr iz Kočevja. — Wanitschek z Dunaja.
Pri Lloydu ; Ocepek iz Kamnika. — Winter iz Gradca. Gruber iz Planine. - - Skopal iz Novega Mesta. — Manisehek iz Ljubna.
Meteorologično poročilo.
a « Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	« s S a >
17	9. zvečer	746 9	-2-8	si. vzh.	jasno	00 1° pod
18 no	7. zjutraj 2. popol. Srednja rmalom.	746-1 7438 včerajšna	—7 2 I si. vzh. +6-4 1 „ temperatura —3 4°,		jasno n in za 3'	
Eksekntivne dražb«.
Martina A v n i č k a z Zajčjega Vrha posestvo (2253 gld.), terjatev 100 gld., dne 6. marca in 7. aprila v Novem Mestu.
Matije in Ane L a d i h a t iz Trebnjega zemljišča (680, 600, 100, 1350, 215 in 38C gld.) dni 28. febr. in 28. marca v Trebnjem.
Janeza Ž a 1 e o - a iz Neije Vasi posestvo (1228 gld ) dno 21. febr. in 24. maroa v Črnomlju.
Jakoba Vato v o a iz Gor. Ležeč nepremakljivo posestvo (1523 gld.), terjatev 106 gld. 75 kr., dni 24. februvarija in 26. maroa v Senožečah.
Viljema K 1 e i n e r j a iz Turjaka zemljišče (340 gld.) dne 10. marca in 7. aprila v Vel. Lašičah.
V najem se da
za prav nizko ceno kovačnica na vodno moč
s tremi tečaji, težkim naklom, brusom in mehom ter z lepim stanovanjem Stoji tik ceste, četrt ure od Gornjega Grada na Štajerskem. — Ponudbe naj se pošiljajo Janezu Presečnik-u, posestniku in oštirju v Gornjem Gradu pri Celju.	135 1—1
Dobro ohranjen, krasen
harmonij
% 9 spremeni je za nizko ceno na prodajo. — Natančneje pové lastnik Loka Sevnlk, »rganiat v Šmartnem, pošta
Št. Vid nad Ljubljano.	133 2-1
Učenca,
ki je bil vsaj v jednem razredu srednje šole, spr«Jm« takoj v svojo ipeoerljsko prodajalnloo na Vrhniki
130 6-1
Gabrijel Jelovšek.
Službo organista
114 3-3
razpis »i j e
farni urad na Prežganjem. P. Litija.
Najboljie, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-érno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
o.kr. prlv.	tovarne,
ustanov- MV Ijene leta 1832	naDunajl.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrcdnih ponarejanj pazi naj ae natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočne mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za sviti« usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek.	33 62—6
MF** W	«I ■■ JLSt. IIWII»w ■i'vfavij SA
v hotelu,, pri Slonu"
slanikova pojedina.
z vojaškim koncertom
136 1-1
katerega izvaja godba c. in kr. pešpoika Leopold II. kralj Belgijcev štev. 27.
Razstava morskih in rečnih rib.
Začetek ob 8. uri.
Vstopnina 40 kr.
B » n a j s
borz
Dn6 17, februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
kreditne delnice, 160 gld......
London vista ..........
SemSki dri. bankovci za 100 m.nem. dri. velj.
dO mark............
K) frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
kr.
100		90 ,
121		95 »
100		75 „
122		35 .
99		20 „
1000		— .
384		50 .
121		05 „
59		12'/..
11		82 ,
9		60'/„
43		85 „
5	n	68 .
Dni 17. februvarija.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ■ . . . Dunavsko rranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo gorMkega mesta.......
4% kranjsko deteluo posojilo.....
Zastavna piama av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetae obveznice državne železnice . . „	„ južne ieleznice 3% .
„	. južne železnice 5% .
.	„ dolenjskih železnic 4%
151 gld.	—	kr
158 „	—	
1»2 .	75	
99 .	50	
143 .	50	
128 „	—.	
107 „	—	
112 .	—	
98 „	50	
W .	25	
824 ,	_	
170 „	50	
130 ,	40	
99 n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. — kr
srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........67
St. Gendis srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......54
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	174
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	8490
Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. ...	471
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100
Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba	64
Montanska družba avstr. plan.....87
Trboveljska promogarska družba, 70 gld. .	169
Papirnih rubljev 100........128
60 75 75 60
60 50
75 70 37
Naknp ln prodaja IB
vsakovrstnih drfcavnlh papirjev, sreók, denarjev itd. itavarovanje za zgube pri irebanjlk, pri iièrebanju
najmanjšega dobitka K » I a o t n a izvršitev narodtl na barsl.
MttjajruičM delniška dražba
„M B B C U I
Woliznli it 10 Dunaj, lirjabühntnM 74 B
44
JUT Pojasnila
potem ( papirjev
ivvwh |Mpedar*Mh '
potem o ktirsnih vrednostih vseh ífitaliit|Éi vrtttooirtnife ■i«v in VMtnl vvèti za dosogo kolikor j« «ogi
«ogoée visooega «breowvanja pri popolai v«n»os*i naloženih grlamio. H
■iii mi muniniiiWM ...............