PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni t Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod, Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,'kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Poštnina plač*«* v flotavini
Abb. postat* 1 stoppo
Cena 650 Hr - Leto XLII. št. 47 (12.372)
Trst, torek, 25. februarja 1!
Pred kongresom KP SZ v Moskvi
VOJKO COLJA
Danes ob 10. url po moskovskem času bo evrovizija posredovala posnetke začetka 27. kongresa KP Sovjetske zveze. Ob pogledu na 5000 delegatov v kremeljski Kongresni palači se bo marsikdo upravičeno vprašal, ali bo tudi ta kongres kot tisti 20. pred natanko tridesetimi leti prav tako »zgodovinski«, ali bo dal sovjetski družbi 'tolikokrat napovedanega novega zagona, ali pa se bo le spremenilo pročelje domovine realnega socializma, v bistvu pa bo vse ostalo pri starem.
Sodeč po predkongresnih razpravah in pobudah generalnega sekretarja Mihaila Gorbačova ne bo kongres o-dobril le »lepotilnih« direktiv temveč bo skušal uresničiti programske cilje novega sekretarja sovjetske partije.
V glavnem so ti cilji znani: reorganizacija sovjetskega gospodarstva s preosnovo industrije, z zvišanjem proizvodne produktivnosti, z uvajanjem nove, sodobne tehnologije in informatike, ki naj Sovjetski zvezi do leta 2000 zagotovi podvojitev narodnega dohodka. To pa ni vse: prvič v sovjetski zgodovini so pomislili tudi na blagostanje ljudstva, saj brez njega ne more napredovati niti država. Ljudstvu je torej treba dati več kakovostnejšega blaga in izdelkov, da se končno odpravi kronično pomanjkanje v sovjetski družbi, da bi se skupaj s storitvami ta postavka do konca stoletja zvišala za 30 odstotkov. Vse to pa bo mogoče po zamisli Mihaila Gorbačova le s sanacijo birokratskega aparata, z »upokojitvami« najbolj arogantnih birokratov in z dosledno kadrovsko politiko, ki naj pomete z vsem nesposobnim balastom.
To so ogromni cilji, ki jih je nemogoče uresničiti preko noči in ki jih nedvomno ne bo mogel uresničiti niti 27, kongres. S tega zasedanja pa mora po zamisli Mihaila Gorbačova priti tista »zelena luč«, ki mu bo dala prosto pot pri uresničevanju preobrazbe sovjetske družbe. Prav ta je namreč cilj »južnjaka« Gorbačova, ki hoče odpraviti sivino in togost ter okostenelost sovjetske družbe. Do sedaj je dokazal svojo trdno voljo, saj po Gromi-kovih besedah »za nasmeškom skriva jeklene zobe«. V slabem letu od kar je bil marca lani izvoljen za generalnega sekretarja partije, je zamenjal 50 regionalnih in 4 republiške sekretarje partije. »Upokojitve« in zamenjave pa so segle globoko v tkivo sovjetske družbe, saj je v bistvu pometel s skoraj 50 odstotki stare partijske nomenklature.
To navsezadnje bi lahko bilo le u-trjevanje lastnih pozicij, boj za o-lilast, ki smo mu bili že tolikokrat Priča. Tokrat pa imajo zamenjave Povsem drugačen skupni imenovadec: ne več ideološkega temveč praktičnega. V sovjetski družbi ni namreč Po Gorbačovu več prostora za nesposobne parazitske birokrate, ki izrabljajo svoj položaj za egoistične Interese in se udinjajo samozadovoljstvu ob spoznanju svoje moči.
nadaljevanje na
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tal. 1040) 764832 (4 linlie) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD	*
Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Os h 0
O1- ,p„: > v-l
O £7 c
O ■—•ni
;iei
B S * 5
v :
S £ ^ ~
O 2 H r
-si
O
■C
c-.
Filipinskemu režimu se majajo tla pod no.
Predsedniku Marcosu so ure
......	.	' "	.	-	,	a-
Washington zahteva njegov odstop
MANILA — Filipinskemu predsedniku Marcosu so ure štete. To je bilo lahko vsakomur jasno po včerajšnjem dramatičnem dnevu, ki je v bistvu pomenil konec Marcosovega režima, saj se je filipinski diktator znašel sam. Washington mu je včeraj uradno svetoval, naj odstopi, že danes pa bi moral na Filipine ponovno prispeti posebni Reaganov odposlanec Philip Habib. Reaganova administracija 'je torej črtala s svojih zavezniških seznamov človeka, ki ga je podpredsednik Bush leta 1983 povzdignil v »pravi steber demokracije«.
Danes se vsi zavedajo, da je ta »steber« tako majav, da Marcosa drug za drugim zapuščajo vsi, ki se niso prehudo kompromitirali pri izžemanju Filipincev. Poveljnik ameriških pacifičnih sil admiral Ronald J. Hays je včeraj zgovorno povedal, da je »na Filipinih končala Marcosova era«. Včerajšnji dogodki v otoški državi so zgovorno dokazovali te admiralove besede.
Najprej so sd. ponoči razširile govorice, da je Marcos že zbežal v ZDA, kar je povzročilo pravi izbruh ljudskega veselja. Zjutraj pa se je osovraženi predsednik pojavil na ekranih državne televizije, a njegov neposredni prenos je trajal le nekaj minut, saj je uporniška vojska zasedla televizijsko postajo. Uporniške sile obrambnega ministra Juana Ponča Enrileja in namestnika načelnika generalštaba generala Fidela Ramosa so zasedle tudi državno tiskovno agencijo, medtem ko je ma-nilsko letališče prav talco v njihovih rokah. Iz ure v uro se tudi daljša seznam vojaških enot, ki so pristopile na stran upornikov. Po delu letal-
skih sil je Marcosu obrnila hrbet vsa mornarica, režim s strahom ugotavlja, da niso več zanesljivi niti mornariški strelci, še nekako se držijo le elitni oddelki »zelenih beretk« in seveda varnostne sile. Marcos ima torej še vedno dovolj moči, da b,i bil ob morebitnem spopadu med lealisti in u-pomiki obračun izredno težak. Vsi pa upajo, da se bo Marcos prostovoljno oddaljil, da bo s svojimi najožjimi sodelavci lahko v miru užival dobrine, ki jih je v dvajsetih letih svojega režima spravil na varno.
Včeraj sta bila navsezadnje ie dva primera reakcije Marcosu zvestih sil. Ponoči pred oporiščem upornikov, ki ga je branila 40-tisočglava množica simpatizerjev Aquinove (na sliki), so Mar-cosove sile poskusile razgnati množico in včeraj popoldne, ko so pred predsedniško palačo s streli razgnali manifestacijo, ki je zahtevala Marcosov odstop.
Vsekakor pa bi bili lahko danes priča enkratnemu primeru v zgodovini sodobnih držav. Med uporniškimi vojaki bodo danes ob 8. po filipinskem času proglasili za predsednika Filipinov vdovo bivšega filipinskega opozicijskega voditelja Aquina, Corazon Aquino, le nekaj ur kasneje se bo tudi Marcos v predsedniški palači proglasil za predsednika, če ne bo predhodno sedel v ameriško vojaško letalo in na zahtevo ZDA poletel na varno. Filipini bi tako lahko postali država z dvema predsednikoma z nepredvidljivimi posledicami. Sodeč po zadnjih vesteh je Marcos že tako osamljen, da mu je preostal še samo beg v tujino.
s posveta na pobudo sindikatov Nove Gorice in Gorice
Samo stvarno izvajanje Osima jamči razvoj obmejnim krajem
MARKO WALTRITSCH
NOVA GORICA — Kaj so za naše kraje in tu živeče prebivalstvo pomenih Osimski sporazumi med Itahjo in Jugoslavijo? Kaj je bilo v desetih letih narejenega? Kaj je treba še napraviti, da bodo sporazumi uresničeni? O tem je tekla beseda na včerajšnjem posvetu v Novi Gorici, ki sta ga skupno priredila občinski svet sindikatov Slovenije iz Nove Gorice in enotna sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL iz Gorice, in ki so se ga udeležih, poleg sindikalistov, ugledni gostje z obeh strani državne meje. S številnimi posegi so ti prikazali razvejano paleto problemov, ki tarejo, ožje gledano, goriško območje, so zanimivi za vse, ki žive ob italijansko -jugoslovanski meji, od Milj do Trbiža.
»Sindikati z obeh strani so bili in hočejo biti v spodbudo pohtilcom in
NADALJEVANJE NA
Martelli razvnema polemike
RIM — Intervju namestnika tajnika PSI MarteUija bo po vsem videzu ponoVno razvnel polemike med strankami vladne koalicije. V njem namreč ostro napada tajnika KD De Mito, češ da se ni nikoli sestal s Craxijem ali mu vsaj telefoniral, kot dela z ostalimi voditelji večine, kar naj bi dokazovalo njegovo sovražno zadržanje do socialistov. Kar zadeva preverjanje, ki bo prišlo na vrsto takoj po izglasovanju finančnega zakona, je Martelli precej skeptičen glede njegove koristi, sklicujoč se pri tem na izkušnje julijskega in novembrskega, in pravi, da »ne izključuje možnosti padca vlade«. Glede odnosov s KPI Craxijev namestnik na vodstvu PSI ugotavlja, da »je treba o pomembnih stvareh govoriti z vsemi«, na-glaša pa (v zvezi s predlogom KPI o programski vladi), da »je treba prej razpravljati o programu, šele nato o vladah«.
Kongresa sovjetske partije se udeležuje 153 delegacij
MOSKVA — Še nikoli prej se ni kakega kongresa KP Sovjetske zveze udeležilo toliko tujih delegacij kot prav Sedanjega, 27. kongresa, ki se začne danes v kremeljski Kongresni palači. Na tribunah za goste bo tako sedelo kar 153 delegacij iz 112 držav. Poleg komunističnih in delavskih strank (odsotni sta le albanska in kitajska) ie Sovjetski zvezi uspelo v Moskvo povabiti skoraj vse Socialistične, socialdemokratske in laburistične stranke Kvrope. Delegacijo italijanskih socialistov vodi podtaj Martelli, med tem ko delegacijo KPI vodi član vodstva Pecchioli. Zveza komunistov Jugoslavije je v Moskvo poslala sekretarja predsedstva CK ZKJ Dimčeja Nelovskega.
Na včerajšnji tiskovni konferenci sta načelnik urada Za mednarodne odnose Zamjatin in namestnik odgovornega pri odseku za zunanje zadeve CK KP SZ Za-Bladin poudarila svoje zadovoljstvo, da so v Moskvo Privabili toliko tujih delegacij, »v zastopstvu demokra-Nčnih in miroljubnih sil, ki se borijo za mir in varnost rusd narodi ter ne varčujejo z napori, da bi prepreči-le vojno«.
Dolar padel na 1.555 lir
RIM — S tedenskim začetkom delovanja finančnih tržišč se je včeraj dolar zopet močno razvrednotil: v Italiji je veljal 1.555 lir, kar 25 lir manj kot pretekli petek, in s tem dosegel najnižjo menjalno vrednost od marca 1983, v Zahodni Nemčiji pa je tečaj ameriške valute zdrknil na 2,288 marke, kar predstavlja najmanjšo vrednost od maja 1982. Tečaji med ostalimi trdnimi valutami so ostali v bistvu neizpremenjeni in italijanska lira je v bistvu ohranila svojo vrednost, ki se je malenkostno zmanjšala v menjavi s švicarskim frankom in celo nekoliko okrepila v razmerju z marko. Izvedenci pripisujejo nadaljnji padec dolarja negativnim pričakovanjem glede pokazateljev gibanja gospodarstva v ZDA.
Politični izgledi v Trstu: Richetti ostaja pri svojem
NA 4. STRANI
NAMIZNI TENIS: Kras Globtrade v ženski A ligi
Po zmagi na Siciliji (4:1) v soboto odločilna tekma
m
%

Krasovke se z dolgega gostovanja na Siciliji vračajo z novima in pričakovanima točkama. Domača Barcellona jim je bila tudi tokrat nedorasel nasprotnik ki pa je vendarle iztrgal slovenskim dekletom točko, in to v igri dvojic, ki naj bi predstav-ijala eno najnevarnejših Krasovih o-rožij. Gostinje so prišle v Barcellono precej utrujene in to je bil tudi vzrok za izgubljeno točko. V sicilski ekipi izstopa le solidna drugokategornica Bottiglierijeva. državna mladinska reprezentantka, ki pa v krstnem nastopu proti Bernardičevi ni imela no-
benih možnosti, da bi prišla do izraza. Poleg nje izmenično nastopa v letošnjem prvenstvu še nekaj mladih in nedoraslih igralk. S takim i-gralskim kadrom se bo morala Barcellona letos posloviti od A lige, kar je po rezultatih sodeč tudi precej razumljivo.
Novo zmago je vknjižila Ukmarjeva, ki je gladko premagala veliko slabšo nasprotnico Turrisijevo. Bernardičevi in Sedmakovi je tokrat spodletelo v igri dvojic, saj se res nista mogli zbrati, potem ko sta osvojili prvi set. Ko pa sta skušah reagirati, je bilo, žal, prepozno.
Po nedeljskem »sicilskem izletu bodo državne prvakinje Krasa Glob-
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
• Pred kongresom
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Gorbačov je torej vnesel v sovjetski aparat negotovost pred jutrišnjem dnem, pognal je strah v kosti vsem tistim, ki so mimo živeli v senci partijskih funkcij. Skrbno zrežirana kampanja proti birokratom, parazitom, podkupovalcem in podkupljen-cem v sovjetskem tisku zgovorno dokazuje, da je Gorbačov trdno odločen drastično razburkati sivino planskega gospodarstva in partijskega življenja.
V enajstih mesecih se je marsikaj spremenilo tudi v vsakdanjem sovjetskem življenju. Vrste pred trgovinami izginjajo, na prodajalnih pultih je ponovno blago, saj je odgovorne strah, da bi jih zamenjali sposobnejši ljudje. Sovjetski televizijski dnevnik ne začenja več z obvezno vestjo o generalnem sekretarju, a je zato Mihail Gorbačov bolj menežersko prisoten v sovjetskih sredstvih javnega obveščanja, le da si skrbno in smotrno odmerja prostor. Sedaj se pojavi v tej tovarni, nato v drugem obratu, spušča se v pogovore z navadnimi delavci, predvsem pa posluša in registrira kritike, pripombe navadnih ljudi in ne samo članov aparata.
Nedvomno pa ni vse zlato, kar se sveti. Že res, da lahko Gorbačov brez večjih težav zamenja skorumpirane prve sekretarje raznih republik, da lahko stopi na prste direktorjem velikih kombinatov in obratov, a njegov z vrha poslan prenovitveni duh ne more seči v poslednjo tadžiško vas, ne more seči v kolhoze nomadskih pastirjev sibirske tundre, za tako preobrazbo mora veter zapihati tudi z baze. In prav to bo najtežavnejša naloga Mihaila Gorbačova in 27. kongresa, saj bo trčila v odpor privilegijev partijskih funkcionarčkov, ki se bodo žilavo upirali vsaki spremembi. In prav ta armada brezveznih birokratov lahko prepreči, da bi se kolesje sovjetske družbe začelo hitreje premikati. Iz vseh dosedanjih razprav ni namreč razvidno, ali bo Sovjetska zveza pristala na gospodarsko decentralizacijo, prav tako ni jasno, ali bo ob palici nudila tudi sladkorčke. Motiviranost je namreč še vedno glavno gibalo večje ali man."5 3 produktivnosti tudi v domovini realnega socializma.
27. kongres se torej nahaja pred težavnimi nalogami, Id jih še obremenjuje medblokovska konfrontacija. Gorbačov je že večkrat poudaril, da poleg notranjih napak bremeni sovjetsko družbo tudi »vsiljena oboroževalna tekma«. Vsi načrti o preobrazbi sovjetske družbe, ki bi jo moral začeti 27. kongres, bi lahko torej splavali v dobršni meri po vodi, če ne bo imela Sovjetska zveza prostih rok za reševanje svojih notranjih , razmer.
Propagandni manever ali resnična želja po iskanju miru?
Reaganov razorožitveni protipredlog so v Sovjetski zvezi sprejeli s skepso
WASHINGTON, MOSKVA — Kot so politični opazovalci predvidevali, je v nedeljo amelriški predsednik Reagan odgovoril na razorožitvene predloge sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova. V Reaganovem pismu je rečeno, da je predlog za odpravo vsega jedrskega orožja do leta 2000 vsekakor dobra pobuda, vendar da pa je treba začeti najprej z odpravo raket srednjega dosega, to pa celo v trdh letih in ne petih, kot je 15. januarja predlagal sam Gorbačov.
Vsebina Reaganovega pisma ni uradno znana, vendar pa so ga ameriški predstavniki v Ženevi in pa ameriški tisk obširno analizirali in razlagali. Reagan je v svojem odgovoru postavil dve bistveni točki. V prvi predlaga zmanjšanje števila jedrskih konic v Evropi tako na eni kot na drugi strani na 140, po treh letih pa bi jih sploh vse odpravili. Druga točka Reaganovega protipredloga je bolj splošnega značaja in predvideva vzporedno in istočasno odpravo vseh jedrskih raket v Evropi in Aziji, torej vseh sovjetskih »SS - 20« in ameriških pershingov in cruisov, ki se med drugim nahajajo tudi v Comisu na Siciliji.
Reagan je s svojim protipredlogom presenetil, verjetno pa tudi razočaral marsikoga. Sovjetska tiskovna agencija Tass piše, da je treba najprej sploh preveriti točno vsebino Reaganovega pisma, da pa je ta, v kolikor je znana, demagoškiega in propagandnega značaja. Tako Reagan ne govori o vesoljskem ščitu in o medcelinskih raketah, ampak samo o raketah srednjega dosega, M so, v tako širokem kontekstu, pravzaprav drugotnega pomena. Tiskovna agencija Tass še očita Reaganu, da ne upošteva dveh bistvenih sovjetskih predlogov in sicer da ZDA ne bi smele drugim državam več preskrbljati raket srednjega dosega in da se morata tudi Velika Britanija in Francija obvezati, da ne bosta povečevali svojega jedrskega arzenala.
Prvi Reaganov zaveznik, ki je pismo komentiral, je bil zahodnonemški zunanji minister Gen-scher, ki vidi v tem predlogu »pomemben in vsebinski program, ki v marsikaterem pogledu vsebuje konstruktivne in nove prvine«. Genscher je še dodal, da bi bjlo povsem napačno, če bi ta program odpravili kot propagandni manever.
Po potrditvi na nedeljskem občnem zboru
Predsednik NSKS Grilc za enotnost Slovencev
CELOVEC — Na včerajšnji tiskovni konjerenci, ki so se je udeležili novinarji vseh koroških listov javnega obveščanja, je Matevž Grilc, v nedeljo ponovno izvoljeni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, seznanil javnost z delovanjem in aktivnostmi te osrednje organizacije koroških Slovencev. Na nedeljskem rednem občnem zboru so izvolili štiri podpredsednike, poleg Grilca ponovno potrdili Franca Wedeniga za osrednjega tajnika in za njegovega namestnika izvolili Janka Kolmeša. V resoluciji, ki so jo sprejeli, so postavili odločne zahteve po javnih dvojezičnih otroških vrtcih, dvojezični trgovski akademiji, pospeševanju in izboljšanju skupnega pouka slovensko in nemško govorečih otrok, več slovenščine v radijskih in televizijskih oddajah ter stalno obvezno proračunsko postavko na zvezni, deželni in občinski ravni, ki naj ustreza kulturnim, gospodarskim in političnim potrebam Slovencev na Koroškem.
Ko je govoril novinarjem o zahtevah slovenske narodnostne skupnosti po dosledni izpolnitvi člena 7 avstrijske državne pogodbe, je Grilc še posebej poudaril načelo enotnega nastopanja obeh slovenskih osrednjih organizacij, ki je vedno predstavljalo temelj in vodilo politiki narodnega sveta koroških Slovencev. Ker morata obe osrednji organizaciji koroških Slovencev »iskati maksimalno enotnost za uresničitev narodnostnih pravic, k čemur ni nobene alternative«, zato ne sme biti, kot je dejal Grilc: »Nujno delovanje usmerjeno v razhajanje, temveč v vse večje zbliževanje. Nobena organizacija ne more in ne sme biti sama sebi namen, ampak mora služiti le slovenskemu ljudstvu na Koroškem.«	BARBARA GORIČAR
Pogreb Nina Taranta
Včeraj zjutraj so v rojstnem Neaplju pokopali znanega komika, gledališkega in filmskega igralca Nina Taranta, ki je umrl v nedeljo pri 79 letih. Pogrebu je prisostvovala velika množica, v kateri je bilo več zastopnikov oblasti in pokojnikovih stanovskih kolegov	(Telefoto AP)
Atentat v Bejrutu
Pet oseb je izgubilo življenje, dvanajst pa je bilo ranjenih v včerajšnji eksploziji z dinamitom natrpanega avtomobila v vzhodnem Bejrutu (Telefoto AP)
Ponovne izmišljotine o vlogi Bolgarov v osvobodilni vojni
SOFIJA — Udeležba »nove« bolgarske armade je bila po tamkajšnjih trditvah odločujoča pri osvoboditvi Jugoslavije. Samo ta tako imenovana revolucionarna bolgarska armada, ki so jo ustanovili po kapitulaciji septembra leta 1944, je bila sposobna za uspešen obračun z nacističnimi silami v dolinah Vardarja in Morave in je prinesla svobodo Makedoniji in Srbiji. Bolgari so poleg tega »osvobodili« del Slovenije, na širšem prostoru pa so odločilno prispevali k osvoboditvi celotne Jugoslavije, Albanije, Avstrije in Madžarske.
Te trditve niso nič novega, komentira Tanjug, tokrat pa jih je zapisal časopis obrambnega ministrstva in generalštaba bolgarske ljudske armade.
V omenjenem članku seveda niti besede, ki bi obsojala zločine bolgarske fašistične armade. Članek celo napada različne jugoslovanske avtorje, ker so zapisali, da je prebivalstvo Makedonije in Srbije nezaupljivo pričakalo nove bolgarske enrče. ki so nastale iz do nedavna okupatorske vojske, (dd)
NATO: dvomljiv izid referenduma v Španiji
MADRID — Perspektive referenduma o obstanku Španije v zahodni vojaški pakt NATO so zelo dvomljive, kot je priznal sam predsednik vlade Felipe Gonzalez na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je pomenila praktičen začetek kampanje za referendum, ki bo 12. marca. Gonzalez, ki se odločno- zavzema za ohranitev mesta Španije v zavezništvu, čeprav je bila nekdaj njegova socialistična stranka za izstop, je včeraj priznal, da raziskave javnega mnenja kažejo »bolj na negativen kot na pozitiven odgovor« španskih volivcev.
Predsednik vlade je izjavil, da če bo izid tak, bo vlada spoštovala voljo prebivalstva in bo torej Španija izstopila iz pakta, hkrati pa je napadel desno-centri-stično opozicijo in označil njena stališča za »protislovna«, ker je napovedala, da se bo pri referendumu vzdržala, čeprav se zavzema za ohranitev zavezništva. Voditelj opozicije Fraga pa je Gonzalezu poslal v nekaj dneh že drugo pismo, v katerem namiguje, da bi vlada mogla izid referenduma »popačiti« s pomočjo elektronskih računalnikov, s katerimi bodo šteli glasove.
• Samo stvarno izvajanje osimskih sporazumov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
gospodarstvenikom, saj je od vneme in sposobnosti, ki jo bodo ti dali v uresničevanje dogovorov, odvisno tudi, kako se bo gospodarsko razvila ta dežela, kako se bo pri nas večala zaposlitev,« je v sklepnih besedah posveta dejal tajnik sindikalne zveze iz Gorice Luciano Pini.
Goriški in novogoriški sindikalisti so že imeli več koristnih posvetov o gospodarskem razvoju ob meji. Tokrat so na novogoriški posvet prišli zastopniki sosednjih in drugih občin, gospodarstveniki, zastopniki slovenske vlade in parlamenta. Novogoriški predsednik skupščine Bašin in gori-ški župan Scarano sta v svojih uvodnih posegih povedala, kaj ni uresničenega od tega kar je predvideno v Osimskih sporazumih. Govor je bil o avtocesti iz Nove Gorice do Razdrtega, o očiščevalnih napravah za pwtok Koren, o sodelovanju med mestoma, o slovenski manjšini v Italiji. Govor je bil tudi o različnih gledanjih o-
srednjih vlad na krajevne specifične probleme in sporazume. Povedano pa je bilo tudi, da se je marsikaj že napravilo. O zanimanju obmejnega prebivalstva za sporazum in sodelovanje ob meji je govoril pokrajinski odbornik dr.. Mirko Špacapan, o avtocesti je govoril predsednik goriške Zveze industrijcev Chiozza. O težavah, v katerih se znajdejo goriški avtoprevozniki je govoril predsednik deželne zveze obrtnikov Sacchetti. O zavzetosti Slovenije za čisto okolje in o težavah finančnega in drugega značaja, s katerimi se v tej republiki srečujejo je govoril arhitekt Tomaž Vuga iz republiškega sekretariata za zaščito okolja iz Ljubljane. O problematiki vlaganja v industrijo na obeh straneh meje, o vsestranskem gospodarskem sodelovanju, o obmejni trgovinski menjavi ter o novih napravah na obmejnem postajališču štan-drež - Vrtojba, o avtocesti, so govorili predsednik goriške trgovinske zbornice Lupieri, tajnik gospodarske zbornice iz Gorice Škarabot, ravna-
telj Primorja export Lovec, Aleksander čerče, senator Nereo Battello, Silvino Poletto, Lucijan Vuga, Sergej Koglot, Peter Maren, Gino Cocianni, tržiški župan Gino Saccavini. Podpredsednik slovenske republiške skupščine Jože Sušmelj je dejal, da so politični odnosi med Jugoslavijo in I-talijo odlični, slabši pa so gospodarski odnosi. Predsednik TO SKGZ Mirko Primožič se je zaustavil ob vprašanjih neuresničenega izvajanja tistega dela sporazumov, kjer je govor o globalni zakonski zaščiti za Slovence v Italiji. Dejal je, da se je pri nas, na Goriškem ustvarilo prijateljsko vzdušje že pred Osimom, da pa so se, zaradi nekaterih nacionalističnih pritiskov, osnosi v zadnjem času pokvarili.
Uvodno poročilo na včerajšnjem posvetu je imel predsednik občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica Franc Gale. »Izjemnost in velika izvirnost vsebine sporazuma ni toliko v politični dalekovidnosti naših dveh vlad, marveč veliko bolj v tem, kako in
kaj je znalo naše obmejno prebivalstvo potrpežljivo in z velikim medsebojnim zaupanjem zgraditi na osnovi trdega in vztrajnega dela.« Govoril je nadalje o sporazumevanju med prebivalstvom ob meji, ki se je odražalo na vseh ravneh. O prizadevanjih za uresničitev mešane industrijske cone, ki pa je naletela na vrsto težav, zaradi česar je marsikatera veja gospodarstva v krizi. O nujnosti gospodarskega razvoja. O prizadevanju za globalno zaščito tu živečih narodnosti. Iste argumente najdemo tudi v sklepnem dokumentu, ki so ga sprejeli po skoro peturni razpravi.
Sindikati Gorice in Nove Gorice so torej dali zagona uresničevanju O-simskih sporazumov deset let po njihovem podpisu. »Naša iskrena želja je,« so rekli sindikalisti, »da bi bilo vse, o čemer smo danes govorili, čez deset let uresničeno, in da bi takrat lahko že ugotavljali, da je bilo na rejenega marsikaj novega, kar bi pomagalo razvoju krajev ob meji.«
MARKO WALTRITSCH
Palau sprejel zvezo z ZDA
KOROR — Prebivalci male republike Palau, pacifiškega otočja, so z veliko večino odobrili pakt o svobodni povezavi z Združenimi državami Amerike. Izidi posebnega referenduma s tem v zvezi sicer še niso uradni, a kaže, da se je 72 odstotkov volivcev izreklo za sporazum, ki sicer jamči polno neodvisnost 12 tisoč 500 prebivalcev Palaua, o-točja, ki je oddaljeno skoraj 1.000 kilometrov od Filipinov proti vzhodu.
S tem prevzamejo ZDA pristojnost za obrambo in zunanjo politiko otočja, v zameno pa ponujajo finančno pomoč 1 milijarde dolarjev v prihodnjih 50 letih, od katerih 70 milijonov takoj po ratifikaciji pakta s to republiko v ameriškem kongresu.
Oktobra bo konferenca
Učenci šole »S. Gruden« v Špetru
o pravici
TRST — »Pravica do študija«: tako je naslov druge deželne konference o tej problematiki, ki bo stekla
3.	in 4. oktobra letos v Vidmu. Sklep je sprejel deželni odbor na predlog odbornika za kulturo, izobraževanje in poklicno usposabljanje Barnabe.
Na tem področju, je poudaril Barnaba, je odprtih še več vprašanj, ki zadevajo na eni strani univerzo in na drugi univerzitetne dejavnosti, katerih »vstop« pod okrilje Dežele bi moral stopiti v veljavo z izvajanjem dekreta 616. Ta prestop se je v deželah z navadnim statutom že izvedel, medtem ko čaka Furlanija-Julij-ska krajina še na ustrezen odlok. Sicer pa je treba problematiko univerzitetnih središč v Trstu in Vidmu še poglobiti in zato je treba prirediti splošno posvetovanje.
Videmska konferenca bo morala tudi verificirati izvajanje in delovanje deželnega zakona iz leta 1980, to se pravi zakon o pravici do študija.
do študija
za katerega so se pokazale nekatere pomanjkljivosti in vrzeli. Zato namerava izvesti deželna uprava reformo tega zakona.
KPI za sklicanje
deželnega sveta
TRST — Pred jutrišnjo avdicijo predsednika deželnega odbora Bia-suttija pred ožjim komitejem komisije za proračun pri poslanski zbornici je načelnik svetovalske skupine KPI dal naslednjo izjavo: »Ta priložnost ne bo smela pasti v prazno in zato se vprašujemo: s kakšnimi predlogi odhaja Biasutti v Rim«.
Pascolai nadalje pravi, da je KPI za dejaven doprinos celotnega deželnega sveta
Zaradi tega svetovalska skupina KPI zahteva za danes skidanje deželnega sveta, kjer naj Biasutti obrazloži stvari, ki jih bo povedal v Rimu.
V ponedeljek, 3. februarja, smo se udeležili izleta v Benečijo. Namen našega izleta je bil, da bi letos drugače praznovali dan slovenske kulture.
Odpotovali smo z avtobusom. Z na-
mi so prišli tudi nekateri starši. Voditelj našega izleta je bila gospa Živa Gruden, ki nas je pričakala v Čedadu.
Najprej smo si ogledali knjižnico in sedež društva Ivana Trinka v Če-
dadu. Pazaljivo smo poslušali gospo Živo Gruden, ki nam je povedala zgodovino teh krajev. Zapeli smo »Zdravljico« in racitirali Župančičevo »Pesem od zapada«, posvečeno Trinku.
Vsi smo se slikali ob kipu Ivana Trinka.
Nato smo se podali na ogled mesta. Videli smo: Hudičev most, pod katerim teče reka Nadiža; stolno cerkev in kip Julija Cezarja.
Iz Čedada smo se popeljali v Čemur in si tam ogledali tovarno »Kronaš«, kjer izdelujejo smučarske palice in čevlje ter telovadne copate.
Po kosilu smo šli v Špeter Slovanov. V tukajšnjem vrtcu smo nastopili z recitalom, ki smo ga pripravili prav za to priliko in da tako proslavimo Prešernov dan.
Tudi malčki vrtca in otroci, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika, so nam zapeli nekaj pesmi. Najlepše je bilo, ko smo si vsi skupaj podali roke in smo v krogu zapeli slovenske pesmi.
Učenci COŠ »S. Gruden« Šempolaj - Slivno
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu je znatno okrepila uvoz in izvoz
CELOVEC — Zveza slovenskih zadrug v Celovcu se je v zadnjih letih močneje vključila v tržne odnose sosednjih dežel. Od leta 1982 naprej je začela izgrajevati svoj izvozno-u-vozni oddelek. Da je bila uspešna Potrjuje tudi otvoritev novih poslovnih prostorov v »hiši kmetov« v celovški cesti 8. maja.
Personalno okrepljeno in s pomočjo posodobljene tehnologije naj bi ta oddelek pod vodstvom mag. Jaki ja Sitterja v bodoče še bolj uspešno de-
slovanskih podjetij obiskali sedež Zveze v Paličevi ulici ter novi importno-eksportni oddelek, ki bo sedaj bolje ustrezal povečanemu prometu. Z 0-biskom v kotmirški in šentjakobski Zadrugi so si partnerji Zveze med drugim lahko tudi ogledali, kam gredo njihovi proizvodi in kako je Zveza v zadnjih letih izboljšala svojo mrežo na podeželju.
Ko je uvoznoizvozni oddelek začel delovati leta 1982, njegov promet niti ni dosegel petmilijonske mere. V
naslednjih letih je promet krepko zrasel, tako da je v lanskem letu obsegal nad 200 milijonov šilingov. Zveza pa je razširila tudi število poslovnih partnerjev, saj jih ima sedaj tudi še v Italiji, Švici, Nemčiji, na Češkoslovaškem in na Madžarskem.
Vsedržavna konferenca o stanovanjskem premoženju
VIDEM — Italijansko stanovanjsko premoženje (hiše, stanovanja) se stara. Od 21,9 milijonov hiš, ki predstavlja sedanji fond, jih je bilo več kot 5,2 milijona zgrajenih pred letom 1945, to se pravi pred rekonstrukcijo po vojni. Zasedenih pa je okrog 17,5 milijonov hiš.
Po najnovejših podatkih naj bi bilo kar 3,1 milijona hiš zgrajenih celo pred letom 1919, med tem letom in 1945 pa še nadaljnjih 2,1 milijona. In dalje: od leta 1946 do leta 1960 je bilo zgrajenih 3,5 milijonov stanovanjskih poslopij, nadaljnjih 5 milijonov od leta 1961 do 1970, medtem ko je bilo v obdobju 1972 - 1975 zgrajenih 1,8 milijona hiš in 1976 - 1980 pa 1,6. Po tem datumu so gradnje znatno upadle.
Vse kaže torej, da je Italija pred letom 2 tisoč po tej plati dokaj zastarela. Zanimivo je, da se povpraševanje po hišah veča, ponudba pa je vedno manjša.
O vsem tem bo tekla beseda na vsedržavni konferenci v Vili Manin od 10. do 12. aprila, katere pokroviteljstvo je prevzela deželna uprava. Šlo bo za poglobljeno analizo, pa tudi za predloge, kako posodobiti mesta.
Minulo sredo so predstavniki Zveze pod vodstvom predsednika inž. Fridla Kapuna nove prostore predstavili tudi poslovnim partnerjem iz Jugoslavije Na svojem obisku na Koroškem so zastopniki raznih jugo-
knjižni dnevi v
tržaški knjigarni
Tradicionalno marčno srečanje s knjigo je posebna ponudba Tržaške knjigarne, ki želi še bolj spodbujati k branju in zakoreniniti pravi odnos do pisane besede.
OD 1. DO 8. MARCA NA VSEH KNJIGAH IN PLOŠČAH POPUST
od 10 do 50%
(izvzete so šolske knjige)
TRŽAŠKA KNJIGARNA — Ul. sv. Frančiška 20
Obv. občini 6/2/86
BERITE
»Novi Matajur«
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnikn^n Primorskih novic
Tudi druga poskusna oddaja je za nami, v nedeljo, 2. marca, pa bo šlo zares. Lestvica, ki jo sestavljate sami s predlogi in glasovnicami, naj bi pomenila vrh priljubljenosti lahke glasbe na Primorskem in v zamejstvu, če se bo to uresničilo, bomo zelo veseli, hkrati pa vas pozivamo k sodelovanju z vašimi pobudami, predlogi in domislicami, ki jih lahko izlijete na papir. Na tak način mi boste olajšali delo, predvsem pa poslušali oddajo, kakršno si želite. Ne bo pretežko?
Naj k vsemu naštetemu dodamo še to, da bomo pri razvrščanju in žrebanjih upoštevali le glasovnice, ki bodo izrezane iz Primorskih novic in Primorskega dnevnika. Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, Ui. OF 12, 66000 Koper. Pišite nam z oznako »VROČIH 10«, do četrtka, 27. februarja.
Z nagradami sodelujejo še:
Elektrotehna DO Melodija Mengeš
Založba Lipa Koper
Založništvo tržaškega tiska - Trst
(S)
Astra
DO Steklarna Hrpelje
>-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:
Glasujem za: Moj predlog:
---- Marito Wattritsch ---
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
71.
Na teh šolah pa so poučevali tudi številni slo-venski učitelji in učiteljice. Zaradi zapletene šolske Zakonodaj e je prihajalo in še prihaja do pogostih zamenjav učiteljstva. Tudi učitelji v rednem službe-razmerju pogosto menjajo kraj službe. Neka-j'61'! najraje poučujejo v mestu. Drugi pa želijo privabiti bonificiran staž s tem, da poučujejo v drugih ?bčinah, na našem podeželju. Pri nas velja namreč Se vedno zakon iz fašističnih časov, ki daje precej Ugodnosti učiteljstvu, ki poučuje na deželi, izven ob-Clhe v kateri ima stalno bivališče.
Ta zakon je fašistična vlada sprejela takrat, ko v slovenske in hrvaške kraje na Primorskem in v Istri pošiljala učitelje italijanske narodnosti, da bi v izključno italijanskih šolah (slovenske in hrvaške takrat prepovedali) slovenske otroke vzgajali zato, bi jih potujčili. Fašistična vlada pa je hotela ta-krat denarno nagraditi svoje somišljenike in razna-r°dovalce - učitelje ter jim dala poseben denarni pri-®P3Vek. Ta zakon, kot toliko drugih, je še vedno v eIjavi in na Goriškem ga izkoriščajo učitelji na po-
Slavnost poimenovanja slovenske osnovne šole v Gorici po Francetu Bevku 10. junija 1984. Na sliki učenci te šole in učiteljica Miroslava Čermelj Rustja
deželju. Zaradi tega marsikateri učitelj ali učiteljica, ki sicer bivajo v goriški občini, gre poučevat na podeželje, da bi si pridobil boniteto za pokojninsko dobo.
V obeh brošurah, ki sta izšli leta 1982, ob poimenovanju šole Otona Župančiča, in leta 1984, ob poimenovanju šole Franceta Bevka, je objavljen seznam vseh učiteljic in učiteljev, ki so na teh šolah poučevali od leta 1945 do leta 1982 oziroma 1984. Podatke
smo za to objavo izpopolnili za obe šoli do letošnjega šolskega leta 1985-86. Prav je, da tu omenimo vse učiteljstvo, ki je poučevalo na teh dveh šolah v povojnem času. Ne bomo v tem šli leto za letom, marveč bomo objavih seznam učiteljstva, ne da bi omenjali kdaj je kdo poučeval na eni ali drugi šoli. Tudi zaradi tega, ker bi se imena večkrat ponavljala. Bralci morajo vedeti, da so nekateri učitelji in učitelji na teh šolah učili veliko let, drugi pa samo po eno leto.
Na osnovni šoli Otona Župančiča (najprej v Šolskem domu, potem pa na Livadi), so v časovnem razdobju od 1945 do 1986 bili nastavljeni naslednji učitelji ter učiteljice: Natalija Sfiligoj Vaj, Ljudmila Dovgan, Marija Žepič, Karmela Braida Devetak, Slavica Rutar Logar, Amalija Madama Ferrini, Stanislava Paglavec Zajec, Jožica Plahuta Tomšič, Angela Tušar Kacin, Alojz Toros, Cvetka Urh Paludetto, Ana Boltar, Otilija Strel Terpin, Ludvik Jerkič, Brigita Podobnik, Pavla Hvala, Ana Causi, Karel Velišček, Marija Novak, Iva Nanut, Hedvika Klanjšček Primo-sig, Lorenca Rijavec Drole, Jožko Marini, Anka Faj-gelj Ghetti, Olga Rescic, Rado Troha, Tatjana Bed-narich, Adolfa Mercusa, Korina Goriani Fedele, Veronika Onesti Vogrič, Bogomir Loj k, Romana Borsini Careddu, Ema Marija Pavletič Rupil, Marija Oblju-bek, Mariza Perat, Ema Krizmancic Degrassi, Milojka Paoletti Berdon, Sonja Božic Pahor, Violeta Sereni Cossutta, Loredana Nanut, Emilijana Zavadlav Mucci, Marija Kristina Gergolet, Loredana Nanut Griggio, Erminia Makuc Bon, Karolina Visentin, Sonja Klanjšček, Tereza Srebrnič, Marija Pacorini, Lucija Uršič, Loredana Alt, Ramira Bric, Nevja Žerjal.
Na včerajšnji seji načelnikov svetovalskih skupin
Župan Richetti samo potrdil svoje stališče o političnih perspektivah krajevnih ustanov
Zaradi vsedržavne 24-urne stavke v javnem prevozu
Tudi v našem mestu včeraj le peš ali z osebnim avtom
Bliža se predstavitev proračunov, politične perspektive za upravljanje tržaških krajevnih ustanov pa so vedno nejasne. Po nekaterih glasovih naj bi župan Richetti na včerajšnji seji načelnikov svetovalskih skupin v občinskem svetu postavil formalno vprašanje Listi za Trst, če LpT želi in je zmožna zagotoviti nadaljnjo sodelovanje v občinskem odboru do predstavitve proračuna, ko bo Richetti, kot je že večkrat potrdil, odstopil skupno z odborom šestrankarske koalicije. Tega vprašanja pa župan ni postavil, ker tudi ga ni mogel. Gre namreč za politično vprašanje, kot je včeraj ugotavljal pokrajinski tajnik PSI Seghene, ki ga ne gre reševati na seji načelnikov vseh svetovalskih skupin, ampak na drugi ravni.
Sicetr pa je župan Richetti na včerajšnji seji načelnikov skupin, na kateri so se dogovorili o dnevnem redu drevišnje seje občinskega sveta, dejal, da je v bistvu že povedal kaj misli o tem vprašanju na eni od zadnjih občinskih sej in da zato nima kaj dodati.
Politične perspektive po umiku Liste za Trst s pogajanj ostajajo torej
dokaj nejasne. Predstavniki strank deželne večine so vsekakor na zadnjem sestanku potrdili voljo za nadaljevanje pogajanj ne glede na odločitev liste; izhajali so namreč iz ugotovitve, da morajo nad vsem prevladovati interesi mesta, zaradi česar so se dogovorili, da se bodo ponovno sestali že v tem tednu, seveda brez predstavnikov LpT. Le ta se sedaj pripravlja na skupščino, ki se bo marala izreči tudi o položaju političnega tajnika Giu-ricina, potem ko ga je vodstvo stranke z večino glasov ponovno preglaso-
valo. Tajnik Giuricin je tudi sklenil, da se do skupščine ne bo več udeležil sej strankinega vodstva, kateremu je mandat sic«r že zapadel; morali bi ga obnoviti že na začetku meseca januarja, glede na predvidena preverjanja, ki jih je predvidel sporazum iz leta 1984 o upravljanju tržaških krajevnih ustanov pa je Lista za Trst te obveznosti odložila na mesec junij. Giuricinov položaj pa odpira v tdm pogledu novo vprašanje, ki ga bo morala rešiti prav skupščina LpT.
Šolarji in delavci so najhuje občutili posledice včerajšnje 24-ume stavke na področju javnih prevozov, ki je paralizirala avtobusni in tramvajski promet po vsej državi.
Tudi naše mesto in okolica sta o-stala brez avtobusnih zvez, kar je posebno tistim, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, povzročilo hude preglavice. Šolarji so morali s težT kimi torbami tudi kilometre daleč v šolo, povrhu pa jih je zjutraj spremljal dež, opoldne pa mraz, burja.
Zvezni sindikati CGIL - CISL - U-IL, ki so včerajšnjo stavko oklicali, so napovedali, da jo bodo ponovili še 6. in 11. marca, če medtem ne bo prišlo do novosti v pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe zaposlenih v javnem prevoznem sektorju, katera je zapadla že predlani. Tej zahtevi pa se pridružuje tudi protest zaradi indiskriminiranega povišanja tarif za javne prevoze, kar neposredno prizadeva kupno moč delavskih plač in privilegira zasebni prevoz na račun javnega, z obupnimi posledicami za promet v mestnih središčih. Nadalje sindikati protestirajo ob dejstvu, da finančni zakon ne samo ne namenja sredstev za nakup novih avtobusov in za razširitev ter izboljšanje javnega prevoza, temveč celo predvideva zamrznitev novih zaposlovanj, kljub na-
raščajoči brezposelnosti v državi. V takem položaju — pravijo sindikati — pa javna prevozna podjetja le pasivno krčijo svoje storitve in se zatekajo k nadurnemu delu, za katero so občinska podjetja samo v letu 1984 izdala 350 milijard lir.
Sindikalne federacije so se odločene boriti tudi za zdravstveno zaščito delavcev v javnem prevozu, za reorganizacijo oziroma reformo prevoznih podjetij, za racionalizacijo in večjo učinkovitost njihovih storitev, za posodobitev prevoza oseb in za izboljšanje kakovosti življenja v mestnih središčih. Cilji torej, katerih uresničitev bi bila posebno dobrodošla tudi v našem mestu, ki ima sorazmerno malo izključno pešcem namenjenih območij in ki se v svojem središču že desetletja brezupno otepa s pomanjkanjem parkirišč, z ozkimi grli na važnejših prometnicah in seveda s primemo o-nesnaženim zrakom zaradi visoke koncentracije izpušnih plinov.
• Od 30. marca dalje bo Alitalia za povezavo med Trstom in Rimom u-porabljala večja letala, da bi zadostila večjemu popraševanju. Sedaj letijo na tej progi letala DC-9, ki zmorejo 125 potnikov, od 30. marca pa bodo uporabljali nove MD/80, ki lahko prevažajo 158 potnikov.
Drevi seja tržaškega občinskega sveta
Drevi se bo sestal tržaški občinski svet. Poleg običajnih odgovorov na vprašanja in interpelacije bo drevi govor o vrsti upravnih vprašanj: med temi gre omeniti vprašanji športnih igrišč in pariške razstave Trouver Trieste, v zvezi s katero bo občinski odbor predložil pet sklepov, ki se v glavnem nanašajo na finančna kritja raznih stroškov. Na včerajšnji seji načelnikov svetovalskih skupin je komunistični svetovalec Calabria^ tudi zahteval, da bi se drevi razpravljalo o resoluciji, s katero se LpT žolčno znaša nad zakonskima osnutkoma KPI in PSI o obmejnem sodelovanju; pri tem je seveda Calabria napovedal predstavitev resolucije _ KPI v popolnoma nasprotnem tonu. Župan Richetti si je pri tem pridržal možnost, da občinski odbor temeljiteje prouči to vprašanje, glede katerega ima trenutno vse prej kot enotno stališče.
Številne proslave oh Dnevu slovenske kulture
Kulturna društva zajelo pravo praznično vzdušje
Prešernove proslave, pa naj bodo organizirane bolj po »novo«, ali pa še vedno na tradicionalni način, so še vedno prireditve, ki privabljajo naše ljudi, ki jih družijo, ki jim pomenijo resnično praznik slovenske kulture.
V soboto in nedeljo se jih je na Tržaškem odvilo kar lepo število, tako da smo primorani napisati o vseh le na kratko.
PODLONJER
Naj omenimo med prvimi proslavo, ki sta jo v soboto zvečer organizirali v Ljudskem domu v Podlonjerju dve društvi: SKD Union in SKD Škamperle od Sv. Ivana. Naša proslava je potekala v znamenju mladosti, nam je dejal Marcel Petkovšek, ki je sodeloval pri pripravah na to prireditev. In res so bili izvajalci programa v glavnem mladi: nastopil je sekstet pevcev — dijakov liceja France Prešeren iz Trsta, nastopila je s harmoniko domačinka Neva, z recitacijami so sodelovali otroci osnovne šole, pa še drugi domači recitatorji, na violino je zaigrala Rafaela Petronio, gojenka GM, govor o Prešernu in prazniku slovenske kulture je imela dijakinja Nadja Žerjal, medtem ko je nekaj spodbudnih besed za bodoče skupno delovanje obeh društev povedal Vi-
li Mikac. Padla je tudi zamisel, da se začne z akcijo včlanjevanja v obe društvi. Zamisel je bila še tisti ve--čer delno uresničena, saj se je več udeležencev takoj vpisalo v eno ali drugo društvo.
BARKOVLJE
Društvo v Barkovljah je, kot vsako leto poskrbelo za lepo in programsko pestro in bogato Prešernovo proslavo, ki jo je tokrat povezalo tudi s proslavo 400. obletnice Trubarjeve smrti.
Tako so imeli v dvorani lepo pripravljeno knjižno razstavo, posvečeno obletnici Trubarja, vse prostovoljne prispevke pa je društvo namenilo zbiranju denarnih sredstev za ureditev Trubarjeve domačije, ki ga je v Trstu začelo Slavistično društvo. Tudi govor pisatelja Borisa Pahorja je bil posvečen Primožu Trubarju.
Prireditev je začel domači mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom Aleksandre Portot ubrano zapel priljubljeno »Zdravljico«, številne udeležence je nato v imenu društva pozdravil predsednik Luciano Jagodic, medtem ko je celotno prireditev povezoval Jurij Slokar. Na prireditvi je z recitacijami pesmi Gradnika in Prešerna sodeloval igralec Joško Lu-
keš, ki ga je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom za občuteno podajanje priložnostnih pesmi. Tudi nastop komorne skupine Gallus Consort, ki jo sestavljajo Miloš Pahor, Dina Slama, Irena Pahor in Simona Slokar je bil deležen priznanja, predvsem ob krstni izvedbi Korala, ki ga je, na Trubarjevo temo »Ena pejsen o življenju«, uglasbila Dina Slama.
Mešani pevski zbor je nato učinkovito in lepo zaključil proslavo z vrsto pesmi.
PREBENEG
V soboto so praznovali Dan slovenske kulture v Prebenegu. Pre-beneški prosvetarji so si tokrat o-mislili Prešernov večer tako, da so na praznovanje povabili proseško-kon-tovelska pevska zbora (moški in ženski zbor), ki sta številnemu občinstvu v polni srenjski dvorani izvedla zelo bogat spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi.
Prireditev je odprl domačin Damjan Locatelli, ki je spregovoril v imenu KD J. Rapotec, slavnostno besedo pa so poverili Marku Kravosu, ki je Prešernov dan, praznik slovenske kulture prikazal v luči današnjih razmer in potreb naše skupnosti. Zbora sta nastopila posamič in skupno,
Uspeh mladinskega dramskega odseka KD L Gruden
Sproščena in duhovita »Kje je meja«
Če sta humor in smeh sol življenja, potem je bilo ie začimbe v nedeljo v skromni dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini na pretek. In da se sledovi te soli ne bi kar tako izbrisali, so člani mladinskega dramskega odseka poskrbeli za čiste čevlje vseh izjemno številnih gledalcev, ki so se natrpali kakor so vedeli in znali v tesno sobano, ki si je v nedeljo nadela obleko »hrama slovenske kulture«. Te pa seveda ne smemo onesnažiti ...
Jasno, meje so bile zabrisane, predvsem tiste, ki velikokrat ločujejo oder in avditorij, tako da se je smeh brez vsakega rešpekta dvigoval kar sredi predstave in s tem izkazoval odobravanje do nastopajoč.h. Spet jasno. Govorimo namreč o nedeljski predstavi »Kje je meja«, s katero so pri SKD Igo Gruden obeležili »dan slovenske kulture«. Ustvarjalno, samostojno,, humorno, provokativno, čeprav se zadnji pojem ni ravno potrjeval v skoraj enourni uprizoritvi. A fantazije ni manjkalo in niti svežih domislic.
Ogrinčeva pisna predloga ljudske komedije »Kje je . meja« je prestala dokaj globoko operacijo, a preživela
je, saj ji je kirurg Boris Devetak (dramaturška priredba) vdihnil ništrc novega življenja, ki se je izkazovalo v mešanici knjižnega jezika in nabrežinskega narečja. Pri tem so mu pomagali Vana Drašček (karikiram kostumi in enostavna ter funkcionalna scena), Andrej Jazbec (luči) in seveda Igor Malalan, ki je oskrbel režijo dovolj tekoče in gladko.
Za kaj je pravzaprav šlo? Za prerekanje med dvema gospodarjema zaradi grunta oziroma določevanja meje med obema posestvoma, za dokaj prozorne ljubezenske intencije mlajšega, za nekakšne intrige, ki pa se razvozlajo v srečen konec s pomirjujočo pesmijo, ki vse vabi k miru in spravi. Skratka, nič preveč pretresljivega ali usodnega. Ves čar prireditve je bil v bleščečih dvogovorih, sicer nepretencioznih, ki 'so dajali ton igri. Tako se je spor vil med sodobnim čutenjem in nekakšno prvotno agrarnostjo, med robatostjo in dokaj čudnim dvorjenjem itd. V celotno strukturo se je vključevala še personificirana in karikirana Slovenska kultura, kot nekakšna razrešitev deus ex mach na, nekako nasilno vključena v kontekst, s katero pa ni varno češenj zobati, saj je oborožena in celo nasilna, ko na koncu z revolverjem ustreli šepetalko ali pnšepetalce (če hočemo za lase povleči metaforo). Ves ta krog pa je dopolnjeval prej omenjen humor, predvsem pa presenetljiva tipizacija posameznih nastopajočih.
Prav slednji so bili odkritje večera. Domala vsi nastopajoči (Boris Devetak, Elizabeta Jazbec, Martina Pertot, Edvin Bogateč, Ivan Pangos, Tomaž Caharija, Klavdija Peric, Walter Ridolfi in Milena Jazbec) so zelo prepričljivo, za amaterje celo brezhibno opravili svojo nalogo, pri čemer moramo posebej omeniti Borisa De vetaka (Lojze Prdačev) ir. Edvina Bogatea (Toni PTjer), prav simpatično karikirani osebi, ki sta dokazali tudi dokajšnjo mimično in »tehnično« spretnost.
Nazadnje: bil je to svojevrsten dogodek, sicer na ravni ljudske igre) ki pa je s svojo sproščenostjo in nakazano ostrino upravičil številen dotok radovednih in hvaležnih gledalcev, (mč)	r
ženski pod vodstvom Janka Bana, moški pa Evgena Prinčiča (mm)
MILJE
Društvo Slovencev miljske občine je z razliko drugih let, ko je bila prireditev v gledališču Verdi, proslavljalo letos Prešernov dan v dvorani društvene gostilne pri Korošcih.
Slavnostni govor je imela domačinka Damjana Kolarič, ki je tudi napovedala pester in bogat spored.
Prvi so nastopili najmJajši, ki obiskujejo slovenski vrtec v Miljah. Zelo prisrčno so uprizorili plesno glasbeno igrico »Gradič« in pokazah tudi barvne diapozitive, ki so jih posneli pri skupnem delu v vrtcu. Nato so nastopili osnovnošolci s posameznimi in skupnimi recitacijami. Na proslavi ni manjkal domači mešani pevski zbor »Jadran«, ki je ubrano zapel več slovenskih pesmi, med katerimi Prešernovo »Zdravljico« v Vrabčevi priredbi. Uradni del proslave je zaključil tamburaški orkester KD »F. Prešeren« iz Boljun-ca, ki je pod vodstvom Draga Žerjala zaigral več slovenskih in dalmatinskih pesmi. Omeniti moramo, da je odbor društva podelil vsem nastopajočim značko DSMO. Značko so prej eh tudi učitelji, ki so pripravili otroke za nastop ter gosti, med katerimi so bili Marina Marzi, Fernando Ucigrai in Jurij Vodopivec v zastopstvu župana in občinske uprave miljske občine, (mm)
ZGONIK
Po gledališki in baletni predstavi je v nedeljo žela velik uspeh tudi skupna prireditev, ki sta jo v športno kulturnem središču v Zgoniku priredili KD Rdeča zvezda in ŠK Kras v počastitev Dneva slovenske kulture. Pred polnimi tribunami se je godba na pihala iz Nabrežine pod taktirko kapelnika Stanka Misleja predstavila s celovečernim koncertom in požela navdušeno odobravanje občinstva. Med prvim in drugim delom je zapel tri pesmi moški pevski zbor Rdeča zvezda, ki ga vodi Janko Simoneta. V priložnostnem nagovoru je predsednik Rdeče zvezde Rado Milič poudaril pomen glasbenega ustvarjanja v slovenski kulturni zakladnici.	B.S.
RICMANJE
V nedeljo popoldne je bila Prešernova proslava tudi v Babni hiši v Ricmanjih, ki sta jo skupno priredila godba na pihala iz Ricmanj in KD Slavec. Pester in bogat program sta v slovenščini in italijanščini napovedovala Norina Dobrila in Rosana Komar, nastopili pa. so domači otroški pevski zbor s Harejevo pesmijo »Otroci pesniku Prešernu«, gojenci glasbene šole, ki so zaigrali Kjudrovo »Kolo«, domača godba pa je pod vodstvom Ennia Krysanovskega izvedla bogat program skladb raznih priznanih skladateljev. Na prireditvi je nastopil še domači pevski zbor, ki je pod vodstvom Alda Kumarja zapel več slovenskih pesmi, zaključil pa skupno z domačo godbo s pesmijo »Zdravljica«.
SKEDENJ
Škedenjska nedeljska proslava dneva slovenske kulture je bolj kot zaradi obiska, kakršnega v prostorih KD I. Gruden že dolgo ne pomrdjo, in boij kot zaradi pestrega kulturnega sporeda, vredna posebne omembe in pozornosti zaradi njenega enotnega značaja. V Skednju in na Kolon-kovcu je namreč postala že navada, da tamkajšnja društva ob dnevu slovenske kulture združijo svoje moči, pozabijo na morebitna trenja in se s tem oddolžijo spominu in zgledu Prešerna na najboljši način.
Tako so KD I. Grbec in Dom J. Ukmarja iz skednja ter PD Kolonkovec iz Ženjana prispevali vsak svoj delež nedeljski proslavi: prvi z ženskim zborom, ki ga vodi Marta Werk-Volk, drugi z mešanim zborom, ki ga vodi Dušan Jakomin, tretji z mešanim zborom, ki ga vodi Daika Šturman. V prijetno dopolnitev kulturnega večera so na oder stopili na samem začetku otroci osnovnih šol iz Skednja in od Sv. Ane, ki so pod Jakominovim vodstvom zapeli tri ljudske, nato,gojenci škedenjske podružnice GM Gregor Bizjak, David Puntel, Damjana Olenik in Tamara Zajec in kot gostje* tretješolci nižje srednje šole Fr. Levstik s Proseka - Konto-vela, ki so pod vodstvom prof. Rodice Požar predstavili dramatizacijo Turjaške Rozamunde. Priložnostni govor je imel novinar Dušan Kalc, napovedovala pa je Laura Sancin.
Zbor Jadran med nastopom na proslavi pri Korošcih
Ob 40. obletnici delovanja našega gledališča
Sprejem ansambla SSG na konzulatu SFRJ
Splošna vprašanja na kongresu devinsko-nabrežinske sekcije KP1
V soboto so se zbrali na kongresu sekcije komunisti devinsko-nabrežin ske občine in to ob prisotnosti člana osrednjega vodstva posl. Cuffara, ki je kongres tudi zaključil. Kongresiste sta pozdravila predstavnika Zveze komunistov Ilirske Bistrice in Buj, s katerimi so pobrateni. Tajnik sekcije Širca je v obsežnem in poglobljenem uvodnem poročilu obravnaval izključno splošna vprašanja, ker bodo o kon-kretnih-domačih govorili na programski konferenci, ki jo bodo priredili ob koncu aprila kot pripravo na deželni kongres.
Tajnik Širca je v svojem poročilu izhajal predvsem iz splošnega orisa boja za mir in še zlasti iz notranjih partijskih odnosov. Prihaja namreč do razlik med razvojem družbe in dozorevanjem zavesti med člani in zato tudi do razlik) med stališči v osrednjih vodstvenih organih. Nova tehnologija,
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič je sinoči skupno s soprogo in člani generalnega konzulata v Trstu spretici igralce Slovenskega stalnega gledališča, njihove vodstvene člane ter člane upravnega odbora te kulturne ustanove. Sprejema, ki je bil povezan z 40. obletnico delovanja ustanove, so se udeležili poleg članov gledališča tudi predstavniki slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja iz Tržaške, Gorice in videmske pokrajine, kot gostje pa so bili na sprejemu predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc, član izvršnega sveta SRS ter predsednik republiškega komiteja za kulturo Matjaž Kmecl, predsednik komisije za izseljenska in manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Željko Jeglič ter generalni direktor RTV Ljubljana Vlado Janžič. Gostom je najprej spregovoril generalni konzul Mirošič, ki je poudaril, s kakšno zavzetostjo spremljata tako konzulat kot matična domovina dejavnost te osrednje kulturne ustanove Slovencev v Italiji. 40 let dela je dejal, da je razmeroma ddga doba, ki pa so jo člani tega kolektiva obogatili s svojo vsestransko umetniško dejavnostjo, predvsem pa s svojo nenehno željo in voljo, da bi bili stalni vezni členi med italijansko in slovensko kulturo na tem območju. Za uspehe, ki ste jih dosegli, je med drugim dejal, ste lahko ponosni vi, kot smo ponosni tudi mi, ki vas pri tem delu spremljamo.
V imenu upravnega odbora SSG se mu je zahvalil predsednik Bogo Samsa, ki je dejal, da bo gledališče v petek odigralo s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski svojo tristoto premiero. Ta predstava, je dejal Samsa, bo tudi začetek letošnjega ciklusa Cankarjevih del, kar bo sicer pomenilo napor za umetniški ansambel v sedanjih zaostrenih finančnih pogojih, vendar pa bo tudi pomemben korak naprej pri ustvarjanju in kulturnem snovanju te pomembne ustanove. Pri vseh naših naporih, je dejal Samsa, nam je bila vedno ob strani celotna slovenska narodnostna skupnost v Italiji in ob, strani sta nam stala in nam pomagala naš matični narod oziroma matična država.
Tudi pri nas spet slabo vreme
Sončna nedelja, ki je na tihem že obljubljala pomlad, se je čez noč spremenila v pravcati zimski ponedeljek. Ponovni val slabega vremena je nebo zastri s težkimi oblaki, iz katerih se je ulil dež, ki je na višjih kraških obronkih, zaradi burje in nizke temperature, poledenel. Mestni redarji so ob 8. uri zaprli za promet Ulico Bonomea, ker je bila še posebno na odseku med sanatorijem in Obeliskom popolnoma prevlečena z ledeno skorjo. Okrog 10. ure, potem ko so jo delavci smetarske službe posuli s soljo, so jo spet odpadi. Sredi jutra se je vremenska slika nekoliko zjasnila, v( Udar le za kratek čas. Popoldne je burja spet zapuhala s sunki nad 50 kilometrov na uro, izpod svinčeno sivega neba je škropil hladen dež, temperatura se je sukala le nekaj stopinj nad ničlo, seveda v mestu, kajti na Krasu je bila še nižja.
Kraški pust danes po Radiu Opčine
Po Radiu Opčine bomo danes ob 18.30 lahko spet sledili Kraškemu pustu. V studio so namreč povabili predstavnike vseh vasi, ki so se udeležile letošnjega jubilejnega sprevoda vozov in mask po openskih ulicah. Tako bomo slišali mnenja in odmeve, pohvalne in kritične besede ter predloge za v bodoče. Glavno besedo bo seveda imel odbor Kraškega pusta, ki je včeraj med drugim objavil tiskovno sporočilo, v katerem se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnje pustne manij e staci je.
Pacorini in Richetti o tržaškem paketu
Tržaški župan Richetti se je s predsednikom pokrajinske Zveze industrij-cev Federicom Pacorini jem pogovarjal o novih pobudah, ki bi jih kazalo sprožiti, da bi čimprej izkoristili ugodnosti iz paketa za Trst. Le ta je stopil v veljavo z objavo v Uradnem listu, sedaj pa bo treba najprey poskrbeti za čim širšo informacijo o njegovih določilih,' zlasti v podjetniških krogih. Po mnenju industrijcev bo prav tako pomembno poskrbeti za koordinacijo med ustanovami, ki so pristojne za nove industrijske projekte, posebno pozornost pa bo takoj zatem treba posvetiti dokončanju prometnih infrastruktur in preprečevanju onesnaževanja vodà. Pacorini je Richetti ju izrazil tudi zaskrbljenost industrijcev zaradi novega davka TASCO, proti kateremu so že sprožili akcijo na zakonodajni ravni.
Zakaj ni Trsta v seznamu Alitalie
Tržaški župan je že pred časom posegel pri letalskem podjetju Alitalia, ki je izdalo zemljevid Italije, na katerem ni označen Trst, v besedilu publikacije z naslovom »Italy Congress I^nd« pa prav tako ni vštet v seznam italijanskih kongresnih središč. Odgovor, ki ga je prejel od Alitalie, je kaj malo prepričljiv: glede zemljevida gre baje za tiskarski škrat, glede seznama kongresnih centrov pa za kriterije turističnih strokovnjakov, po katerih je marsikateri kraj izpadel. Vsekakor so pri Alitala obljubili, da bodo prvo napako odpravili pri naslednjem ponatisu, glede vpisa v seznam kongresnih središč pa izrazili upanje, da se bodo medtem spremenili kriteriji in da bo Trst dobil svoje mesto v seznamu.
ki prevladuje, je ustvarila nov informacijski sistem, ki pwstaja eden izmed glavnih dejavnikov transformacije družbe in prav informacijo se lahko izkorišča za razne namene. Tehnološka preosnova je v temeljih spremenila proizvodne in družbene osnove, tako da se zastavlja vprašanje, kakšen je sedaj delavski razred, kakšni so proizvajalni odnosi in s tem tudi osnova komunistične pia rti je. Na teh osnovah je v nadaljevanju Širca obravnaval sedanje politične odnose med KPI in PSI, kot tudi politične predloge KPI.
V razpravo so posegli številni člani sekcije, ki so obravnavali predvsem notranje strankine probleme in odprto vprašanje pritegovanja mladine in novih sil v politično delo. V tem okviru je seveda razprava zajela tudi domača konkretna upravna vprašanja in odnos do občinske uprave. Omenjen je bil predlog, da se iz naziva federacije odstrani »avtonomna«, saj so vsi tržaški odprti problemi in zlasti globalna zakonska zaščita v resnici problemi italijanske demokracije na splošno in s tem tudi celotne KPI. Izražena je bila želja, da Primorski dnevnik v večji meri upošteva napore komunistov na vseh področjih, pri čemer pa je bilo tudi umestno poudarjeno, da PD ne more biti glasilo KPI in da je odraz teženj vse slovenske narodnostne skupnosti. Tako uvodna poročila kot razprava in celoten potek sekcijske-ga kongresa, so bili na visoki ravni.
Miljski komunisti pa bodo svoj 15. sekcijski kongres začeli jutri, ob 18. uri in zaključili v petek s posegom deželnega tajnika Roberta Viezzija. Glavne teme razprave — kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci — se bodo su,:ate okrog tez za vsedržavni kongres in okrog pokrajinskega dokumenta, posebno pozornost pa bodo miljski komunisti posvetili krajevnemu političnemu položaju, v okviru katerega se zavzemajo za rezširitev sedanje koalicije KPI PSI tudi na republikansko in socialdemokratsko stranko. Dosedanje sodelovanje s PSI v občinskem odboru so miljski komunisti naspJošno pozitivno ocenili.
Stiki med občino in ustanovo EZIT
Vprašanja izgradnje novega stadiona in parkirišč, lokacije za novo klavnico in druga so bila v ospredju pogovorov med županom Richettijem in predsednikom ustanove za industrijsko cono EZIT, inž. Deom Rossijem. Sestanek so zaključili z dogovorom o medsebojnem permanentnem posvetovanju za čimprejšnjo uresničitev zastavljenih projektov.
• V sklopu deželne radijske oddaje (RAI) »Sosedni narodi« bosta Renzo Cigoi in Euro Metelli danes od 14. do 14.30 med drugim obravnavala delovanje inštituta R. Boškovič iz Zagreba, problematiko žensk v območju Alpe-Jadrana, značilnosti geta v Benetkah, ki je eden najstarejših v Evropi, in blagodejne učinke termalnega zdravljenja.
LED PRESENETIL VOZNIKE: ŠTIRI OSEBE RANJENE
Najhuje se je poškodoval ravnatelj slovenskih programov na Radiu Trst A Filibert Benedetie
Proces proti predstavnikom LpT je sodišče včeraj preložilo
Marchia, Spiazzija in Giuricina je prijavil svetovalec Tržaškega gibanja Parovel
Led, ki je prekril na Krasu avtomobile in ceste, je povzročil včeraj zjutraj več prometnih nesreč. Najhujša se je pripetila okrog 8.30 na cesti, ki pelje iz Bazovice proti mejnemu prehodu za Lipico. Na ovinku Pri carinski kasarni so kot na tekočem traku kar trije avtomobili drug za drugim, zdrseli s cestišča in se Ustavili ob obcestnih drevesih, sko-raj povsem uničeni. Iz razbitin so bolničarji Rdečega križa izvlekli štiri ranjence. Od vseh se je najhuje ranil Filibert Benedetič, ravnatelj slovenskih programov na Radiu Trst ^ in predsednik odbora za kulturo Pri SKGZ. Proti mejnemu prehodu je peljal z ženo Nadjo Gravner. Benedetič se bo moral zdraviti dva 'Peseca zaradi hudih udarcev v gla-v° in obraz, verjetnega zloma poga-Clce, široke rane po čelu in nosu ter j'cčkratnega zloma reber. Zaradi šo-je bil ob sprejemu na ortopedsko jBiruko katinarske bolnišnice začasno J^cz spomina. Žena Nadja se je tu-m udarila v obraz, vendar na srečo ne hudo. V bolnišnici so ji nudili le Prvo pomoč in ji napovedali, da bo 0 ,revala v desetih dneh.
tretji ranjenec je 26-letni Giusep-pc Natali, po poklicu finančni stražah- Z alfa romeom je treščil v drevo,
vendar tudi on se ni huje ranil. Zaradi odrgnin se bo zdravil pet dni. V tretjem avtomobilu, ki je zaradi ledu zavozil s ceste, se je peljal 39-letni Egene Perisutti (Ul. Gatteri 53). Njega so sprejeli na začasno o-pazovanje in bo predvidoma okreval v 20 dneh. Ranil se je po glavi in obrazu, po udih pa je utrpel številne rane in odrgnine.
Po poledenelih kraških cestah je ledena skorja presenetila še marsikaterega voznika, vendar je na srečo nastala le materialna škoda.
Na prošnjo obrambe je tržaško prvostopenjsko sodišče odložilo včeraj proces proti trem predstavnikom LpT na 5. maj. Tajnika LpT Giannija Giuricina, podtajnika Gianfranca Spiaz-zija in odgovornega urednika glasila LpT »La voce libera« ter obenem predsednika pokrajine Giannija Marchia je prijavil sodišču svetovalec Gibanja za Trst Paolo Parovel, češ da so ga obrekovali prek tiska.
Dogodki, ki doživljajo epilog pred sodiščem, so se pripetili jeseni lani, ko je Parovel obsojal predstavnike
Liste, ker so povabili v Trst predsednika neonacistične koroške organizacije Heimatdienst Feldnerja. Pa rovel je o dejavnosti avstrijskih skrajnežev večkrat pisal in razkrinkal njihove cilje, dosje o njih je predložil tudi pokrajinskemu antifašističnemu odboru, kjer je Marchio posebno negativno reagiral. Toda glavni napadi proti Parovelu so se zvrstili v -listarskem glasilu, ki je oDjavil -osebne žalitve izpod peresa Gianfranca Spiazzija in Giannija Giuricina (»Zero sei«). Parovel je oba ter odgovornega urednika prijavil sodišču, ki je pritožbo smatralo za u-temeljeno in je zato ukrepalo. Na prošnjo branilcev Camberja in Her-meta pa je včeraj razpravo odložilo.
Decembra lani je Parovel že slavil moralno zmago nad listarskim prvakom Gambassinijem. Tudi on ga je osebno in prek tiska žalil, a se mu je moral nato pismeno opravičiti in seveda plačati sodne stroške.
• Deželni inštitut za zgodovino osvoboditve Furlanije Julijske krajine prireja v četrtek, 27. februarja, tretje srečanje v okviru tečaja »Gradivo sodobne zgodovine in didaktika zgodovine«. Srečanje bo ob 16.30 v veliki dvorani liceja Petrarca.
Aretacija prekupčevalca z ukradenim blagom
Včeraj je končal za zapahi tržaškega Coronea 50-letni Marcello Raccar, po rodu iz Pirana in stanujoč v Ul. Baiamonti. Pred sodiščem se bo moral zagovarjati pod obtožbo prekupčevanja z ukradenim blagom. Raccar je bil že dalj časa na sumu karabinjerjev, ki so pred poldrugim mesecem uvedli preiskavo v zvezi z vrsto tatvin v trgovinah in drugih javnih lokabh. Potem ko so mu nekaj časa sledili, so ugotovili da razpolaga v Ul. Giuliani z manjšim stanovanjem v slabem stanju. Pogledali so v stanovanje in odkrili kupe najrazhčnejšega blaga, od računalnikov in radijskih sprejemnikov, budilk in podobnega, do raznovrstnih živil. Z lahkoto se je dalo ugotoviti, da je del tega blaga sad tatvin, ki so jih neznanci izvedli zadnje dni (oziroma noči) decembra v trgovini Lucia Fedeleja in gostilni Silvia Giacodija. Vrednost tega blaga, ki so ga seveda vrnili lastnikom, gre v milijone. Preiskovalci morajo sedaj še izslediti avtorje tatvin.
OD POLNOČI DO PETKA
V teku stavka železničarjev
Opolnoči se je začel cikel razčlenjenih stavk železničarjev v tržaškem, beneškem, milanskem, turinskem in bolonjsketm okrožju, ki se bo zaključil 28. februarja. Stavki botruje zavlačevanje, s katerim državna železniška u-stanova rešuje probleme glede organi-lia, povezane s premestitvami. Danes ves dan bodo ostali križem rok železničarji, ki delajo v stalnih izmenah. Z druge strani bodo vse do 27. februarja stavkali železničarji nočnih izmen, a od 12. ure 27. februarja do 12. ure 28. februarja bodo prekrižali roke še železničarji na vlakih in tisti, ki upravljajo stroje in aparate. Tiskovno sporočilo zveze Unione ferrovieri trasferimenti ne vsebuje nadrobnejših piojasnil.
V starosti 97 let je mimo in tiho •zapustila svoje drage
Marija Čebulec roj. Kert
Pogreb bo danes, 25. t.m., ob 16. uri iz mrtvašnice sežanskega pokopališča.
Žalujoči: sinovi Stanko, Maks in Milan z družinami ter drugo sorodstvo
Sežana, Trst, 25. februarja 1986
Ob izgubi drage mame izreka kolektiv ADRIAIMPEX S.p.A. svojemu direktorju Milanu Čebulcu najgloblje sožalje.
Ob bridki izgubi izražajo g. Milanu Čebulcu in svojcem globoko sožalje Vremčevi.
Ob izgubi Marije Čebulec izrekata svojcem iskreno sožalje družini Bruss in Cressi.
G. Milanu Čebulcu izrekamo iskreno sožalje ob izgubi drage matere
direkcija in kolektiv Adriatherma Sri
.	Dne 23. februarja nas je
zapustil naš predragi mož in * oče
Claudio Čok
Pogreb bo jutri, 26. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Proseku.
Žalujoči: žena Luciana in hči Ka-tia, sestra Nadia in brat Carlo z družinama ter drugo sorodstvo.
Trst, 25. februarja 1986 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob smrti dragega
CLAUDIA
sočustvujejo z družino Čok
družini Cerasari in Loss.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene
Stane Kopitar vd. Offizia
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih bili ob strani, se {»klonili njenemu spominu in jo pospremili k večnemu počitku.
SVOJCI
Trst, 25. februarja 1986
Ob težki izgubi očeta izrekajo Igorju in družini iskreno sožalje
sošolci, ravnatelj in profesorji La razreda RTV poklicnega zavoda J. Stefan
Pestra in koristna dejavnost Slavističnega društva v Trstu
Štiri predavanja o zanimivostih Doline in njene okolice skozi čas
Kdor se le količkaj zanima za probleme slovenskega jezika in književnosti, se zaveda, da je odprtih vprašanj precej. Veliko je nerešenih teoretičnih vprašanj, še več težav pa je najbrž v praksi. In vendar ni malo ljudi med nami, ki so jim ta vprašanja zelo pri srcu in ki si iskreno želijo sami, kaj več storiti na tem področju. Jasno je, da so prizadevanja toliko bolj uspešna, če smo primerno razgledani in čim bolj strokovno pripravljeni. Zato Slavistično društvo priporoča svojim članom, da se naročijo na obe strokovni reviji, ki jih imamo. Jezik in slovstvo ter Slavistično revijo. V vsakem poklicu, ki je kakorkoli vezan na slovenski jezik, je nujno potrebna izobrazba, ki se stalno izpopolnjuje in ki sledi razvoju ter novim izsledkom slavistične stroke. Slavistično revijo naj bi naročale tudi šole, saj težavnost vsebine ne bi smela biti problem in vsak srednješolski profesor bi moral stro-koriia vprašanja primerno posredovati tudi učencem.
Slavistično društvo z zadovoljstvom javlja, da so bile končno dotiskane članske izkaznice. Razdeljevanje teh bo spet nudilo priložnost za srečanje,
na katerem se bodo tudi razgovorili o kakem vprašanju, ki se mu je društvo v zadnjem času posvečalo. Bližajo se letošnja tekmovanja v znanju materinščine naših srednješolcev. Področno tekmovanje za Cankarjevo priznanje bo v soboto, 15. marca, na liceju F. Prešeren in se ga bodo letos prvič udeležili tudi Goričani. Vsi mentorji, ki se mislijo s svojimi dijaki udeležiti tekmovanja, so zato vabljeni na sejo, ki bo v petek, 28. februarja, ob 18. uri, na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20. Poleg že naštetega, bo' na petkovi seji še govor o italijanskih učbenikih ter neustreznih prevodih, ki so v rabi na naših šolah. Svoja stališča bo nato slavistično društvo javno utemeljilo. Iz delovanja Slavističnega društva Slovenije naj še povzamemo informacijo, da se pripravlja strokovno zborovanje slavistov za leto 198G, ki bo verjetno v Ljubljani. Teme strokovnih referatov, ki jih bo izbral poseben odbor, bodo v kratkem razpisane. Slavistično društvo Slovenije pripravlja tudi okroglo mizo o slovenskem pravopisu. Upamo, da bomo o njej pravočasno obveščeni in da se je bo Slavistično društvo Trst lahko aktivno udeležilo. (VRT)
Dolinsko KD Valentin Vodnik se pripravlja na privlačno in pomembno pobudo, ki naj bi obogatila poznavanje naših krajev. Vsebina te poljudnoznanstvene manifestacije bodo zanimivosti Doline in njene okolice v raznih zgodovinskih razdobjih. Oblika, ki je za to posredovanje najbolj običajna in primerna, pa bo serija večerov »V besedi in sliki«, ko bodo v društvenih prostorih v Dolini gostje zgodovinarji, arheologi in raziskovalci, ki so se iz znanstvenega ve-dika zanimali za Dolino in za njeno okolico.
V	načrtu so štirje predavanja, ki bodo vsak petek ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini, začenši z 28. februarjem. Prvi bo v okviru ciklusa z naslovom »Zanimivosti Doline in njene okolice skozi čas« predaval Stanko Flego, arheolog ijubitelj, ki bo svoje znanstveno predavanje o arheoloških najdiščih na področju dolinske občine dopolnil ■ z diapozitivi. Časovni razpon, ki ga je predavatelj zaobjel v svoji raziskavi, gre od kamene dobe do srednjega veka. Predavatelja bo predstavil ravnatelj zgodovinskega odseka pri NŠK Milan Pahor.
V	petek, 7. marca, bo o izvirih in
jamah v Dolini in okolici govoril Stojan Sancin. Predavanje, opremljeno z diapozitivi, je že bilo v Boljuncu in Prebenegu, tema pa ostaja aktualna in zanimiva.
Naslednji petek bo gost KD V. Vodnik Marta Verginella, ki bo govorila o družinskih strategijah v Dolini. Argument ni ■ le privlačen, temveč tudi neobičajen, govor bo o rojstvih, porokah in smrtih, o razvoju družinskega mikrokozmosa, o strukturi in odnosih med člani družine, skratka o vsakdanjem življenju nekoč. To predavanje na zgodovinsko antropološko Hemo pa bo predstavila Sheila Laurenčič.
Zadnje petkovo srečanje bo 21. marca: KD V. Vodnik je povabilo posebno kulturno umetniško skupino, ki bo. poljudnoznanstvenim srečanjem dodala še drobec umetnosti. Prisostvovali bomo Istrskemu večeru.
Pobuda, ki se je loteva dolinsko društvo, naj bi bila uvod v resnejšo in trajnejšo predavateljsko dejavnost. Predavanja o vaški preteklosti bi morala zanimati vse vaščane, tudi tiste, ki nimajo pravega odnosa do društva. Obenem odpira pobuda sodelovanje z zamejskimi kulturnimi in raziskovalnimi ustanovami. (Dam)
SLOVENSKO , , STALNO „ „ "GLEDALIŠČE V TRSTU
300. premiera
IVAN CANKAR
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Režija:	JOŽE BABIČ
PREMIERA
v petek, 28. febr., ob 20.30 — ABONMA RED A - premierski
PONOVITVE
v soboto, 1. marca, ob 20.30 — ABONMA RED B - prva sobota po premieri
V nedeljo, 2. marca, ob 16. uri — ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
v torek, 4. marca, ob 16. uri — ABONMA RED H - mladinski
v sredo, 5. marca, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo
v četrtek, 6. marca, ob 20.30 — ABONMA RED E - mladinski v četrtek
v soboto, 8. marca, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri
v nedeljo, 9. marca, ob 16. uri — ABONMA RED G - druga nedelja po premieri
gledališča
VERDI
Jutri, 26. februarja, ob 20. uri četrta predstava Mozartove opere (red E/H) »Figarova svatba«.
Ponovitev v soboto, 1. marca, ob 17. uri.
Tržaško gledališče Verdi prireja od 4. do 8. marca ciklus petih koncertov za šole. Koncerti, primerno predstavljeni in komentirani, bodo v mali dvorani in bodo trajali od 9. do 10. Ure. Vse šole, ki so za to zainteresirane, si lahko že sedaj rezervirajo prostor. Vstopnica stane 500 lir. Blagajna je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 13. ure ter od 16. do 19. ure.
ROSSETTI
Danes, 25. februarja, ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro di Roma predstavila »Varietà« z M. Ranierijem, M. Merbni. Za abonente 30-odst. popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	soboto, 1. marca, ob 18. uri: Koncert akademskega zbora Ivan Goran Kovačič, Zagreb.
Mala dvorana
Danes, 25. t. m., ob 19.30: Malo za šalo, malo zares - Andres Valdes, večer pantomime.
V	nedeljo, 2. marca, ob 22. uri: Pshychic TV.
V	torek, 4. marca, ob 19.30: Mladi mladim. Bojan Gorišek, klavirski recital.
Srednja dvorana
Jutri, 26. t. m., ob 20. uri: Chri-stophoros — slovesno predvajanje slovenskega filma in pogovor z ustva-
V	četrtek, 27. t. m., ob 19.30: P. Merku »Kačji pastir«. Slovensko narodno gledališče Maribor - Opera in balet.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 25. februarja, ob 20. uri: L. Pirandello »šest oseb išče avtorja«. Režija Mile Korun. Predstava bo v Solkanu za red izven.
Ponovitev jutri, 26. t. m., v Solkanu za red S - sreda in izven.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
in SKD F. VENTURINI
vabita danes, 25. t.m., ob 20.30 v Domu Toneta Ukmarja - Mira pri Domju na
KONCERT
MINIMALNE GLASBE
Nastopa
ANSAMBEL
ZA DRUGO NOVO GLASBO IZ BEOGRADA
Izvajal bo dela Miodraga Laza-rova - Pashuja, Vladimira Toši-ča, Marjana Šijanca in Miše Saviča.
koncerti
Glasbena matica priredi v sredo, 5. marca, ob 20.30 v gledabšču F. Prešeren v Boljuncu koncert orkestra harmonik kultumo-umetniškega društva SONJA MARINKOVIČ iz Novega Sada. Dirigent Milan Simin.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška
20, razstavlja svoja dela Jože Ciuha.
V	tržaški občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja do 26. februarja svoja olja slikar Fabio Zubini.
kino
ARISTON — 16.00, 22.00 II ritorno delle aquile, krim., VB 1985, 110’; r. John Frankenheimer; i. Michael Cai-ne, Anthony Andrews.
EXCELSIOR I — 16.00 , 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rour-ke. Kim Basinger. (O)
EXCELSIOR II — 17.30, 21.45 Plenty, dram., ZDA 1985, 124’; r. Fred Sche-pisi; i. Meryl Streep, Sam Neill.
FENICE — 17.00, 22.15 Vado, fant., ZDA 1985, 91’; r. Richard Fleischer; i. Arnold Schwarzenegger, Brigitte Nielsen.
GRATTACIELO — 15.30, 22.15 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91’; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
NAZIONALE I — 16.00, 22.00 Ammaz-zavampiri, fant., ZDA 1985, 110’; r. Tom Holland; i. Chris Sarandon, William Ragsdale, (O).
NAZIONALE II — 16.00, 22.00 Erotie seduction, pom., (QO).
NAZIONALE III — 16.00, 22.00 Super-girls in 3 D, porn., (GO).
EDEN — 15.20, 21.15 E’ tutto per te Sybille in Amore top secret, porn., (GG)
LUMIERE FICE — 16.00, 22.00 China Blue, er. krim., ZDA 1984, 106’; r. Ken Russel; i. Kathleen Tumer, Anthony Perkins, (GG).
CAPITOL — 16.00, 21.30 Passaggio in India, dram., Angl. 1984, 163’; r. David Lean; i. Judy Davis, Victor Ba-nerjee.
ALCIONE — 15.30, 22.10 La bella addormentata nel bosco, ris.; r. Walt Disney.
MIGNON — 16.00, 22.15 II papa del Greenwich Village, kom., ZDA 1984, 120’; r. Stewart Rosemberg; i. Mickey Rouke, Eric Roberts.
VITTORIO VENETO — 16.00, 22.00 II piacere, er. kom., It. 1985, 90’; r. Joe d’Amato; i. Lili Carati, Laura Genser, (GG).
RADIO — 15.30, 21.30 La casa delle vedove, pom., (OO).
Prepovedano mladini pod 14. letom (G) -18. letom (GG)
GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju
z deželnim sedežem RAI v Trstu Ciklus koncertov
MLADI MLADIM
V četrtek, 27. t.m., ob 18. uri v avditoriju deželnega sedeža RAI v Trstu Ul. F. Severo 7
Silvio Sirsen - klavir
Grieg, Schumann.
Vabljeni!
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi jutri, 26. februarja, ob 18. uri na otvoritev razstave
KONTINUITETA MODERNIZMA V SODOBNI SLOVENSKI UMETNOSTI
Janez Bernik Zmago Jeraj Lojze Logar Emerik Bernard Andrej Jemec Marija Rus Gustav Gnamuš Bojan Gorenec Matjaž Počivavšek
Razstavo bo predstavil umetnosti kritik JURE MIKUŽ.
Privekal je mali
DE VAN
Srečnima staršema Nives in Frankotu iz srca čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo v življenju
mama, oče in sestra
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Foto Trst 80 sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v petek, 28. t. m., ob 19.30 v. prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v Ul. sv. Frančiška 20,
2.	nadstropje.
SPDT prireja v četrtek, 27. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje znanega tržaškega planinca Ettora Tomasija, ki bo s pomočjo diapozitivov predstavil KARNIJSKE ALPE.
Celodnevna osnovna šola I. Gruden in SKD Vigred iz šempolaja prirejata
V	petek, 28. februarja, ob 20.30 PREŠERNOVO PROSLAVO. Nastopajo učenci osnovne šole in dramska skupina SKD I. Gruden z veseloigro v narečju »Kje je meja?«.
KD Primorsko vabi na KULTURNI VEČER v soboto, 1. marca, ob 20.30 v srenjsko hišo v Mačkoljah. Gost Večera bo PD Slovenec z nastopom mešanega pevskega zbora in veseloigro »Ambet je bjeu«.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na predavanje z diapozitivi v četrtek, 27. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, na temo SPREHQD PO PRETEKLI UMETNOSTI POSOČJA. Predaval bo prof. Milko Rener.
Zveza slovenskih kulturnih društev -
3.	pregled slovenskega filma. V petek, 28. t. m., v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu ob 18.00 in 20.30 film OVNI IN MAMUTI Filipa Robarja-Do-rina. Ob 20.30 srečanje z režiserjem in predstavnikom VIBA film.
KD F. Venturini in Slovenski klub
priredita koncert ansambla ZA DRUGO NOVO GLASBO iz Beograda danes, 25. februarja, ob 20.30 v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Vstop prost. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
V	petek, 28. t. m., ob 18.00 premiera mladinske veseloigre FIGOLE FAGO-LE. Izvaja mladinska dramska skupina, režija Olga Lupine, scena in kostumi Jasna Merkù, glasba Aleksander Vodopivec. Ponovitev v soboto, 1. marca, ob 20.30 in v nedeljo, 2. marca, ob 17. uri.
izleti
KD Rovte - Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 30. in 31. marca na Krško (na Dolenjskem) in okobco z dvema ekskurzijama. Vpisovanje po telefonu na št. 827-528 in 827-808 od torka dalje.
menjalnica	nakupni tečaji 24.2. me
Ameriški dolar		1.550,-	Japonski jen		7.—
Nemška marka		679.—	švicarski frank		810,—
Francoski frank		219,—	Avstrijski šiling		96.—
Holandski florint		600.—	Norveška krona		215,—
Beigijstu frank		31.-	švedska krona . 		211.—
Funt šterling		2.250.-	Portugalski eskudo ....	10.—
Irski šterling		2.040,—	španska pezeta .....	10.—
Danska krona		182-	Avstralski dolar		1.050.—
Grška drahma		10,-	Debeli dinar		4,10
Kanadski dolar		1.100.—	Drobni dinar		4,10
■	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881
BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domio 831-131
LLOYD TRIESTINO Dl NAVIGAZIONE TRST
M/N »DIONEA«
Sporočamo cenjenim strankam, da bo M/N »DIONEA« ponovno vzpostavila linijsko zvezo od 27. februarja 1986 dalje z istrskimi obalnimi mesti Koper - Izola - Piran - Umag - Novigrad - Poreč - Rovinj - Pulj. Informacije in rezervacije: Lloyd Triestino di Navigazione, Ul. delj Orologio 1 — 34100 Trst — Telefon: 040/7785428-205 — Telex: 460368
včeraj-danes
Danes, TOREK, 25. februarja
TARAS
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 17.45 — Dolžina dneva 10.54 — Luna vzide ob 18:50 in zatone ob 7.33.
Jutri, SREDA, 26. februarja MATILDA
Vreme včeraj: temperatura zraka 3,3 stopinje, zračni tlak 1002 mb rahlo narašča veter 35 km/h severovzhodnik s sunki 50 km/h, vlaga 62-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 6,7 stopinje.
Plimovanje: ob 4.00 najnižja —32 cm, ob 9.44 najvišja 44 cm, ob 16.04 najnižja —60 cm, ob 22.32 najvišja 52 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovanni R§valico, Andrea Santangelo, Alice Sossi, Roberta Pozzi Mucelli, Elisa Bellian, Valentina Murenu, Silvia Fragiacomo. Giorgio Meloni.
UMRLI SO: 86-letni Angelo Lazzari,
88-	letna Maria Rade, 62-letni Renato Sodnich, 80-letna Lucia Sfrecola, 81-letni Cesare Pellize, 74-letni Domenico Passelli, 82-letna Carla Purich, 83-letna Franca Maria Cialetta, 51-letni Lucio Tomizza, 58-letna Eugenia Bensa, 84-letna Ljubica Bakic, 49-letni Claudio Cok, 83-letni Carlo Marchi, 85-letna Maria Vlassich, 92-letna Tea Ermani,
89-	letna Teresa Zorn.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 24. februarja, do sobote, 1. marca (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Fernetiči (tel. 229-355) samo po tele> fonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Fernetiči (tel. 229-355) samo po telefonu za najnujnejše primere.
* (od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Fernetiči (tel. 229-355) samo po telefonu za najnujnejše primere.
prispevki
V	spomin na Livija Vorusa (Micio) daruje družina ’ 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek - Kontnvel, 25.000 lir za sekcijo KPI Dobna in 25.000 Ur za sekcijo KPI na Greti.
V	počastitev spomina Ljudmile Suba-nove daruje Milena Lavrenčič 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Stanka Vuka in Danico ter Pinka Tomažiča daruje Gabrijela Vuk-Sedmak (Križ 306) 40.000 Ur za glasilo KPI Delo.
V	spomin na Srečka Križmančiča daruje Andrej MetUka z družino 15.000 Ur za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Karle Lupine daruje družina Kosmina 30.000 Ur za OPZ Vesela pomlad.
V	spomin na bratranca Ivana MiUča darujeta Marija Cibic - Prašel 15.000 Ur in Ana Cibic 10.000 Ur za cerkveni pevski zbor na Proseku.
V	spomin na Vinka Križmančiča darujeta Majda in Sandi-Cergol 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marija Kralja darujejo člani cerkvenega pevskega zbora Sv. Jernej 120.000 lir za popravilo orgel.
Namesto cvetja na grob Marija Kralja darujeta Mario in Albina Kralj 10.000 Ur za sklad M. čuk.
Popravek:	Ob	10. obletnici smrti
moža Virgilia, nekdanjega godbenika, daruje žena Vida Mora 50.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina in ne za Godbeno društvo Prosek, kot je bilo pomotoma objavljeno.
mali oglasi
KUPIM rezervoar, za plinsko olje (2 toni) in peč - rabjena, v dobrem stanju. Tel. 220-140.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče urad-nico/ka z znanjem knjigovodstva in prakso na računalniku IBM, obvezno lastno prevozno sredstvo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnica, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Knjigovodstvo«.
VESPO 125 PX prodam. Tel. 226-560 ob urah kosila.
MOTORNI KOPAČ 6-7 KS iz druge roke, takoj kupim. Telefon na št. 0481/882-330.
NUDIM POMOČ kot hišna pomočnica. Tel. 003866/23933.
UGODNO PRODAM prikoUco za frezo nibbi, nosilnost 14 stotov, z volanom in kardanom. Tel. 228-292.
PRODAM vinograd 2.000 kv. m v Dolini. Tel. 040/228-373.
VESPO PX 125 sinje metalizirane barve v odUčnem stanju prodam. Telefonirati na št. 228-296.
20-LETNO DEKLE s kvalifikacijo tajnice in znanjem nemščine in srbohrvaščine išče katerokoU službo. Telefonirati ob uri kosila na št. 228-597.
PRODAM otroška oblačila in voziček. Tel. na št. 730-495.
PRODAM udobno trisobno stanovanje v lepem kraju Gorice, prosto konec avgusta. Samo direktno zainteresirane osebe naj telefonirajo na štev. 0481/86464 ali 32135.
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE aU hišo z vrtom v Trstu ah bUžnji okohci kupim. Tel. 414542 od 10. ure dalje.
Slike, ki niso le spomin
FENIKS
'■i-
Trubar se je prav gotovo lovil pri sukanju peresa, ker je vsak začetek težak, kaj šele, ko se lotiš prve tiskane besede v kakem jeziku, pa nimaš vzorov, temveč le velike dvome. Tudi zato je Trubar vreden spoštovanja.
Prav tako nam zbujajo spoštovanje ljudje, ki so nekako pred sto petdesetimi leti začeli pisati sodobno književnost v hebrejščini. Po osemnajstih stoletjih je spet zaživel jezik, ki se ni več govoril, temveč je služil le pri pouku teologije. Tile pisatelji so želeli pisati v »čisti«, »neonesnaženi«, »vzvišeni« hebrejščini, zato so šli k viru legend in poezije, k bibliji; 'a kaj, ko je ves biblijski jezik obsegal komaj osem tisoč besed! Kljub temu so se lotili z začetnim kapitalom 8000 cekinov celega sveta modernega človeka, njegovih odnosov in čustev, vseh reči, ki ga obdajajo. To je tudi šlo, ko je Avraham Mapu leta 1850 v svojem romanu Ljubezen do Ciona opisoval v biblijskem jeziku življenje za časa preroka Izaije. Ko pa je v drugem romanu opisoval življenje Judov v vzh. Evropi devetnajstega stoletja, se je zadeva skomplicirala zaradi besedišča, ki je omejevalo njegove izrazne možnosti: slog se zdi naiven in izumetničen. Res, občutke in lepote narave je že lahko opisal, saj so mu bili pri tem psalmi še kako v oporo; za drevesa in cvetje, ki ga je obdajalo, pa ni imel ustreznih besed. Planik v Palestini ni bilo nikoli. . . Pa si je pomagal s »hišami oči« za naočnike, z »železnim vozom« za vlak, s »hišo obedovanja« za restavracijo, teleskop pa je opisal kot »cev, skozi katero bi mahovina na zidu bila kot libanonske cedre«.	. ,
Od tedaj je hebrejščina naredila nesluteno velikanske korake. Še konec prejšnjega stoletja je Mendele Moher Seforim obogatil jezik z 20.000 besedami iz Mišne, ogromnega postbiblijskega sklada izrazov. In končno se je sklenila celotna revolucija ob izgradnji novega življenja in kulture v Izraelu.
Današnja hebrejščina, ki ji pravimo »ivrit«, služi odlično vsem potrebam vsakdanjega življenja in književnosti: navadni pogovor, tehniška razprava, sodna obravnava, radijsko poročanje z nogometne tekme, s hitrostjo 200 besed na minuto, besede jeze in ljubezni. . . Ta silni razvoj jezika danes omogoča pisatelju, da je kar se da subtilen, rafiniran, da opiše še tako drobne koščke svojega notranjega sveta.
In vendar ni bilo lahko. Hebrejščina, izvrit, ni Lazar, ki je vstal od mrtvih, ni šlo za čudo. Prej naj bi bil ivrit Trnuljčica, ki jo je princ prebudil iz dolgega sna; njene kosti niso trohnele, bila je in ostala lepotica. In sedaj, ko se je z nito žensko, okrašeno	z dragulji in	odeto	v	škrlat,	privesti do tega,	da	se	bo
nito žensko, okrašeno	zdragulji in	odeto	v	škrlat,	privesti do tega,	da	se	bo
lotila vseh domačih del; kuhanja, ribanja, okopavanja vrta izza hiše. Pigmaiion-ska situacija narobe.
Judovski pisatelj Aharon Meged pripoveduje, kako se je po maturi leta 1938 podal v kibuc blizu Hajfe, ker ga je tedaj prevzelo pionirsko vzdušje. Starši, pripadniki izobraženega dela srednjega sloja, bi ga bili raje videli na univerzi, a Meged je šel svojo pot, ki ga je pripeljala v pristanišče. Tu je delal za težaka v pisani druščini, v neverjetnem konglomeratu pomorščakov iz vseh dežel, Arabcev, angleških uradnikov, židovskih priseljencev z vseh strani neba, judovskih proletarcev iz Soluna, sinov delavcev iz grškega pristana. In prav ta svet je téma enega	izmed prvih	Megedovih del.	Prve pisateljeve	težave	so
bile že pri naštevanju	raznih delov	ladje	in	primitivne mehanizacije, ki	so	jo
rabili pristaniščniki pri svojem delu. Hebrejska terminologija je bila izredno skopa in pomanjkljiva — rabili so angleške in arabske izraze — in biblijska pripoved o Noetu je bila res premajhna opora. In vendar je pisatelj napisal svoje delo.
Štirideset let po tistih Megedovih težavah je v Izraelu na tisoče pomorščakov in pristaniških delavcev, trgovska mornarica pluje po vseh morjih in obstaja slovar pomorske terminologije, kot ga imajo pač vsi jeziki tega sveta.
Sicer to ni bil največji Megedov problem. Na j večji problem je bil pri prevajanju govorice tistega konglomerata v ivrit. Arabščina, angleščina, ji-diš, ladino, govorica solunskih pristaniščnikov se že da prevesti, le »izmisliti« si je treba žargon v novem jeziku brez žargonov, ki pa mora zveneti kar se da naravno. Kajti takrat ni bilo tipičnih govoric, na primer tiste govorice, ki je v rabi med rudarji. Rudarjev pa je v Izraelu sploh malo, le ti pa so bili še do včeraj ali trgovci ali lekarnarji ali bančni uradniki. . . Zato, ko je bilo treba podati dialog v realističnem slogu, si imel občutek, da je vsak stavek edinstven, kot da ga ne bo nihče nikoli več, ne prej ne pozneje, izrekel.
Današnja književnost v hebrejskem jeziku je samosvoja, ker je šla po svoji Poti: posejana z drugačnimi liki od klasičnih likov judovske književnosti. Nič več se po njej ne sprehajajo rabini, drobni lastniki drobnih trgovin, sveti možje, talmudisti, »Luftmenschen«, temveč delavci, priseljenci, vojaki. Za razliko °d prejšnjih getovskih ambientov je današnji bolj podeželski kot meščanski. Evropski, »klasični« ambient je le še v spominih staršev oseb, ki nastopajo v izraelskih delih. Ta književnost se je rešila tradicionalnih apologetskih tem in primerjanja Judov z Nejudi, torej vsega tega, kar še danes prevladuje v evropski in ameriški židovski književnosti. Miti so se obrnih: medtem ko so prejšnje generacije pisale o narodu, ki išče svojo zemljo, danes pišejo^ o zemlji, ki išče svoj narod; in kar so bili za stare pisatelje folklora in običaji, to je danes za izraelske pisatelje Erec Izrael, Zemlja izraelska. Morda pa niti ne niore biti drugače v edini deželi na tem svetu, kjer se starši učijo materinščine od svojih otrok.
italijanska televizija
Prvi kanal
10.30	Tre anni - 3. nadalj.
11.30	Vetrina del festival di Sanremo
11.55	Vremenska napoved 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.00	Halo... kdo igra?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Halo... kdo igra?
14.15 Quark - poljudnoznanstvena oddaja
15.00	Ital. kronike
15.30	Pogovor o preventivnem zdravljenju
Rak na želodcu
16.00	Smučanje
16.30	Magic! - risanke Braccio dì fetrro
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Magic! - risanke
17.55	Šola in vzgoja: Slovar
18.30	Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Spot - oddajo vodi Enzo Biagi
21.50	Dnevnik
22.00	Notturno - 4. nadaljevanje
23.05	Vetrina del festival di Sanremo
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti 00.15 Šola in vzgoja:
Prvo leto življenja
Drugi kanal
9.30 Televideo 9.50 Smučanje
11.30	Televideo
11.55	Cordialmente - oddajo vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Kot mi
13.30	Capitol - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35 Tandem - popoldanski program
za otroke
Aktualnosti in elektronske igre
15.15	Sigillo rosso - tekmovanje 16.00 Šola in vzgoja: Potovanje po Antarktiki
16.30	Pane e marmellata - program
za otroke	.*•
D’Artacan - risanka
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Danes iz parlamenta
17.40	Danes in jutri
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Marlowo, il poliziotto privato Igrata Robert Mitchum, Charlotte Rampling
22.05	Dnevnik 2 - Vesti
22.15	Gremo v kino
22.20	Dnevnik 2 - Dossier
23.25	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.35	Gianni e Pinotto contro il dr. Jekyll - film
Igrata Bud Abbott in Lou Castello
Tretji kanal
12.25	Smučanje
13.15	Avanture dobrega vojaka Švejka 12. nadalj.
14.10	Johann Sebastian Bach - koncert
15.15	Kolesarstvo
16.00	Šola in vzgoja: Stari narodi
16.30	Šola in vzgoja: Po Evropi
17.00	Dadaumpa - glasbeni program
18.10	L’Orecchiocchio - glasbeni program
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
20.05	O ribolovu
20.30	A corpo... libero - plesi in noše 21.50 Geo
22.45	Dnevnik 3
23.20	Fiziki - 1. oddaja
jugoslovanska televizija
Koper
13.00	Smučanje
14.15	TV novice
14.25	Uboga Klara - TV film
15.10	Zgodba z naslovne strani - film
16.45	Otroški program - risanke Veliki greben - TV film Velika noga - divji doček
18.30	Pacific International Airport
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednje vesti:
TRST — Razvoj pogajanj za krajevne uprave
TRST — Sprejem na konzulatu SFRJ kolektiva SSG
TRST — Okrogla miza o zakonu Basaglia
TRST — O kinoteki FJK FIANCA VALLO — Beli teden slovenske šole
19.30	TVD Stičišče
19.50	Rokomet
20.30	Diplomatske skrivnosti - TV film
21.40	Rokomet
23.00	Čarobna gora - TV nadalj.
Ljubljana
9.50	Smučanje
12.25	Smučanje
16.00	Teletekst
16.15	Poročila
16.30	Smučanje
17.30	Giselle - v uprizoritvi baletne šole iz Maribora
18.00	Spored za mlade: Ex Libris
18.45	Risanka
19.00	Danes zasavski obzornik
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Vitkost za vsako ceno - drama
21.05	Integrali
22.20	TV dnevnik 22.35 SP v rokometu
Zagreb
8.30	Pisani avtobus
9.00	do 12.30 TV v šoli
13.40	Jugoslovansko-albanski odnosi
14.40	Zdravo mladi
15.10	TV v šoli
17.25	Kronika Osijeka
17.45	Pisani avtobus
18.15	Znanstveni pogovori
18.45	Številke in črke - kviz
19.30	TV dnevnik
20.05	Reforme v socializmu: NDR
21.00	Ryanova hči - film
23.55	Poročila
zasebne
CANALE 5
8.35 Alice - TV film
9.00	Una famiglia americana -
9.50	General Hospital - TV roman
10.45	Facciamo un affare
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Big - kviz
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - TV nadalj.
14.30	La valle dei pini - TV film
15.30	Così gira il mondo
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	II mio amico Ricky - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Dallas - TV novela
21.30	Falcon Crest - TV nadalj.
22.30	Nonsolomoda
23.30	II grande golf di Canale 5
00.30 Sceriffo a New York - T Vfilm
RETEQUATTRO
8.30	Soldato Benjamin - risanka
9.00	Destini - TV novela
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	La sposa dui mare - film
11.45	Magazine
12.15	Amanda - TV film
12.45	Ciao ciao
14.15	Destini - TV novela
15.00	Agua viva - TV novela
15.50	Dinamite bionda - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadalj.
20.30	I fichissimi - film
22.20	Tre cuori in affitto - TV film
22.50	Mash - TV film
23.20	Arabesque - TV film
00.20 Ironside - TV film
1.20	Mod Squad i ragazzi di Greer -
ITALIA 1
9.40	Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da sei milioni di dollari -
postaje
13.30	Help! - kviz
14.15	Deejay Television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn - program za otroke
18.00	La casa nella prateria -
19.00	Gioco deUe coppie - kviz
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Risanke
20.30	Superman - film
23.30	Sette note in nero - film
1.20	Cannon - TV film
TELEPADOVA
7.30	Risanke
9.00	TV film
10.00	Missione impossibile - TV film
11.00	II ritorno del Santo - TV film
12.00	Andrea Celeste - TV novela
13.00	Risanke
14.00	Anche i ricchi piangono
14.30	Innamorarsi - TV novela
15.00	Andrea Celeste - TV novela
16.00	Risanke
19.00	Carmin - TV novela
20.00	Risanke
20.30	l’odissea del Neptune nell’impero sommerso - film
22.30	I giorni del furore - TV film
23.30	Šport
TRIVENETA
13.30	Sampei - risanka
14.00	Bellamy - TV film
15.30	Testa di rapa - film
17.00	Hugo il re del judo - risanka
19.30	Disperatamente tua - TV novela
20.15	Ufo, allarme rosso... attacco alla Terra! - film
22.00	Dražba
00.10 La notte degli stregoni - film
TELEFRIULI
13.00	Lamù - risanka
13.30	Senorita Andrea - TV novela
15.30	Musicale
18.30	Dokumentarec
19.00	Telefriuli sera
19.30	Senorita Andrea - TV novela
21.45	Nogomet
01.00	Buonanotte Friuli
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30- 13.00 Pisani Usti: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Glasba p» željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo! 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 15.45 Postni govor; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom; nato:	Glasbene skice;
17.10	Mi in glasba: nagrajenci mednarodnega natečaja Mario Del Monaco in simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Antona Natuta;
18.00	Ulrich Lauterbach: »Obisk od zunaj«.-Radijska pripoved; 18.50 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.00 H. Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov: pesmi in plesi Makedonije;
14.40	Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Poletje ’86 z Radiom Koper in Kompasom;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano: 10.00 Popevka tedna; 10.00 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Prost vstop;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.03 Ulva; 21.30 Neuvrščeni; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Pop>oldanski glasbeni program; 15.00 Namišljeni bolnik, radij, priredba;
15.45	Sublime - p>op»ldanski glasbeni program; 16.00 Gledališki oder; 16.15 Poletje ’86 z Radiom Koper in Kompasom; 16.33 D. J. Tours Adventure;
17.00	Črno na belem; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Poznani dirigenti: George Szell; 20.00 do 6.00 Nočni glasbeni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val-jutranji program; 9.00 Radio anch’io;
10.30	Popsevke skozi čas; 11.10 Pronto quiz; 11.30 Una vita - radij, predba; 12.03 Via Asiago Tenda; 14.03 Master City; 15.03 Oblò; 16.00 H Paginone;
17.30	Radiouno jazz; 18.05 Programi pristopanja; 18.30 Glasbeni program;
19.20	Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 Ancora i comici - 6. oddaja; 20.45 Glasbena pavza; 21.03 Poeti pred mikrofonom; 22.00 Drevi tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov - nočni program.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 Dnevni jutranji glasbeno-govomi program; 8.00 Šola in vzgoja; 8.45 Andrea - radij, priredba; 9.32 Salviamo la faccia; 10.13 Mlini na veter; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame tre; 15.00 Popoldanski glasbeno-govorni spored; 18.32 čas za glasbo; 21.00 Radiodue sera jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program; 23.28 Zaključek programov - nočni program.
LJUBLJANA
5.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 -
15.25	Popoldanski mozaik: 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00 glasba; 18.00 Sotočja;
18.45	Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute z ansamblom Greentonn jazz band; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Ljudska čarovna medicina« (revma); 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Od premiere do premiere; Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno.
V soboto v Kulturnem domu v Sovodnjah
Sest zborov nastopilo na reviji v počastitev Dneva slovenske kulture
Šest pevskih zborov z nad 120 pevci je sodelovalo na letošnji pevski reviji Sovodenjska poje, ki jo je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravilo KD Sovodnje. Pet zborov je bilo iz sovodenjske občine, kar nedvomno priča o zelo razviti tovrstni obliki kulturnega udejstvovanja na krajevni ravni. Kot gost je na prireditvi, ki je bila v soboto zvečer v nabito polni dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah, nastopil moški pevski zbor »A. Paglavec« iz Pod-gore.
O globokem pomenu proslavljanja slovenskega kulturnega praznika ter o vlogi in vrednotenju kulture v vseh njenih izraznih oblikah, posebej v •našem, manjšinskem prostoru, je v krajšem priložnostnem nagovoru spregovoril predsednik KD Sovodnje Slavko Tomšič.
Pester pevski spored so pričela Sovodenjska dekleta, ki jih vodi Sonja Pelicon, zatem so stopile na oder članice dekliškega pevskega zbora Rupa-Peč pod vodstvom Marjanke čevdek, za njimi pa članice sovo-denjskega ženskega pevskega zbora pod vodstvom Rezi češčut. V osrednjem delu večera je nato nastopil mešani pevski zbor Rupa-Peč, ki ga vodi Dimitrij Rejc, revijo domačih skupin pa je zaključil zbor KD Skala iz Gabrij pod vodstvom Anteka Klan-
čiča. Ob koncu so seveda zapeli tudi gosti, moški pevski zbor »A. Paglavec« iz Podgore, ki ga vodi Marjan Ciglič. Pod njegovim vodstvom je zbor, pomnožen tudi z gabrskimi pevci, ob koncu zapel Zdravljico. Vsaka skupina je na reviji zapela po tri pesmi. Med izvedenimi skladbami je bila posebnega odobravanja deležna skladba »Vipava« na besedilo domačina Franja Rojca in v priredbi Marinke Lasič. Zapel jo je ženski zbor iz Sovodenj.
Program pevske revije so popestrile recitacije članic dramskega odseka KD Sovodnje Tanje Kuzmin, Na-
taše Čaudek, Katje Florehin, Tamare Butkovič in Valentine Milocco v lepih narodnih nošah. Napovedovala je Elizabeta Tomšič.
Sobotna pevska revija v počastitev Dneva slovenske kulture je bila prva pomembnejša prireditev v Kulturnem domu v Sovodnjah, potem ko so bile uspešno odpravljene težave, ki so, žal predolgo, pogojevale redno delovanje. Sicer pa v Sovodnjah že pripravljajo drugo pomembno prireditev, ki bo že čez kakšen teden, ob mednarodnem prazniku žensk.
(Na sliki: mešani pevski zbor Ru-pa-Peč med sobotnim nastopom).
Ob 75 - letnici ustanovitve
Priprave SPD na letošnje goriško smučarsko prvenstvo
Kot že napovedano bo 16. marca na Nevejskem sedlu goriško slovensko smučarsko prvenstvo, ki ga prireja tukajšnje Slovensko planinsko društvo. Prireditev sodi v sklop letošnjih prireditev v počastitev 75-let-nice ustanovitve Slovenskega planinskega društva V Gorici.
V ta namen si odbor SPD prizadeva, da bi na prireditev prišlo čim-več tekmovalcev. Ker je letos bilo na smučarskih tečajih izredno veliko mladih tečajnikov, nameravajo zanje in tudi za vse; druge, ki jih to zanima, prirediti to nedeljo, 2. marca, tekmovalne vaje na Nevejskem sedlu. Mladim smučarjem bodo vaditelji pokazali, kako je treba tekmovati med vratci v slalomu. To bo za vsakogar koristen trening. V ta namen je SPD oskrbelo avtobus, ki bo odpeljal v nedeljo 2. marca na Nevej-sko sedlo. Vpisujejo v Bavconovi trgovini v Ulici Carducci, do četrtka, 27. t.m.
Stavka avtobusov ni ohromila pouka
Včerajšnja stavka uslužbencev avtobusnega podjetja ni imela velikega vpliva na prisotnost slovenskih dijakov v šolah. Kot so nam povedali, je na nižji srednji šoli Ivan Trinko bilo odsotnih le 68 od skupnih 378 dijakov, kar pa je v tem obdobju le
Zaključil se je 14. pokrajinski kongres
KPI znova potrjuje nujnost zaščitnega zakona za Slovence
V Gorici se je v nedeljo popoldne zaključil 14. pokrajinski kongres KPI. Povzetek dvodnevne zelo živahne razprave je v svojem posegu strnil deželni tajnik stranke, Roberto Viezzi, zapopadeni pa so tudi v zaključnem dokumentu tridnevnega zasedanja. V nedeljo so izvolili tudi novo pokrajinsko vodstvo stranke in tri delegate za vsedržavni kongres, ki bo v Firencah aprila. Komuniste z Goriškega bodo na vsedržavnem zborovanju predstavljali Renzo Redivo (dosedanji pokrajinski tajnik), Gianna Pirel-la in Luigino Francovig.
Zaključni dokument 14. pokrajinskega kongresa obsega v prvem delu oceno trenutnega političnega položaja v pokrajini, v drugem delu pa smernice bodočega delovanja stranke v tukajšnji politični stvarnosti. Tako je izrečena ugodna ocena o razvoju političnega položaja v Gradežu, kjer si KPI, z vstopom v odbor skupaj z laičnimi strankami in zelenimi prizadeva za reševanje specifičnih vprašanj te občine. Politično krizo na pokrajini komunisti označujejo kot dokaz dokončanega razpada petstran-
karske koalicije. Možnost izhoda iz sedanjega položaja je v sestavi programskih večin, o čemer bo sicer stranka v zelo kratkem času začela vrsto posvetovanj, in tudi izdelala točen program. Komunisti potrjujejo veljavnost levih koalicij v Tržiču in Ronkah ter delajo za utrditev podobnih rešitev tudi v Štarancanu in Ško-cjanju.
Posebno poglavje je v dokumentu namenjeno specifičnemu vprašanju prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti v pokrajini. Dokument posebej poudarja nujnost zelo hitre odobritve zakona o globalnem varstvu manjšine, zakona ki mora odgovarjati zahtevam skupnosti in zajamčiti ohranitev kulturne in narodnostne identitete ter njenega razvoja.
'Dokument opredeljuje tudi dve pomembni vprašanji s področja mednarodnih odnosov. Tako se komunisti zavzemajo za celotno izpolnitev Osimskih dogovorov, v širšem kontekstu pa za ustanovitev brezjedrskega območja, ki naj zajame severovzhodne dežele Italije, Avstrijo, Jugoslavijo in bližnja območja Madžarske.
Ugotovitve finančne straže v Tržiču
Nekaj sto obiskovalcev diskoteke je bilo brez potrdila o vstopnini
Skoraj ena tretjina od približno 2 tisoč obiskovalcev znane tržiške diskoteke Valentini’s club v Tržiču ni imela pri sebi potrdila o plačani vstopnini. Tako so ugotovili ob koncu tedna med široko zasnovano akcijo finančne straže, pri kateri je sodelovalo okrog petdeset mož in tudi poseben oddelek s psi, ki so izšolani za odkrivanie mamil.
Finančni stražniki so pregledali o-krog 2 tisoč, v glavnem mladih gostov diskoteke. Večina je stražnikom pokazala odrezek o vplačani vstopnini, menda kakih šeststo obiskovalcev pa omenjenega odrezka ni ime-
lo.	Največ posledic bo seveda, imel, na podlagi ugotovitev, lastnik lokala, saj gre menda za zelo obsežno kršenje predpisov o javnih prireditvah in seveda istočasno tudi za utajo davščin.
Finančni stražniki so obiskovalce diskoteke počakali ob izhodu ter od njih zahtevali odrezek vstopnic. Rezultat akcije je bil takšen, kakor smo uvodoma zapisali.
Vzporedna akcija za ugotavljanje prisotnosti mamil pa menda ni bila
Po pripombah rajonov o davku TASCO občina ne bo uvedla četrtega nivoja
Danes bo občinski odbor v Gorici izdelal dokončni predlog glede delitve občinskega ozemlja za določanje višine davka na storitve TASCO. O predlogu bo nato dokončno odločal občinski svet na prihodnji seji, ki bo predvidoma še ta teden ah v začetku prihodnjega. Gre za določitev nivojev obdavčitve, čeprav bodo denarni zneski davka na vsak kvadratni meter površine zgradb v posameznih nivojih znani šele v prihodnjih dneh, ko bo vlada predložila nov odlok. Prvotnega odloka o uvedbi TASCO namreč parlament ne more več pravočasno uzakoniti, odtod potreba po drugem odloku, ki bo predvidoma popravil mnoga določila prvega, čeprav bodo osnovna določila o izračunavanju davka ostala v glavnem nespremenjena.
Po posvetovanju, ki ga je v prejšnjih tednih imel občinski odbornik za finance Obit z rajonskimi sveti, je te dni okvirni predlog o določanju nivojev TASCO izdelala posvetovalna komisija, v kateri so predstavniki vseh svetovalskih skupin v občinskem svetu. Okvirni sporazum so dosegli okrog predloga, ki določa, da v nobenem predelu mesta ne bodo uvedli četrtega, najdražjega nivoja. Daleč največji del občine bo tako v tretjem nivoju, razred nižje pa bodo uvrščeni samo tisti mestni predeli, kjer sta količina in kakovost občin-
skih storitev občutno nižja. Nadalje predvideva sporazum tudi prvi nivo, Pri tem je posvetovalna komisija gotovo upoštevala pripombe in pomisleke, ki so jih izrazili rajonski sveti in o katerih smo že obširno poročali. Odpadel je prvotni nameh, da bi mestno središče uvrstili v četrti nivo. Upoštevali so dejstvo, da živijo prav v centru mnogi starejši občani, pretežno upokojenci, v starih stanovanjih z veliko površino in pa dejstvo, da bi za prebivalce mestnega središča uvedba najvišjega nivoja TASCO skoraj potrojila dosedanji izdatek za odvažanje smeti. Če bo tudi v občinskem odboru in v občinskem svetu obveljala ta usmeritev, bomo torej po vseh mestnih rajonih v Gorici plačevali tretji nivo. V isto skupino nameravajo uvrstiti tudi središči Ločnika in Štandreža, kjer kakovost storitev ne zaostaja za mestnim povprečjem. V drugi skupini naj bi bili ostali predmestni rajoni, kjer je pomanjkanje osnovnih storitev že občutno: poleg preostalih predelov Štandreža in Ločnika, bodo pretežno v tej skupini Pevma, spodnji del Os-lavja, Madonina in verjetno tudi skoraj vsa Podgora, kjer je bil v začetku predviden tretji nivo. Za Pod-goro so upoštevali, da je v primerjavi s centrom Štandreža ali Ločnika kakovost storitev slabša, tako glede storitev v rajonu kot glede povezav z mestom.
Prvi nivo bo veljal na izrazito kmečkih področjih, med katera sodijo Štmaver, del Oslavja, Grojna, Gradiškuta ter najbolj obrobni deli predmestnih rajonov. Za kmečke hiše, tako v prvem kot v ostalih nivojih, je v prvem (in skoraj gotovo bo tudi v drugem) odloku TASCO predvidena možnost SOodstotnega znižanja davka. Problem, kako določiti, katere hiše imajo res pravico do znižanja (kmečke hiše po tipologiji stavbe ali hiše v katerih dejansko živijo kmetje), bodo rešili z ozirom na tipologijo stavbe. Pri tem pa velja opozoriti, da bodo pravico do znižanja priznali le hišam starega kmečkega tipa in ne modernim zgradbam, ki so na papirju kmečkega tipa, v resnici pa imajo vse značilnosti udobnih in celo luksuznih vil.
Koliko bo od novega davka vnovčila občinska blagajna? Približno milijardo in 800 milijonov lir, kar je skoraj dvakrat več kot z davkom za odvažanje smeti, nam je povedal odbornik Obit. Povedati pa je treba tudi, da bo občina zaradi določil finančnega zakona prikrajšana za približno 2 milijardi državnih prispevkov. Obračun torej ni ugoden ne za občinsko upravo, ki bo morala dobro milijardo primanjkljaja kriti z zmanjšanjem izdatkov, ne za občinske davkoplačevalce, ki bodo z novim davkom na storitve plačevali približno dvakrat toliko, kot so doslej.
malenkost več od normalnega povprečja odsotnih zaradi gripe in drugih sezonskih obolenj.
. Podobno je bilo tudi na višjih srednjih šolah, kjer so bili v glavnem prisotni vsi dijaki. Nekaj je bilo zamud ob začetku pouka, saj je stavka morda koga presenetila, nato pa si je vsak pomagal ali z lastnim prevoznim sredstvom ali s pomočjo staršev.
Težave ob začetku pouka je na šolah v Ul. Alviano ponovno povzročilo ogrevanje. Razredi so bili v prvih šolskih urah hladni, nato pa so občinski uslužbenci odpravili okvaro, tako da se je lahko redno odvijal pouk.
včeraj-danes
uspešna. Podobne preglede so pripadniki finančne straže v zadnjem času opravili v raznih diskotekah v naši deželi.
• V deželnem avditoriju v Gorici bodo danes ob 18.30 odprli fotografski razstavi pod naslovom »U-metnost, ustvarjalnost ali tehnologija«. Razstavi pripravlja institut za Mittelevropska kulturna srečanja v sodelovanju z združenjem umetniških fotografov Madžarske.
Veliko ljudi na pustnem sprevodu
Nad deset tisoč oseb je v nedeljo popoldne sledilo sprevodu pustnih voz in mask v Tržiču, zadnji letošnji pustni manifestaciji. Prireditelji so tokrat imeli zares srečo z vremenom, saj je prijeten pomladni dan zvabil na ulice marsikaterega občana, ki bi sicer ostal raje doma. U-speh je bil, vsaj po obisku sodeč, na višku.
V sprevodu, ki se je pričel v Ul. Valentinis, je bilo nad dvajset alegoričnih voz in skupin maškar. Prvo mesto v skupini voz so si prislužili člani pustne bratovščine iz Ville Vicentine, ki so predstavili, kako si zamišljajo svetovno prvenstvo v nogometu. Voz so namreč poimenovali »Messico mundial«. Drugo mesto je žirija namenila skupini iz kraja Buia, Id je po tržiških ulicah razkazovala čudežno žival »Aligambero«. Med skupinami mask je osvojila prvo mesto skupina »Stessa spiaggia stesso mare« iz Tržiča in Ronk. Sestavljalo jo je nad 250 ljudi.
Podražitev
abonmajskih vozovnic
Tako kakor drugod v deželi, se bodo cene abonmajskih vozovnic podražile tudi na Tržiškem, kjer za prevoze skrbi medobčinski konzorcij. Mesečna abonmajska vozovnica za eno progo bo veljala 11.500 lir, posebna mesečna vozovnica za dva odseka ene proge 12.500 lir, abonmajska vozovnica za vse proge 15 tisoč lir. Abonmajske vozovnice se bodo podražile 1. marca, medtem ko so se
1.	februarja podražile (od 350 na 500 lir) navadne vozovnice.
Iz bolnišnice
Tri osebe so bile v nedeljo ranjene v dveh prometnih nesrečah v Gorici. Najhuje se je ponesrečil 18-letni Massimiliano Kovačič iz Ločnika. Med vožnjo z motornim kolesom po Ul. Lungo Isonzo se je v poskusu, da bi se izognil avtomobilu, ki je zavijal na levo, zaletel v parkiran avto. Zlomil si je desno nogo in dobil še druge poškodbe, zaradi Katerih se bo moral zdraviti dva meseca.
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 16. do 22. februarja.
RODILI SO SE: Valentina Mohorič, Veronica Sfiligoi, Stefano Andrea Ferfoglia, Valentina Corsi, Denis Bi-ferari.
UMRLI SO : 84-letna upokojenka Romana Okroglic vdova Thomann, 85-letna upokojenka Maria Brumat, 65-letna upokojenka Albina Famea, 60-letni delavec Vaimi Bubbin, 88-letni Gioacchino Godeas, 81-letni upokojenec Rocco Piticoo, 78-letna upokojenka Elsa Chiurlo, 89-letna upokojenka Giuseppina Podbersig vdova Furlan, 77-letni upokojenec Emilio Furat, 76-letna upokojenka Carmela Cechet Poian, 66-letni upokojenec Eddi Fedele, 86-letna upokojenka Francesca Delpin vdova Vesely, 71-letni upokojenec Rodolfo Fumolo, 88-letna upokojenka Caterina Ardessi, 79-letna upokojenka Elsa Fetbersig, 78-letna upokojenka Lucia Gemma Mattessi, 78-letna upokojenka Ottilia Vidoz Bregant, 89-letni upokojenec Guido Pellarini, 63-letna upokojenka Maria Krpan Rice, 82-letna upokojenka Cesira Culot vdova Rizzi, 78-letni upokojenec Bruno Trani.
OKLICI: šofer Guido Pietro Cibau in trgovska pomočnica Livia Elena De Carlo, agent javne varnosti Gian-riceardo Medelin in uradnica Omelia Mermoglia, uradnik Giulio Redi in učiteljica Viviana Maureni.
POROKE: trgovec Marco Bosciano in gospodinja Marzia Go, obrtnik Fabio Dean in trgovska pomočnica Floriana Scabini, trgovski potnik Rodolfo Zorzut in trgovska pomočnica Ana Saksida, uradnik Ermanno Ferrara in univerzitetna študentka Bruna Donati della Lunga.
predavanja
Slovensko planinsko društvo vabi v četrtek, 27. t.m., ob 20. uri, na predavanje in predvajanje diapozitivov pod naslovom »Ob vznožju Anapurn«. Predaval bo novinar Lojze Abram, u-deleženec na lanski treking odpravi SPD Trst v Himalajo. Predavanje bo v prostorih v Ulici Croce 3.
razstave
V preddverju Kulturnega doma je
do 2. marca odprta razstava »Poklon A. Černigoju«. Obisk, ob delavnikih med 16.30 in 18.30.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi 8. marca ob dnevu žena izlet v Čedad - Landarsko jamo s kosilom v Tolminu. Na razpolago en sam avtobus (izlet je skupen z upokojenci iz Solkana). Vpis izključno na sedežu v četrtek, 27. t.m., od 10. do 12. ure.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Cinger e Fred« M. Mastroiani in G. Masina.
CORSO 18.00—22.(X) »R tenente dei carabinieri«. M. Boldi in N. Manfredi.
VITTORIA 17.30—22.00 »Senza scrupoli«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Star Virgin« Prepovedan mladini pod 18. letom-
COMUNALE Zaprto
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Do zadnjega diha«. 20.00 »Carmen«
SVOBODA Zaprto
DESKLE 19.30 »Vohun imenovan Šivanka«
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.30 G. Battista
Cossa iz splošne bolnišnice na glavn0
pokopališče.
V 1. italijanski nogometni ligi
Košarka: po sobotni zmagi proti Teoremi v moški B ligi
Juve veča prednost ^ Ja(*ra,10V' (posebno Zarotti in Čuk)
zaslužijo pohvalo za nov prvenstveni par točk
V 22. kolu italijanskega nogometnega prvenstva A lige se je zasledovalna pot Rome zaustavila, ker je vodeči Juventus nasul na gostovanju v Bariju istoimenski enajsterici tri gole, Roma pa je na gostovanju v Firencah izbojevala samo točko. Tako znaša sedaj razlika meti prvima na lestvici spet 4 točke. Inter je s prepričljivo zmago potisnil Lecce še bolj na dno lestvice, s klasičnim 2:0 je Torino odpravil Milan. Omeniti velja zmago A-talante, ki se je pomaknila v bolj mirne vode, kar pa ni uspelo Avellimi in Udineseju, ki sta morala pred domačimi gledalci prepustiti zlata vredno točko Pisi oziroma Comu.
IZIDI 22. KOLA: Atalanta - Samp-doria 2:1; Avellino - Pisa 1:1; Bari -Juventus 0:3; Fiorentina - Roma 1:1; Inter - Lecce 3:0; Torino - Milan 2:0; Udinese - Como 2:2; Verona - Napoli 2:2.
LESTVICA: Juventus 35, Roma 31, Napoli 26, Milan, Torino in Inter 25, Fiorentina 23, Verona 21, Sampdoria, Atalanta in Pisa 20, Como 19, Avellino 18, Udinese 17, Bari 15, Lecce 12.
PRIHODNJE KOLO (2. 3.) : Como -Avellino; Fiorentina - Atalanta; Juventus - Udinese; Lecce - Bari; Milan - Verona; Napoli - Torino; Roma - Inter; Sampdoria - Pisa.
Z zmago v Catanii pozabili na Cagliari
Preporod Triestine
Catania - Triestina 0:2 (0:1)
STRELCA: v 45. minuti De Falco, v 85. minuti Romano.
CATANIA:	Onorati, Longobardo,
Maggiora, Pellegrini, Qnofri, De Si-mone, Puzone, Draglia, Mandressi, Borghi, Pucci (v 80. min. Pedrinho), Marigo, Piccone, Polenta in Dubbia.
TRIESTINA:	Bistazzoni, Bagnato,
Braghin, Dal Prà, Cerone, Menichini, De Falco, Orlando, Di Giovanni ( v 83. min. Strappa), Romano, lachini, (v 50. min. Scaglia), Gandini, Miele in Salvadè.
Na gostovanju v Catanii je Triestina izbojevala drugo letošnjo zmago v gosteh. Osvojeni točki sta izredno dragoceni, saj je ekipa trenerja Ferrari j a spet med ožjimi kandidati za napredovanje v A ligo. Zmaga sama pa je še veliko bolj dragocena s psihološke ga zornega kota po nerodnem spodrsljaju s Cagliarijem. Po dolgem času se je spet vpisal med strelce iz akcije De Falco, ki je tik pred iztekom prvega polčasa le pretresel mrežo domačega vratarja Onoratija. Domačini so pričeli dokaj px>letno, saj jim voda leze v grlo in so mislili, da bodo goste spravili na kolena. Domačin je nato zašel v krizo in vajeti igre
so prevzeli v roke gostje, ki so terensko premoč kronali z lepim golom z glavo De Falca. V drugem polčasu so domačini poskušali izenačiti, a ta velika želja je potegnila vodo na mlin Triestine, ker so se domačini nekoliko odprli. Priložnosti za zadetek je bilo precej. Končni izid pa je padel samo 5 minut pred koncem po zaslugi Romana.
IZIDI 24. KOLA: Ascoli - Campobasso 4:0; Cagliari - Pescara 0:1; Catania - Triestina 0:2; Cesena - Arezzo 1:1; Cremonese - Bologna 1:2; Genoa - Catanzaro 2:0; Lazio - Sambe-nedettese 1:0; Monza - Empoli 0:1; Perugia - Palermo 0:0; Vicenza - Bre-
scia 0*0.
LESTVICA: Ascoli 35, Brescia 29, Cesena, Vicenza in Empoli 28, Triestina in Genoa 27, Cremonese 25, Lazio in Bologna 24, Samtxmedettese in Perugia 23, Campobasso in Palermo 22, Pescara, Arezzo in Catania 21, Catanzaro 19, Cagliari 18, Monza 15.
PRIHODNJE KOLO (2. 3.): Arezzo - Empoli; Bologna - Monza; Brescia - Genoa; Campobasso - Perugia; Catanzaro - Catania; Palermo - Cesena; Pescara - Cremonese; Sambe-nedettese - Cagliari; Triestina - Lazio; Vicenza - Ascoli.
Predvsem z odlično igro v prvem polčasu so Jadranovi košarkarji v 20. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva osvojili svojo šesto zmago in se tako1 svojim, sicer v soboto maloštevilnim navijačem (le nekaj več kot 1,000) oddolžili za zadnje spodrsljaje.
Zadovoljstvo po sobotnem uspehu v Jadranovem taboru je bilo še večje, ker je vse moštvo igralo izredno motivirano, in v zadnjih minutah srečanja tudi izredno požrtvovalno. Prav v teh, zadnjih in odločilnih potezah je naša ekipa pokazala tudi dokajšnjo zrelost. Brez Bana, Zarot-tija in Rauberja, ki so bili zaradi osebnih napak že na klopi (»Zorro« je bil izključen), so naši fantje s srcem in z zobmi pa tudi s precejšnjo taktično zrelostjo zadrževali žogo in s tem tudi ohranili prednost vse do konca tekme. Njihova zmaga je bila povsem zaslužena!
Za sesti prvenstveni uspeh moramo pohvaliti vse naše košarkarje, vseeno pa je treba poudariti odlična Fabrizia Zarotti ja in Maura Čuka. Zarotti je v prvem polčasu gotovo odigral svoje najboljše srečanje v Jadranovem dresu. Dosegel je kar 20 točk in polovil veliko število odbitih žog pod košema. Škoda, da je temperamentni Fabrizio moralo predčasno na klop zaradi izključitve. EnO svojih bdjšili tekem je gotovo odigral tudi Mauro Čuk, ki ni bil le najboljši strelec srečanja z 29 točkami, odlično je tudi skakal v obrambi, kjer je ulovil kar 8 odbitih žog
Jadran v številkah
METI. 2 TOČKI: K. Starc 2:8; Žerjal 1:3; Čuk 10:15; Zarotti 14:20; Gulič 1:2; Sosič 0:2; Rauber 4:10; Ban 4:8. 3 TOČKE: Žerjal 0:1; Čuk 1:1; Ban 1:4. SKOKI: K. Starc 2 v obrambi, 0 v napadu; Žerjal 3, 0; Čuk 8, 1; Zarotti 7, 4; Gulič 0, 1; Sosič 5, 1; Rauber 3,1; Ban 5, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 1, 2; Žerjal 2,1; Čuk 2,1; Zarotti 3, 5; Sosič 0,1; Rauber 1,1; Ban 5,1. ASISTENCE: K. Starc 4; Žerjal 4; Zarotti 1; Rauber 1; Ban 1. BLOKADE: Čuk 1; Zarotti 1.
in postregel nasprotnikom s štirimi »bananami«.
Marko Ban:	»Poj'edel bi si
čevlje«
Veselje v Jadranovem taboru pa je bilo v soboto še večje, saj se je po le treh dneh »vojaškega roka« v La Spezi! zopet vrnil Marko Ban, ki bo skoraj zanesljivo končal prvenstvo z našim moštvom, nakar ga bodo verjetno poklicali v »pehoto«.
»S to zmago proti Areseju sem seveda izredno zadovoljen. Zmago smo sd priborili predvsem z dobro igro v prvem delu tekme. V drugem polčasu smo nekoliko nihali v igri, nismo pa popustili in tako smo zmagali,« je dejal Ban.
»Slišali smo, da je bilo tvoje potovanje domov prava avantura...«
»Zaradi slabih zvez z vlaki in stavke na letališčih sem potoval kar 16 ur in pozno ponoči prišel domov. Ves dan nisem ničesar jedel ne pil. Prvič sem verjetno spoznal, kaj pomeni lakota. Tako sem bil lačen, da bi pojedel kar svoje čevlje...«
Da Ban v soboto ni igral najbolje, je torej povsem razumljivo.
»Ko bi Marko dal svoj običajen doprinos, bi nasprotnika odpravili najmanj z dvajsetimi točkami razlike,« je dejal eden od navijačev. Verjetno bi bilo tako!
Andrej Žagar: »Imeli smo tudi srečo«
»Mislim, da smo zasluženo zmaga-
li.	V prvem polčasu smo igrali dobro, predvsem sta se izkazala Zarotti in Čuk. Tudi v drugem polčasu smo zelo dobro začeli. Visoka prednost nas je verjetno nekoliko u-spavala in nasprotnik je zmanjšal razliko. S požrtvovalno igro in z do brim izvajanjem prostih metov, predvsem potem ko je Teorema že izpolnila bonus, smo dosegli šesto zmago. Moram pa tudi dodati, da smo v tej tekmi imeli nekoliko sreče. Gostje so namreč dopotovali v Trst malo pred pričetkom srečanja, tako da so imeli na začetku tekme nekaj težav,« je dejal Jadranov trener Andrej Žagar.
»Sedaj pa vas čaka gostovanje v
Montebelluni...«
»Ponuja se nam lepa priložnost, da osvojimo novi točki in drugo zmago v gosteh. Montebelluna je zadnja na lestvici. To pa ne pomeni, da nas čaka lahka naloga. Podcenjevanje nas lahko drago stane. Zato moramo v nedeljo igrati samozavestno In odločno kot v soboto doma.«
B. Lakovič
TAKO V B LIGI
IZIDI 20. KOLA
JADRAN - Theorema	97:90
Ferrara - Cremona	70:73
Castor PN - Nordica	82:64
Victors - Panapesca	66:88
Kidland - Treviglio	79:72
Maltinti - Cagiva	78:70
Faciba - Citrosil	87:110
Čelana - Vicenza	80:76
LESTVICA
Citrosil	20	18	2	1847:1572	36
Cagiva	20	14	6	1762:1584	28
Panapesca	20	14	6	1887:1720	28
Cremona	20	14	6	1555:1441	28
Ferrara	20	14	6	1577:1476	28
Castor	20	13	7	1779:1816	26
MalUnti	20	13	7	1571:1538	26
Theorema	20	11	9	1772:1817	22
Kidland PD	20	10	10	1611:1606	20
Mauri	20	10	10	1620:1624	20
Victors	20	6	14	1411:1487	12
JADRAN	20	6	14	1614:1739	12
Vicenza	20	5	15	1576:1722	10
Čelana	20	5	15	1535:1703	10
Faciba	20	5	15	1566:1817	10
Montebelluna	20	2	18	1502:1714	4
PRIHODNJE KOLO (2. 3.)
Nordica Montebelluna - JADRAN; Citrosil Verona - Ecocementi Ferrara; Mauri Tre viglio - Faciba Busto Arsizio; Maltinti Pistoia - Čelana Bergamo; Cagiva Varese - Panapesca Montecatini; Theorema Arese -Victors Monza; Spondilatte Cremona -Kidland Padova; Vicenza - Castor Por-denon.
JADRANOVI STRELCI
Ban 489 (126:150); Čuk 301 (32:50); Zarotti 230	(40:68); Rauber 172
(29:39); Žerjal 120 (35:45); Daneu 115 (28:46); K. Starc 85 (13:25); Gulič 77 (17:35); Sosič 17 (5:11); I. Starc 4 (2:2); Klobas 4 (0:1).
Na atletskem dvoranskem EP
V nedeljo dva rekorda
V odbojkarskem pokalu prvakov
Santal za las ob naslov Slavje Paninija in Kutibe
totocalcio
Atalanta - Sampdoria	1
Avellino - Pisa (1. polčas)	X
Bari - Juventus	2
Fiorentina - Roma	X
Inter - Lecce (1. polčas)	X
Torino - Milan	1
Udinese - Como	X
Verona - Napoli	X
Ascoli - Campobasso	1
Genoa - Catanzaro	1
Lazio - Sambenedettese	1
Rimini - Reggiana	<X
Casertana - Messina	1
KVOTE
13 ( 5.078 dobitnikov) 1.750.000 lir 12 (81.781 dobitnikov) 108.000 lir
Prihodnji stolpec Totocalcia (2. 3.): Como - Avellino; Fiorentina - Atalan-ta; Juventus - Udinese (1. polčas); Lecce - Bari; Milan - Verona; Napoli - Torino; Roma - Inter; Sampdoria - Pisa (1. polčas); Bologna - Monza; Palermo - Cesena; Triestina - Lazio; Carrarese - Parma - Gladiatori -P. Cisterna.
totip
1.	— 1. Brasimene	2
2.	Dorval	1
2.	—	1.	Dione del Pino	2
2. Defren	X
3.	—	1.	Chiola As	1
2. Brentala	X
4.	— 1.	Allogai	X
2. Bondessa	2
5.	— 1.	Brabante	1
2. Primeko	1
•
6.	— 1.	Lady Abwah	1
2. Crissomou	2
kvoTe
12 ( 16 dobitnikov) 36.822.000 lir 11 ( 342 dobitnikov) 1.720.000 Ur 10 (4277 dobitnikov) 132.000 lir
Jugoslovanski nogometni pokal
V nedeljskih četrtfinalnih tekmah jugoslovanskega nogometnega pokala Je zagrebški Dinamo v Nišu prema-Sal Radničkega s 6:5 po streljanju enajstmetrovk, v Beogradu pa je C. ^yezda odpravila Osijek s 3:1. Polfinalni tekmi bosta 9. aprila.
MADRID — Tudi v drugem dnevu evropskega atletskega prvenstva so dosegli nekaj imenitnih izidov. Najboljša rezultata sta sicer dosegla 23-letni Bruziks (SZ) v troskoku, ki je s 17.54 m dosegel nov najboljši dvoranski rekord, Nizozemka Cooman pa je enak podvig dosegla v teku na 60 m s točno 7 sekundami. Italiji sta priborila srebrno kolajno Med v teku na 3000 m in Fontecchio v teku na 60 m z ovirami. Bronasta kolajna v teku na 800 m je pripadla Jugoslovanki Slobodanki čolovič. To je edino odličje »plavih« na letošnjem prvenstvu v Madridu.
REZULTATI — MOŠKI: 200 m: 1.
Christie (VB) 21”10, 2. Evgenjev (SZ) 21”18, 3. Razgonov (SZ) 21”48. 400 m:
1.	Schonlebe (NDR) 46”97, 2. Alonso (Šp.) 47”12, 3. Schersing (NRD) 47”59. 800 m: 1. Braun (NDR) 1’48”96, 2. Trabado (Šp.) r49”12, 3. Tonnellier (Fr.) 1’49”51. 1500 m:1 1. Gonzales 3’44”55, 2. Carrera (oba Šp.) 3’45”07,
3.	Kulker (Niz.) 3’46”46. 3000 m: 1. MiUonig Av.) 7’59”08, 2. Mei (It.)
A-1 LIGA
Stefanel — Divarese 79:81 (40:48)
STEFANEL: Scrigner, Francescat-to 8 (1:2), Bobicchio 9 (1:4), Colma ni. Riva 2, Vitez 10, Bertolotti 4, Shel-ton 24 (2:3), Coleman 22 (6:8), Lu-cantoni.
DIVARESE: Boselli 17 (1:2), Gattini, Boesso, Ganeva 4, Thompson 13 (3:3), Vescovi 5, Carraria 2, Mi-cheaux 24 (8:9), Sacchetti 15 (1:2), Rusconi.
SODNIK: Vitolo iz Pise in Nelli iz Firenc; PM: Stefanel 10:17, Divarese 13:16; TRI TOČKE: Boselli (5), Vitez (2), Bobicchio (2), Vescovi, Francescatto; PON: Micheaux (37).
S košem Caneve v zadnjih sekundah tekme je Divarese zadal tržaškemu Stefanelu še en hud udarec
7’59”12, 3. Campos (Fort.) 7’59”17. 60 m ovire: .1. Moracho ( p.) 7”67,
2.	Fontecchio (It.) 7”70, 3. Pohland (NDR) 7”71. Palica: 1. Tarev (Bol.) 5,70 m, 2. Kolasa (Polj.) 5,70 m, 3. Collet (Fr.) 5,65 m. Troskok: 1. Bruziks (SZ) 17,54 m, 2. Plehanov (SZ)
17,21	m, 3. Bakosi (Mad.) 16,93 m.
ŽENSKE — 60 m: 1. Fiere-Cooman (Niz.) 7”00, 2. Gòhr (NDR) 7”15, 3. Kirsch (ZRN) 7”43. 200 m: 1. Koch (NDR) 22”58, 2. Kasprzyk (Polj.) 22”96, 3. Emmelmann (NDR) 23”28. 400 m: 1. Busch (NDR) 51”40, 2. Miilleer NDR) 51”59, 3. Skoglund (Šve.) 52”40. 800 m: 1. Ludwigs 2’01”54, 3. čolovič (Jug.) 2’03''28. 1500 m: 1. Kitova (SZ) 4T4”25, 2. Le-bonda (SZ) 4T4”29, 3. Juhghiatu (Rom.) 4T5”00. 3000 m: 1. Bibernell (NDR) 8’54”52,	2.	Murray (VB)
9’01”31, 3. Čistjakova (SZ) 9’01”72. Višina: 1. Bienias (NDR) 197 erm, 2. Giinz (NDR) 194 cm, 3. Kosicina (SZ) 194 cm. Krogla: 1. Losch (NDR) 20,48 (NRD) 1’59”89, 2. Mated (Rom.) m, 2. Kieger (NDR) 20,21 m, 3. Loghin (Rom.) 19,07 m.
in še bolj ošibil upanje Tržačanov, da ostanejo v A-1 ligi. Resnici na ljubo so gostje zmagali povsem zasluženo, saj so bili v vodstvu skozi celo tekmo (največ 12 točk), Stefanelu pa je z Vitolovo pomočjo in z lastno požrtvovalnostjo uspelo izenačiti najprej v 32. min. (65:65) nato pa 19 sekund pred koncem s košem za tri točke tokrat odličnega Bobic-chia.
Kljub porazu pa niso Tržačani še popolnoma odrezani od boja za obstanek. Na razpolago imajo še vsaj dva »popravna izpita«: nedeljsko tekmo s Silverstonom (kjer pa bi morali zmagati z vsaj 18 točkami razlike. . .) in kasnejši spopad v Livornu.
(Marko Oblak)
OSTALI IZIDI: 23. KOLA: Banco-roma - Simac 84:86; Livorno - Ber-loni 65:59; Granarolo - Mobilgirgi
PARMA — Po dveh zaporednih zmagah v evropskem pokalu odbojkarskih prvakov se je moral Santal tokrat zadovoljiti z drugim mestom. Odbojkarji Parme so s CSKA iz Moskve odlično pričeli, saj so povedli z 2:0, potem pa je prišla do izraza odlična igra odbojkarjev iz Moskve, ki so v ostalih treh nizih povsem nadigrali domačina. Omeniti moramo, da je CSKA izločil lanskega italijanskega prvaka Tartarini iz Bologne in tako dokazal, da je CSKA še naprej najboljša šesterka v Evropi.
V tekmovanju pokalnih prvakov pa je Panini v Atenah v zadnjem odločilnem srečanju premagal Steauo iz Bukarešte s 3:0 ter osvojil prestižno lovoriko zaradi boljšega količnika v setih, ker sta imela tako Panini kot Steaua po 4 točke.
Drugi velik uspeh italijanski moški odbojki pa je priborila Kutdba iz
109:98; Arexons - Opel 102:74; Mulat - Benetton 88:91; Scavolini - Riunite 99:84; Silverstone - Marr 80:81.
LESTVICA: Simsc 44, Arexons 34, Mobilgirgi 30, Divarese, Scavolini in Borioni 28, Riunite in Marr 26, Granarolo 24, Bancoroma 20, Livorno 18, Silverstone 16, Stefanel 14, Be netton in Opel 12, Mulat 8.
PRIHODNJE KOLO (2.3.): Stefanel - Silverstone.
A-2 liga
Rivestoni - Segafredo 94:92 (52:56)
RIVESTONI: Martin 2, Procaccini 6, Cocchia 3, Caruso 4, Dordei 2, Caldwell 52, Natali 12, Grady 13.
SEGAFREDO: Biaggi 8, Marušič 8, Sfiligoi 4, Ardessi 24, Jackson IO, Borsi 2, Bullara 5, Vroman 31.
Le nekateri izidi z drugih igrišč
Falconare v tekmovanju za pokal evropske odbojkarske zveze (CEV) v Sarajevu. Kutiba je tako zamenjala Panini, ki je bil kar štirikrat zaporedoma prvi v tej konkurenci. Mladi odbojkarji Bosne so bili drugi z zmago v zadnjem nastopu z Bistefanijem iz Turina.
Odlični rezultati v San Diegu
SAN DIEGO — Na mednarodnem atletskem dvoranskem mitingu v San Diegu so dosegli dva svetovna in en evropski dvoranski rekord. Svetovna rekorderja sta Jonny Gray (ZDA) na LOCO jardov z 2’04”39 in Galica Čistjakova (SZ) v troskoku s 13,58 m, evropski rekorder pa je Stephane Caristan (Fr.) na 50 jadrov s 6'01.
še omogočajo Goričanom, da upajo v »play-off«. Poraz proti slabemu Ri-vestoniju, ki se krčevito otepa izpada iz lige, je moč strniti v dveh podatkih: Caldwell je dosegel 52 točk, Jackson pa le 10 in niti, tokrat odlični Vroman ni Segafreda rešil iz zagate.
OSTALI IZIDI 23. KOLA: Liberti -Cortan 86:84; Fermi - Yoga 72:79; Ippodromi - Fabriano 76:86; Pepper -Giorno 74:77; Fantoni - Sangiorgese 93:96; Filanto - Mister Day 102:98; Jolly - Annabella 84:85.
LESTVICA: Cortan in Yoga 32, Giorno, Filanto, Fantoni in Ippodromi 28, Segafredo, Liberti in Sangiorgese 24, Jolly, Pepper, Fabriano in Annabella 20, Mister Day in Rivestoni 14, Fermi 12.
PRIHODNJE KOLO (2.3.) : Annabella - Segafredo.
Italijanska košarka: Stefanelu trda prede
Odbojka: medtem ko je Meblo utrdil tretje mesto
Pordenoncanke že v
• V » » "J •	•
višji ligi
V moški odbojkarski C-2 ligi
Val v boju za sam vrh
TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
IZIDI 15. KOLA
MEBLO - Volpe Flesso 3:0 (15:10, 15:10, 15:8); Fiamma Vicenza - Fratte 3:1 (15:5, 4:15, 15:3, 15:9); Moglia-no Veneto - OMA Armes Trst 3:1 (16:14, 15:10, 12:15, 15:9); Tregaro-fani Padova - Spinea 3:0 (15:12, 15:12, 16:14), Volley Conegliano - Putinati Ferrara 2:3 (12:15, 15:13, 14:16, 15:12, 3:1 Pordenone - Nervesa 3:1 (15:4, 13:15, 15:8, 15:7).
PRIHODNJE KOLO (1.3.)
' Nervesa - MEBLO; OMA Armes -Mobilcatalogo Pordenone; Putinati Ferrara - Tregarofani Padova; Spinea - Fiamma Vicenza; Frotte - Vol-
Sedem kol pred koncem ženskega odbojkarskega drugoligaškega prvenstva je tudi glede napredovanja že padla končna beseda. V osrednji tekmi sobotnega 15. kola je Mobilcatalogo iz Pordenona s 3:1 sicer pa v osvojenih nizih zelo prepričljivo premagal Nerveso in si praktično^ že priboril vozovnico za A-2 ligo. Ekipi sedaj ločita že štiri točke, dejansko pa šest, saj ima Mobilcatalogo znatno
ley Conegliano; Volpe Fiesso - Mugliano Veneto.
LESTVICA
Pordenone 15 15			0	45:6	735:397	30
Nervesa	15 13		2	41:13	736:561	26
MEBLO	15 10		5	35:20	727:617	20
Conegliano 15		9	6	31:28	696:695	18
Tregarof.	15	8	7	34:28	782:721	16
Mogliano	15	8	7	28:28	683:664	16
Volpe F,	15	7	8	24:27	580:621	14
Ferrara	15	6	9	24:33	622:736	12
Orna Ar.	15	4 11		20:36	615:751	8
Vicenza	15	4 11		20:37	607:716	8
Fratte	15	3 12		18:39	582:747	6
Spinea	15	3 12		16:41	628:766	6
boljši količnik v nizih (+39 proti +28) in si lahko torej privošči dva poraza, ne da bi zato kompromitiral svojih možnosti.
Minulo kolo pa je bilo zelo zanimivo tudi za združeno ekipo Meblo, ki je brez posebnih težav premagala Volpe Flesso. Putinati iz Ferrare je namreč povsem nepričakovano zmagal v Coneglianu. Meblo je tako' u-trdil svoje tretje mesto, saj ima toč-
ki več od Conegliana. Tudi za našo združeno ekipo pa velja isto kot za Pordenončanke. Prednost znaša dejansko štiri točke, saj ima Meblo količnik + 15, Conegliano pa le +3.
V prihodnjem kolu čaka Meblo zelo težko gostovanje v Nervesi. Tamkajšnja ekipa je edina, ki je našo združeno ekipo premagala v Nabrežini.
Sobotno srečanje z Volpijem _ je verjetno dokončno nakazalo, kakšna bo Meblo va pot do konca prvenstva. Markovičeva bo igrala v novi vlogi pomožnega podajača (ta sistem je trener Drasič uvedel že v Vicenzi), priložnost pa bodo dobile tudi mlajše igralke. Že v soboto se je izkazalo, da njihov doprinos že sedaj bistveno ne zmanjšuje učinka ekipe, v nekaterih pogledih ga celo izboljšuje, saj so mlade dejansko bolj motivirane in vnašajo v igro več fizične svežine. Tudi glede na to, da Conegliano popušča pa je na dlani, da ima Meblo, navkljub eksperimentiranju novih variant, vse možnosti, da osvoji končno tretje mesto, kar bi bilo seveda dobro izhodišče za prihodnje leto. Novosti v postavi _ in igri bi morale navsezadnje povečati tudi zanimanje gledalcev, ki pa so se v rekordno majhnem številu zbrali v Nabrežini, potem ko jih je bilo doslej vedno dosti.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 93, Markovič 88, Kralj 83, Žerjal 81, Klemše 49, Neva Grgič 29, Mira Grgič 23, Foraus in Ukmar 7, Pertot 5, Garbini 4.
Jutri smučarsko tekmovanje naših šol
Za jutrišnjo izvedbo 5. smučarskega tekmovanja za slovenske šole je že vse nared. Mrzlične priprave na to prireditev so se v bistvu že zaključile. S prijavami je organizator (učiteljišče Anton Martin Slomšek s sodelovanjem SPDT) zadovoljen, saj je vpisanih preko 250 tekmovalcev iz šol vseh stopenj tržaške in goričke pokrajine. Prijavile so se vse nižje in višje srednje šole s Tržaškega in Goriškega, še posebno pa je razveseljiv številen vpis osnovnošolskih otrok, teh bo kar 90, ki bodo predstavljali kar 15 šol. Smučanje se čedalje bolj razvija, tudi na naših osnovnih šolah, saj se že veliko šol odloča za zimovanja ali druge oblike pridobivanja smučarskega znanja.
Kot smo že pred časom zapisali se bo tekmovanje odvijalo v Hava-sclettu na progi Pascut. Proga, na kateri se bodo učenci in dijaki pomerili v veleslalomu, bo za osnovnošolske otroke krajša, torej primerna njihovim zmožnostim. Daljša in nekoliko zahtevnejša pa bo za srednje in višješolce. Učenke in učenci pro-seške nižje srednje šole Fran Levstik so ta teden na zimovanju v Rava-sclettu in bodo zaradi tega v rahli prednosti glede stopnje treniranosti. Tudi proga bi jim ne smela delati prevelikih težav. Isto velja za, dijake Uceja Trubar iz Gorice, ki se nahajajo na zimovanju v bližini.
Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri, prvi bodo startali najmlajši o-snovnošolci kategorije A. Prireditelj se priporoča na spoštovanje reda med tekmovanjem samim, saj bodo učenci, ki bodo ovirali tekmovanje in vozili po progi, izključeni iz tekmovanja. S pokali bodo nagrajene štiri prvouvrščene šole vsake stopnje, najboljši posamezniki iz vsake kategorije pa prejmejo kolajne. Spominske kolajne dobijo osnovnošolci L, 2. in 3. razreda. Predvidene so tudi knjižne nagrade za absolutno najboljše čase. Nagrajevanje s kratkim plesnim programom bo ob 16. uri, prihod v Trst pa predvidoma ob 20. uri na Trgu Oberdan, oziroma vmesnih postajah. (L. K.)
Odhod avtobusov
Na podlagi števila prijavljenih je moral prireditelj porazdeliti posamezne šole kot sledi:
Avtobus št. 1 za šole iz Trsta Bazoviški junaki, Župančič, Erjavec, Cankar in Ribičič: zbirališče Trg O-berdan ob 6.00, odhod ob 6.15, Rojan -avtobusna postaja št. 6 ob 6.20.
Avtobus št. 2 za šole Žiga Zois, Stefan, Gruden Nabrežina in Ciril Metod: zbirališče Trg Oberdan ob 6.00, odhod ob 6.15, Opčine - tramvajska postaja ob 6.30, Prosek - društvena gostilna
ob 6.40, Križ ob 6.45 in Nabrežina 6.50.
Avtobus št. 3 za šole Gregorčič Dolina, Kosovel Opčine, Bevk Opčine, Tomažič, Prosek in Šček Nabrežina: zbirališče Trg Boljunec, odhod ob 6.00, Trebče ob 6.20, Opčine ob 6.30, Prosek 6.40 in Nabrežina 6.50.
Avtobus št. 4 za šole Slomšek Trst in za dijake iz goriške okobce: zbirališče Trg Oberdan ob 6.00, odhod ob 6.15, Opčine 6.30, Nabrežina 6.50, Doberdob 7,00 in Motel Nanut 7.15.
Avtobus št. 5 za Gorico mesto: zbirališče ob 6.15 na Trgu Cesare Battisti, odhod ob 6.30.
Ritmična gimnastika: borovke zadovoljile
V soboto popoldne je bilo v BŠC pregledno tekmovanje v ritmični gimnastiki, na katerem so nastopile najmlajše telovadke Bora in ljubljanskega Partizana iz Most. Na sporedu sta bili dve vaji, in sicer brez orodja in s kolebnico.
Zmagala je prva postava Ljubljančank, zelo lepo pa so presenetila tudi naša dekleta, saj so med ekipami nepričakovano osvojila drugo mesto, med posameznicami pa je zablestela Rada Pilat, ki je osvojila odlično drugo mesto, takoj za Vrenkovo iz Ljubljane.
LESTVICA POSAMEZNIC: 1. Vrenk (PML) 18.00, 2. Pilat (Bor) 17.75, 3 Maver (P) 17.50, 4. Lomšek (P) 17.25, 5. Krašovec (P) 17.00, 6. Mezgec (B) in Mihelčič (P) 16.85, 8. Danecker (B) 16.75, 9. Kerkez (P) 16.70, 10. Celič (P). 16.45, 11. Sefran (P) 16.10 in 12. Korošec (B) 15.90.
EKIPNA LESTVICA: 1. Partizan Moste A 52.75; 2. Bor 52.35; 3. Partizan Moste B 50.00 (—boj—)
Rokometna D liga: Kras Trimac uspešen
MUSILE — KRAS TRIMAC	22:29 (14:14)
KRAS TRIMAC: Glavina, Sossi 1, Raserà 5, Sardo 1, Skupek 1, Sanna 15, B. Budin, L. Budin 4, Maglica 2, M. Grilanc, Milič.
Kras Trimac se tudi z gostovanja v San Donàju vrača z dvema točkama, ki sta pomembni za ohranitev drugega mesta na lestvici in torej za stik z vodilnim CUS iz Vidma. Kras je v San Dom prišel močno okrnjen, saj so bili nekateri ključni igralci odsotni. Treba je bilo zmagati za vsako ceno ,zato so se krasovci borili in niso popustili tudi v najbolj kritičnih trenutkih. Za borbenost je torej treba pohvaliti vse igralce, tekma pa je bila tehnično na nižji ravni, kot smo jih vajeni v tem prvenstvu. Domačini — moštvo Musile, so se izkazali kot zelo groba ekipa, k temu pa je verjetno pripomogel sodnik z nekaterimi res nemogočimi odločitvami, ki niso v skladu s pravili rokometne zveze. Krašovce je večkrat izključil, da so ostali na igrišču celo v treh. K sreči pa so naši ohranili mirne živce in tako tudi uspešno končali tekmo. Kras bo v naslednjem prvenstvenem srečanju igral doma v soboto, 1. marca, ob 21. uri s Coneglianom. Tudi v tej tekmi so naši favoriti. (Andrej Budin)
Pripravil G. FURLANIČ
Odbojkarsko prvenstvo v moški C-2 ligi se ugodno razpleta v korist Vala iz Štandreža. Tržaški CUS je moral v zadnjih treh nastopih kar dvakrat premagan z igrišča ob tesni zmagi v mestnem derbiju z Nuovo Pallavolo. Drugi velik tekmec za vrh lestvice in napredovanje — Inter 1904 — pa kaže precejšnjo utrujenost, saj se je v zadnjih dveh nastopih izmazal le s tesnim 3:2. če sta tekmeca potegnila vodo na mlin Vala, niti Štandrežci niso štab križem rok. Po porazu sredi Trsta z Interjem 1904 so nanizali štiri zaporedne zmage, med katerimi gre omeniti derbija, najprej z Olympb Terpin, v soboto pa še z Borom JTK banko, pri čemer pa so se morali pošteno potruditi. V preostalih 8 prvenstvenih nastopih se lahko še marsikaj zgodi.
O kakovosti Vala ni prav nobenega dvoma, obenem pa imajo Štandrežci še izredno ugoden koledar. Zadnja dva spodrsljaja sta Bor JIK banko izločila iz bitke za sam vrh, Olympia Terpin pa je žal zabredla v krizo, da jo je prehitel še vse boljši Voliy Bali iz Maniaga.
V	ženski C-2 ligi je Bor Friulexport pospravil pričakovani točki, Sloga pa je v srečanju z vodečo Celink» pokazala odbojko, ki je dobra spodbuda za uspešno nadaljevanje krčevitega boja za obstanek.. Serija porazov Sovodenj Centralspeda se nadaljuje, saj so bile premočne nasprotnice tudi igralke od Ceramiche đ’Arte, katerim je uspelo prehiteti Slogo.
Zgleda, da je v moški D ligi na-, pravil Pastificio Crisci Valu izredno uslugo. Goričani so prišb prepozno v Trst na srečanje s Colori Sikkens in bodo po vsej verjetnosti tekmo izgubili s 3:0, odvzeli pa jim bodo tudi dve točki. Tako bo Val prehitel velikega tekmeca za obstanek v bgi. Brez možnosti pa je po sobotnem porazu Naš prapor.
V	ženski D ligi je spodnji del lestvice še naprej sila zapleten. Mlade odbojkarice Doma Agoresta so sredi Dobne drugič v letošnjem prvenstva spravile na kolena Breg A-grar in so s 16 točkami na odličnem 4. mestu. Brežanke so zbrale 10 točk kot tudi Kontovel Electronic shop, ki je izgubil v gosteh z vodečim Canonom iz Tržiča. Praznih rok je ostala tudi Sloga v srečanju
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 14. KOLA
Inter 1904 Trst - Vi vil 3:2, Libertas -Sacile - CUS Trst 3:1, Nuova Pallavolo Trst - Olympia Terpin Gorica 3:1, Val štandrež - Bor JIK banka 3:2, Volley Bab Maniago - Volley Bali Videm 3:0 (Rozzol Trst ni igral).
CUS Trst Inter 1904 Trst Val Štandrež Nuova Pali. Trst Bor JIK banka Libertas Sacile Volley Maniago Olympia Terpin Rozzol Trst Volley bali Vivil
LESTVICA
13
12
13
13
13
13
13
13
12
12
13
2 35:18 22 2 33:14 20
4	29:20 18
5	30:21
5	29:22
6	26:25
7	25:24
8	24:28 8 20:29
11	8:34
12	13:37
16
16
14
12
10
8
2
2
PRIHODNJE KOLO (1. 3.)
Rozzol - Volley Bali Maniago, Volley Bali Videm - Val Štandrež, Bor JIK banka - Nuova Pallavolo Trst, Olympia Terpin - Libertas Sacile, CUS Trst - Inter 1904 Trst (počiva Vivil). ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 14. KOLA
Gorian Tržič - Colori Latisana 2:3, Sloga - Cehnia Maniago 1:3, Bor Friul-e<xport - Killjoy Trst 3:1, Fontanafredda - Pastificio Crisci 2:3, Sangiorgi-na - Sovodnje Centraisped 3:0, Ceramiche d’Arte - Libertas Krmin 3:0 (Virtus Vigonovo ni igral).
LESTVICA
Celima	13 12		1	36:12 24
Sangiorgina	12 11		1	35:7 22
Colori Latisana	12	10	2	33:11 20
Gorian Tržič	13	9	4	33:16 18
Bor Friulexport	13	9	9	30:20 18
Pastificio Crisci	13	8	5	28:24 16
Libertas Krmin	13	6	7	21:26 12
Virtus Vigonovo	12	5	7	22:24 10
Ceramiche d’Arte	13	5	8	19:26 10
Sloga	13	4	9	16:32 8
Fontanafredda	13	2 11		13:36 4
Sovodnje Central.	13	1 12		9:36 2
Killjoy Trst	13	1	12	9:36 2
PRIHODNJE KOLO (1. in 2. 3.)
Virtus Vigonovo - Ceramiche d’Arte, Libertas Krmin - Sangiorgina, Sovodnje Centraisped - Fontanafredda, Pastificio Crisci - Bor Friulexport, Killjoy - Sloga, Cebnia - Gorian Tržič (počiva Colori Latisana).
MOŠKA D LIGA
IZIDI 14. KOLA
Libertas Turjak - Katalan Trst 3:1, Fincantieri Tržič - Julia Auto Ternana 1:3, Colori Sikkens - Pastificio Crisci neod., Val Štandrež - Mossa 0:3, Naš prapor - Pallavolo Grado 1:3 (San Sergio ni igral).
LESTVICA
Libertas Turjak	13	12	1	37:10	24
Colori Sikkens	12	10	2	31:17	20
Julia Auto Torriana 13	10	3	32:15	20
Mossa	13	8	5	27:23	16
San Sergio	12	7	5	27:19	14
Fincantieri Tržič	13	6	7	21:30	12
Katalan	13	5	8	28:27	10
Pastificio Krišci	12	4	8	24:28	8
Val Štandrež	13	4	9	19:34	8
Pallavolo Grado	12	2	10	11:32	4
Naš prapor	12	1	11	13:35	2
PRIHODNJE KOLO (1. 2.)
Naš prapor - San Sergio - Pallavolo Mossa - Colori Sikbens, Pastificio Crisci - Fincantieri Tržič, Julia Auto Torriana - Libertas Turjak, Pallavolo Grado - Katalan Trst (počiva Val Štandrež).
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 14. KOLA
Breg Agrar - Dom Agorest 1:3, Intrepida - Nuova Pallavolo Trst 1:3, Canon Tržič - Kontovel Electronic Shop 3:1, Corridoni - Sloga 3:1, CUS Trst - Pieris 3:1 (Le Volpi ni igral).
LESTVICA
Canon Tržič	13	12	1	36:16	24
Pieris	13	10	2	32:8	20
Corridoni	13	9	4	32:18	18
Dom Agorest	13	8	5	29:24	16
CUS Trst	13 7 628:25 14
Breg Agrar	12	5	7	23:27	10
Kontovel El. Shop 13	5	8	26:30	10
Nuova Pali. Trst	13	5	8	21:29	10
Le Volpi	12	4	8	19:29	8
Sloga	13	4	9	17:33	8
Intrepida	13	1	12	13:37	2
PRIHODNJE KOLO (1. 2.)
Le Volpi - CUS Trst, Pieris - Corridoni, Sloga - Canon Tržič, Kontovel Electronic shop - Intrepida, Nuova Pallavolo Trst - Breg Agrar (počiva Dom Agorest).
obvestila
PRIMOTOR KLUB
člani, ki nameravajo obnoviti izkaznico za leto 1986. naj sporočijo telefonsko številko, ime in priimek ter točen naslov pri ZSŠDI, tel. 767304.
Z S Š D I
obvešča, da danes, 25. t.m., odpade plavalni tečaj v Lipici iz tehničnih razlogov.
TP K SIRENA
vabi v soboto, 1. marca, na 9. REDNI OBČNI ZBOR v pomorskem sedežu (Mi-ramarski drevored) ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev; 2. izročitev priznanj jadralcem; 3. poročila glavnega odbora; 4. diskusija; 5. pozdravi gostov.
Košarka: promocijska liga v Trstu
Velika gneča na sredini !
Košarkarska promocijska liga na Goriškem
Doiiiovci ostajajo na osmem mestu lestvice
IZIDI 15. KOLA
Breg Adriatherm - Fruttetna 75:74 Santos - Ferroviario	84:89
Libertas - Intermuggia	99:97
Saba - Bor Radenska	75:106
Kontovel Elee. Shop - Alabarda 85:90 Scogbetto - Lav. Porto	78:62
PRIHODNJE KOLO (1, in 2. 3.)
Bor Radenska - Intermuggia; Ferroviario - Breg Adriatherm; Kontovel Electronic Shop - Lav. Porto; Fruttetna - Santos; Scoglietto - Libertas; A-labarda - Saba.
Alabarda	LESTVICA 15 12 3				1323:1246	24
Libertas		15	11	4	1255:1141	22
Scoglietto		15 11		4	1204:1092	22
Fruttetna		15	9	6	1271:1204	18
Kontovel E.	S.	15	8	7	1220:1149	16
Intermuggia		15	8	7	1214:1214	16
Ferroviario		15	7	8	1291:1219	14
Bor Radenska		14	6	8	1163:1180	12
Santos		15	6	9	1134:1180	12
Lav. Porto		14	5	9	977:1068	10
Breg Adriatk.		15	5 10		1069:1222	10
Saba		15	2 13		1073:1254	4
Domove! so v 3. povratnem kolu promocijskega prvenstva ostali praznih rok, saj so na tujem izgubih proti močni peterki Ardite. Naši pa so kljub porazu popolnoma zadovoljib, do 30. minute so bili domačinom popolnoma enakovreden nasprotnik. V obrambi so igrali dokaj zbrano, v napadu pa so prikazali tudi nekaj res lepih kombinacij. Toda v končnici tekme so v napadu popolnoma odpovedali, saj so v poslednjih enajstih minutah dosegli le devet košev. Igralci Ardite so tako brez težav slavili, ključ njihove zmage pa je bil gotovo v izrednem odstotku pri metu
na koš z velike razdalje, kjer so dosegli v prvem polčasu kar 6 »trojk« ob šestih poskusih. »Belordeči« po tem porazu ostajajo še naprej na osmem mestu skupne lestvice, že v naslednjem kolu pa bodo imeli lepo priložnost, da osvojijo nov par točk. Igrali bodo namreč na domačih tleh proti skromni ekipi Julia Auto, proti kateri so v prvem srečanju izgubili z dvema točkama zaostanka.
IZIDI 3. POVRATNEGA KOLA: Grado - Edera 108:109 po dveh podaljških; Pom - Polisontina 86:71; Ardita - Dom 85:69; Virtus Julia Auto - Corridoni 55:61; Alba Gioia -Petrolifera Goriziana 77:68.
LESTVICA: Pom 22, Edera, Alba Gioia 16, Petrolifera Goriziana, Ardita 14, Grado, Corridoni 10, Dom 6, Virtus Julia Auto, Polisontina 4.
(Grado, Dom, Alba Gioia in Corridoni imajo tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO: Dom - Virtus Julia Auto (v soboto, 1. 3. ob 20.00 v telovadnici kulturnega doma v Gorici), Petrolifera Goriziana - Corridoni, Edera - Ardita, Pom - Grado, Polisontina - Alba Gioia.
DOMOVI STRELCI: Coretti 202, Mauro Dornik 123, Cej 96, Uršič 94, Kristjančič 59, Golob 53, Orzan 44, Ugo Domik in Ziani 40, Corsi 31, Semolič 6. (M. Čubej)
STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 308; Mezzavilla (Breg Adriatherm) 255; Korošec (Bor Radenska) 224; Starc (Kontovel Electronic Shop) 220; Vremec (Kontovel Electronic Shop) 192; Štoka (Kontovel Electronic Shop) 189; Zobec (Breg Adriatherm) 182; Pieri (Bor Radenska) 177; Grilanc (Kontovel Electronic Shop) 167; R. Žerjal (Breg Adriaterm) 139.
Po zmagi Zurbriggna v Švedski
NAMIZNI TENIS: po dragoceni zmagi v Bocnu
Danes slalom v Norveški
Domovke na pravi poti do B lige
ARE — Nedeljsko, deveto slalomsko preizkušnjo za svetovni pokal v Are-ju na švedskem je označeval velik izpad, saj že prve proge ni končalo 26 tekmovalcev. Na koncu je bil najboljši Švicar Zurbriggen, medtem ko je Jugoslovan Petrovič znova zamudil izredno priložnost, da bi stopil na zmagovalni oder: v prvem spustu je namreč zabeležil najboljši čas, v drugem pa je le nekaj metrov pred ciljem zgrešil vratiča. Tako je bil med Jugoslovani znova najboljši Križaj,
Tekmovanja za svetovni pokal bodo danes nadaljevali na Norveškem, v Lillehammerju, kjer bo slalom.
VRSTNI RED: 1. Zurbriggen (Švi.) 1’32”53; 2. Frommielt (Liecht.) 1’33” 52; 3. Nilsson (Šve.) 1'33”66; 4. Križaj (Jug.) in Strolz (Av.) 1’33”94; 6. Tomba (It.) 1’37”42; 7. Jagge (Nor.) 1’37”65; 8. Giorgi (It.) 1’37”80; 9. Gaidet (Fr.) 1’38’TO; 10. Fijallberg (Šve.) 1’38”79; 11. Benedik (Jug.) 1’ 38”94;	12. Bittner (ZRN) 1’39”36;
13. Čižman (Jug.) 1’39”67;
SKUPNA LESTVICA SLALOMA ZA SP: 1. Petrovič (Jug.) 95; 2. Križaj (Jug.) in Nilsson (Šve.) 87; 4, Stenmark (Šve.) 85;
KONČNA LESTVICA KOMBINACIJE ZA SP: 1. Wasmaier (ZRN) 90; 2. Stock (Av.) 88; 3. Zurbriggen (Švi.) 77; 4. Miiller (Švi.) 61; 5. Girardelli (Luks.) 60; 6. Wenzel (Liecht.) in Heinzer (Švi.) 50.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Girardelli (Luks.) 241; 2. Miiller (Švi.) 199; 3. Wasmaier (ZRN) 190; 4. Zurbriggen (Švi.) 179; 5. Stock (Av.) 145; 6. Wirnsberger (Av.) 143; 7. Stenmark (šve.) 127;	8. Petrovič
(Jug.) 125; 9. Strolz (Av.) 122; 10. Mair (It.) 119; 11. Heinzer (švi.) 117;
12.	Alpinger (Švi.) 110; 13. Križaj (Jug.) 102;
SMUČARSKI SKOKI
Berg ubranil 1. mesto
ENGELBERG — Na zadnji tekmi švicarske skakalne turneje ie zmagal Avstrijec Felder pred Nykànenom (Fin.) in Opaasom (Nor.), medtem ko je trii najboljši med Jugoslovani Miran Tepeš na 10. mestu. Na skupni lestvici turneje pa je prvo mesto osvojil Norvežan Berg pred Nykane-nom in Findeisenom (ZRN), Tepeš je bil 7., Ulaga (zaradi bolezni je zašel v krizo) pa šele 63.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Nykanen (Fin.) 185; 2. Vettori (Av.) 179; 3. Felder (Av.) 130; 4 Ulaga (Jug.) 123; 12. Tepeš (Jug.) 77.
EKIPNO: 1. Avstrija 551; 2. Finska 512; 3. Norveška 426 ; 4. ČSSR 322; 5. Jugoslavija 268; 13. Italija 24.
Nogomet: meddeželna liga
Peta zaporedna zmaga Gorizie
Gorizia — Manzanese 2:1 (1:0)
GORIZIA: Ermacora, Rugo, Fierro, Bertolutti, Macuglia, Grazzolo, Dreo-lini (Pattati), Giacometti, Brugnolo, Beltrame, Voljč (Giacomin).
STRELCA za Gorizio: Beltrame in Brugnolo.
Gorizia je v deželnem derbiju proti Manzaneseju dosegla svojo peto zaporedno zmago. Fedelejevi varovanci so si uspeh povsem zaslužili, čeprav so predvsem po lastni krivdi precej tvegali:
LESTVICA: Chievo 33. Bassano 31, Valdagno 27, Tombolo 26, Pescantina in Benacense 25, Opitergina 23, Gorizia 22, Fontanafredda in Cittadella 21, Conegliano 20, Passirio 19, Manzanese in V. Veneto 18, Trivignano 10, Rovereto 9.
PRIHODNJE KOLO: Rovereto -Gorizia.
Vivai Busa — Vesna 1:0 (1:0)
VESNA: Negrini, N. Sedmak, Pisani, F. Candotti, Penco, Pipan, Bruno (od 45. min. Floridan), Potasso, Kostnapfel, Jerman, Picchieri (od 80. min. R. Candotti).
Po seriji pozitivnih nastopov so Križani položili orožje pred ekip», ki si prav gotovo ni zaslužila zmage, saj je do gola prišla z edinim in to še nenamernim strelom. Kar je tokrat Križane spravilo na kolena, je bila prav gotovo neorganizirana igra, s katero so hoteli priti do zadetka.
Domačini so tekmo začeli s pravim ritmom in sicer tako, da so neurejene Križane čakali na sredini, pwtern pa so se s hitrimi protinapadi podali proti Negrinijevim vratom. In prav to taktiko bi morali izrabljati predvsem Križani, saj bi s hitrejšim nastavljanjem akcij spravili v tež', ve počasne nasprotne branilce. Napaka je bila tudi v tem, da so vsi kriški igralci silili v napad, tako da je bilo na nasprotni polovici igrišča premalo prostora za igro. Kljub temu pa so Križani nekajkrat nevarno streljali proti nasprotnim vratom, to-
Recoaro — Dom	2:5
Santifaller - Lutman 0:2 (16:21, 14: 21); Filippi - Fabbro 2:0 (21:15, 21:9); Oberwanger - Vodopivec 0:2 (13:21, 21:23); Filippi - Lutman 2:1 (21:19, 14:21, 18:21); Santifaller - Vodopivec 0:2 (19:21, 12:21); Oberwanger - Fabbro 1:2 (17:21, 21:17, 16:21); Filippi -Vodopivec 0:2 (13:21, 17:21).
Domovke so v Bocnu proti neposrednem tekmecu Recoaru osvojile 10. zaporedno zmago in napravile pomemben korak na poti do osvojitve končnega prvega mesta v C ligi.
Srečanje je bilo zelo napeto, vendar zmaga ni bila nikoli vprašljiva, saj so naše igralke odlično pričele z zmago Lutmanove nad Santifallerjevo. Ob treh zmagah Vodopivčeve pa je Fabbrova dosegla dragoceno točko z zelo borbeno igro proti Oberwanger-jevi.
Južnotirolke so srečanje začele zelo motivirano, saj bi lahko edino z zmago še upale na osvojitev prvega mesta, Dom pa se je ponovno izkazal kot bolj homogena ekipa in tudi zasluženo zmagal. (MAL)
da streli so bili žal netočni ali prešibki. (A. Kostnapfel)
Campi Elisi — Zarja 0:1 (0:0)
ZARJA:	Racman, Gotti, Borelli,
Franco (v 45. min. Sossi), Kalc, Kri-žmančič, Zeugna, Bon, Piscianz, Sul-čič. Fonda.
STRELEC: Sossi (11-metrovka) v 68. min.
Po dolgem času je bazoviška Zarja končno zmagala. Čeprav so morali tudi tokrat nastopiti v okrnjeni postavi, so se Bazovci dobro odrezali in z minimalnim trudom odnesli celotni izkupiček. Resnici na ljubo tekma ni bila na višku, saj sta obe ekipi predvajali predvsem igro na sredini,
Tako je bilo tudi v drugem polčasu in vse je zgledalo, da se bosta ekipi razšli pri neodločenem izidu, ko se je Zarja nenadoma predramila in ustvarila nekaj lepih priložnosti. Najlep'c se je ponudila Piscianzu, ki se je znašel sam pred vratarjem, toda njegov strel je Barnaba ubranil. Kmalu nato je Zarja povedla, ko je sodnik v njeno korist povsem upravičeno dosodil 11-metrovko. Stre-
Azzurra Gorica — Kras Giob-trade 5:1
Terrazzer - Obad 2:0 (21:17, 21:19); Paganelli - Purič 1:2 (22:20, 16:21, 14: 21); Musina - Škrk 2:0 (21:15, 21:13); Terrazzer - Purič 2:1 (17:21, 21:12, 21:19); Musina - Obad 2:0 (21:10, 22:20); Paganelli - Škrk 2:0 (21:18, 21:19).
Krasova dekleta so si s porazom proti Azzurri zapravila še zadnje možnosti za napredovanje in tako omogočila domovkam prosto pot do zasluženega prestopa v B ligo. Medtem ko so v prvem delu prvenstva Puričeva in tovarišice marsikoga presenetile z odličnimi nastopi, saj so bile dalje časa tudi v vodstvu na začasni lestvici, so v nadaljevanju večkrat odpovedale in takoj po porazu z Recoarom je bilo pričakovati, da letos se ne bodo mogle enakovredno zoperstaviti razigranim in nepremagljivim domovkam. (Z. S.)
MOŠKA C LIGA Leoniana Vicenza - Kras Glob-trade 1:5
Ijal je Sossi in zanesljivo premagal domačega vratarja. Odtlaj so domačini pritisnili, toda resnejših priložnosti si niso ustvarili. (Big)
Odslovili Ivica
AVELLINO — Pri Avellinu so včeraj sporočili, da Tomislav Ivic ne bo več trener ekipe. Njegovo mesto bo prevzel Robotti. Iviču bodo morda namenili kako drugo funkcijo.
Saronni v vodstvu
AGRIGENTO — N 3. etapi kolesarske dirke »Teden Sicilije« se je uveljavil Giuseppe Saronni, ki je obenem prevzel vodstvo na skupni lestvici. Ta je naslednja: 1. Saronni 14.8’51”; 2. Argentin (zmagovalec 2. etape) po 1”; 3. Ghiotto po 2”;
4.	Santamaria po 5”; 5. Galleschi po 6”; 8. Moser (vsi It.) po 8”.
Zopet Ivan Lendl
BOCA WEST — čehoslovaški teniški igralec Ivan Lendl je res nezadržen. Osvojil je namreč tudi mednarodni turnir v Boca Westu. V finalu je premagal Šveda Wilanderia s 3:6, 6:1, 7:6, 6:4.
V nedeljskem 20. kolu 2. amaterske nogometne lige
Vesna zgubila vodstvo na lestvici
3. NOGOMETNA AL: pravičen remi v Dolini
NA TRŽAŠKEM
Breg — Kras	2:2 (2:1)
STRELCI: v 15. min. Strnad 11-me-J^ovka, v 26. min. Jež, v 42. ‘min. Terčon, v 80. min Košuta.
BREG: Hrvatin, Crdvatin, Germani, Corbatti, Pavletič (d.p. V. Ole-nik), Perossa, Jež, Monda (p.p. Albertini), Paoli, S. Olenik, Strnad.
, KRAS: Mezza villa, Succi (p.p. Tér-non). Gnezda, Purič, Škabar, Cinque, Granata, Villalta, Demeglio, Škrk, Košuta.
V	nedeljo smo bili priča zelo prijetnemu in zanimivemu derbiju, tako da ?n bili gledalci po tekmi zadovoljni, v prvetm polčasu so bili domačini v napadu zelo nevarni in so svojo pfe-5n°č ueljavili z dvema zadetkoma.
nvega je dosegel Strnad iz 11-me-trovke, drugega Jaž, ki se je znajdel sam pred Mezzavillo in je brez te-*av zatresel Krasovo mrežo. Pred iz-.ck°rn polčasa pa je Terčon spretno /•koristil priložnost in zmanjšal za-°stanek.
V	drugem polčasu so Ellinijevi va-°vanci stopili na igrišče odločno in
Prevzeli pobudo. V tem delu se je jasti odlikoval Bregov vratar Hrva-n, ki je najprej mojstrsko ubranil ^/netrovko, zatem pa je izvedel še 6kaj solidnih posegov. Ko je že zgle-.Mp, da bosta točki ostali v Dolini, f .Košuta s krasnim zadetkom ize-ri?cìk V zadnji minuti je imel Kras pknstveno priložnost za zmago, saj n imel v svojo korist 11-metrovko, tudi tedaj je bil Bregov vratar na oslu. Vsekakor je neodločen rezul-, t pravilen, saj sta si bili ekini ena-K°vredni. (V. Olenik)
S- Nazario - Primorje 0:1 (0:1)
STRELEC: Starc
.PRIMORJE: Micor, Lombardo, Ro-,..Z’ Milani, Samese, Manzin, Anto-A.’ Husu, Starc, S. Olivo (D. Olivo),
Oscon.
ljVaški derbi med Primorjem in S. v Mariom se je tudi tokrat končal korist Primorja. Igra ni bila naj-
lepša, saj je bil rezultat za oboje v ospredju. Obramba proseške ekipe se je tako znašla v težavah: domačini šo namreč vztrajno, čeprav raztreseno pritiskali. Povedli pa so prav Prosečani. Po zadetku Starca so rde-če-rumeni nadaljevali zbraneje, zadeli vratnico s Pasconom in imeli, spet s Starcem, dve priložnosti. Igralci S. Nazaria so bili tedaj nekoliko zmedeni, niso reagirali kakor bi morali in so imeli niz priložnosti le v slučajnih akcijah. Treba je še pohvaliti vratarja Mimorja, ki je uspešno in zelo dobro branil. (Š.M.)
Primorec — Campanelle 1:1
(1:1)
STRELEC za Primorca: Husu v 9. min. (11 metrovka)
PRIMOREC:	Leone, Caretta, M.
Kralj, tonnarelli, Florean, Coppola, E. Kralj, Bacchia, Canziani (od 56. min. Milkovič), Husu, Fachin.
Od vsega začetka je bila razvidna tehnična premoč Primorca, ki je po očitnem prekršku nad Edvinom Kraljem v kazenskem prostoru tudi povedel z 11-metrovko. Trebenci so skozi ves prvi polčas še naprej vztrajali v napadu, namesto da bi sami povišali, so gostje ob koncu polčasa nepričakovano izenačili.
V drugem polčasu smo bili priča enakovredni igri in predvsem prota-gonizmu slabega sodnika, za katerega imamo premalo prostora, da bi opisali vse njegove napake. Zato menimo, remi ni pravičen in ne poplača vsega napora Primorca.
(M. Kralj)
CUS — Gaja	2:2 (0:1)
GAJA: Zemanek, Stranščak, Kalc, Marko Rismondo, Gabrielli, Viviani, Somma Boris Rismondo, Branko Grgič (Čorbo), Pečar, (Maks Grgič), Salvi.
STRELCA: v 28. avtogol Crina, v 77. min. Gabrielli.
Na tesnem in razmočenem igrišču v Ul. Carsia so se »študentje« dobro upirali ne preveč uigranim Gajevim
nogometašem. Gajevci so sicer kar dobro začeli, potisnili nasprotnika v obrambo in si zapravili nešteto priložnosti. Zato ni nič čudnega, če je edini gol v prvem polčasu padel po zaslugi nasprotnikovega vratarja, ki je odbil žogo do branilca, ta pa jo je nerodno potisnil v lastno mrežo.
V	drugem polčasu se stvari niso dosti spremenile. Gaja je neurejeno napadala in si zapravljala izredne priložnosti, poleg tega je bila precej negotova V obrambi, tako da je CUS dvakrat izenačil. Tako so številni, a ne preveč navdušeni Gajevi navijači zaman čakali napovedano točo zadetkov. Menili so celo, da se nekateri igralci le preveč spuščajo v nekoristno prerekanje z nasprotniki in da s svojim obnašanjem samo škodujejo celotni ekipi in ugledu društva. (Kalc)
NA GORIŠKEM Sovodnje — Italcantieri 3:3
(1:1)
STRELCA: Sambo in čeudek (2).
SOVODNJE: Gergolet, Rudi Pete-jan (Florenin), Vižintin, Marson, E-gon Petejan, Sambo, Čeudek, Butko-vič, Marko Fajt, Aleš Fajt (Gomi-šček).
Sovodenjci so srečanje z Italcantie-rijem začeli kar se da dobro, saj so povedli že v začetnem delu tekme. Ko je že marsikdo upal, da bodo domačini zlahka zmagali, so gostje izenačili, s čimer se je prvi polčas tudi zaključil.
V	drugem delu igre so Sovodnje po zaslugi Čeudeka, ki je spretno streljal dve ll-metrovki že vodile s 3:1, vendar so gostje tudi tokrat prekrižali račune Marsonovim varovancem. I-talcantieri je namreč prav v sklep* nem delu srečanja dvakrat premagal Gergoleta in iz Sovodenj odnesel dragoceno točko. (R. P.)
Staranzano — Juventina 1:0
(1:0)
JUVENTINA: Di Dionisio, Costa, Tegas„ Medeot, Chizzolini, Devetak,
Vitale, Cingerli, Panico, Lauri (Vižintin), Sermino.
Juventina je proti vodečemu Staran-zanu izgubila lepo priložnost, da bi odnesla vsaj remi, za kar ima sicer precej »zaslug« sam sodnik, ki je večkrat odločal pristransko, v korist domačinov. Tako je denimo v sklepnem delu srečanja brez razloga izključil Vitaleja.
Glede srečanja samega treba povedati, da sta obe ekipi igrali dobro, tako da bi se zaslužili delitev točk. Staranzano je prednost dosegel v začetku srečanja, ko je po nerodnosti Laurija domači igralec prišel do žoge in lepo podal prostemu soigralcu na sredino. Juventina pa bi izenačenje lahko dosegla vsaj dvakrat, ko je za las zgrešlia vrata.
Medea — Mladost 2:1 (1:1)
STRELEC za Mladost: Lavrenčič v 37. min.
MLADOST: Zanier, Pahor, Černič, Jarc (F. Devetak), D. Devetak, Fran-dolič, Cianci, Sclausero, Delutti (Košič), Lavrenčič, Marušič.
Kraševci so svoje sicer neštevitne navijače brez dvoma zadovoljili z i-gro, a ne z rezultatom. Izid tudi ne kaže pravega dogajanja na igrišču, saj bi si Fedetičevi varovanci zaslužili vsaj točko. Srečanje so sicer začeli precej slabo: domači so povedli že v prvih minutah, dvakrat pa je Zanier odločilno posredoval, vendar so v 37. min. le izenačih.
V drugem delu igre so Doberdobci prevzeli pobudo, organizirali vrsto napadov, imeli nekaj obetajočih priložnosti, a rezultat se ni spremenil. Ko je že kazalo na remi, je Zanier dobesedno daroval gostom zmago. Ne-glede na spodrsljaj, ki je morda prvi v letošnjem prvenstvu, lahko nastop doberdobskega vratarja ocenimo podobno kot nastop vseh ostalih. Najbolj pozitivno dejstvo je vsekakor prikazana igra: doberdobsko društvo mora po tej poti, to je z vključevanjem mladih v prvo ekipo, naprej, (zf)
Vanzo - Bole 0:2 (11:21, 14:21); Simeone - Štoka 0:2 (17:21, 15:21); Rizzi - Derganc 0:2 (11:21, 16:21); Simo-one - Bole 2:1 (21:19, 20:22, 21:19); Vanzo - Derganc 0:2 (13:21, 16:21); Rizzi - Štoka 0:2 (15:21, 21:23).
V odločilnem nastopu Krasovi predstavniki niso odpovedah; kar v gosteh so visoko premagali Leoniano in se ji tako oddolžili za poraz v Zgoniku. S to zmago so si praktično zagotovili obstanek v ligi, čeprav se teoretično lahko dve boli pred koncem prvenstva še veliko pripeti.
Krašovci so se zavedali pomembnosti nastopa, zato so za zeleno mizo stopili izredno zbrani in motivirani, tako da je moral nasprotnik že po šestih srečanjih položiti orožje. Točko je domačinom v izredno napetem četrtem srečanju prepustil le veteran Bole. (Z. S.)
• Kras Globtrade
NADALJEVANJE S 1. STRANI
trade v soboto pred najtežjim izpitom, pred finalnim spopadom s Sur-gelatijem Areno iz Verone.
Za to tekmo vlada pri nas veliko zanimanje. Krasovke se dobro zavedajo, da so Verončanke na papirju nesporne favoritinje. Naše pa bodo skušale doseči zmago z zvrhano mero zagrizenosti, ki so jo že pokazale v Veroni, ko so bile na pragu velikega slavja. Takrat so namreč izgubile le s 3:4. (Z.S.)
Barcellona — Kras Globtrade 1:4
Bottiglieri - Bemarđić 0:2 (15:21, 14:21); Turrisi - Ukmar 0:2 (8:21, 12:21); Benenati - Sedmak 0:2 (3:21, 5:21); Bottiglieri, Turrisi - Bemarđić, Sedmak 2:1 (12:21, 23:21, 21:15); Turrisi - Bemarđić 0:2 (8:21, 1:21).
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 20. KOLA
San Sergio - Fogliano	2:1
Fortitudo - San Luigi	1:0
Libertas - Muggesana	1:2
Vivai Busa - Vesna	1:0
C.E. Prisco - Zarja	0:1
Stock - Isonzo	1:0
Begliano - Domio	2:2
Arrigosport - Opicina	2:1
Fortitudo	LESTVICA 20 12 6			2	27:14	30
Vesna	20	10	8	2	32:15	28
Zarja	20	11	3	6	23:22	25
Muggesana	20	8	8	4	26:16	24
Vivai Busa	20	7	7	6	24:20	21
Opicina	20	9	2	9	29:30	20
San Sergio	20	6	7	7	23:25	19
Stock	20	6	7	7	18:22	19
Fogliano	20	5	8	7	21:20	18
C.E. Prisco	20	6	6	8	20:20	18
Arrigosport	20	7	4	9	29:38	18
San Luigi	20	5	7	8	23:28	17
Libertas	20	6	5	9	18:27	17
Isonzo	20	6	4	10	18:21	16
Begliano	20	2	10	8	16:29	14
Domio	20	3	8	9	22:30	14
PRIHODNJE KOLO (2. 3.) Fogliano - C.E. Prisco, San Luigi -Arrigosport, Isonzo - Begliano, Mug-gesana - Fortitudo, Vesna - Libertas, Opicina - Vivai Busa, Domio - San Sergio, Zarja - Stock.
3. AMATERSKA	LIGA
Skupina M IZIDI 17. KOLA	
CUS - Gaja	2:2
Chiarbola - Aurisina	0:1
San Nazario - Primorje	0:1
Primorec - Campanelle	1:1
Breg - Kras	2:2
Union - San Marco	0:3
LESTVICA
Primorje 26, Kras 25, San Nazario in Primorec 20, San Marco 19, Gaja in Breg 17, Campanelle 16, Aurisina 14, Chiarbola in Union 10, CUS 4.
PRIHODNJE KOLO (2. 3.)
Union - Breg, Kras - Primorec, Campanelle - Primorje, San Nazario - Chiarbola, Aurisina - CUS, San Marco - Gaja.
Skupina I
IZIDI 19. KOLA
Sagrado - Poggio	0:1
Medea - Mladost	2:1
Staranzano - Juventina	1:0
Azzurra - Fossalon	1:4
Sovodnje - Fincantieri	3:3
Piedimonte - Romana	1:1
Tomana - San Lorenzo	4:1
LESTVICA
Staranzano 29, Torriana in San Lorenzo 27, Sagrado in Poggio 23, Sovodnje in Fincantieri 20, Juventina, Medea in Fossalon 18, Piedimonte 17, Mladost 16, Azzurra in Romana 5.
PRIHODNJE KOLO (2. 3.)
Fincantieri - Piedimonte, San Lorenzo - Sovodnje, Torriana - Medea, Poggio - Staranzano, Mladost - Azzurra, Juventina - Sagrado, Romana - Fossalon.
S
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v Sf=RJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poétnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512340 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kordelieva 0/II nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.

TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^^^ZTT tn tiska* *Trst
Člantaflansk«
ZJioZnfcov F1EG
25. februarja 1986
Opozorilo »prijateljev Zemlje«
Italija
proizvajalka kislega dežja
RIM — V pričakovanju zasedanja ministrskega sveta za varstvo okolja EGS, ki bo 6. marca, so »prijatelji Zemlje« povabili parlamentarce, naj od vlade terjajo odgovor, zakaj se že eno leto otepa evropskega navodila o zmanjšanju onesnaževanja 2 e-lektramami na premog in najto, obnašanje, ki ga' je potrdil tudi minister za varstvo narave Valerio Zanone.
Predstavnik »prijateljev Zemlje« Beniamino Bonardi je izjavil, da je vlada svoje stališče sprejela mimo parlamenta in je v nasprotju s stališčem, ki se je v senatu izoblikovalo ob predlogih sprememb vsedržavnega e-nergetskega načrta.
»Obstrukcijo naše vlade, nadaljuje Bonardi, ki zagovarja stališče ENEL, je obsodil evropski parlament. Nujno je, da parlament ukrepa in da izhaja iz dejstva, da je Italija drugi največji proizvajalec žveplovega anhidri-da v državah EGS in da je največji krivec za padanje kislega dežja v Jugoslaviji, Avstriji in Švici.«
Koliko jih je in ali se bodo vrnili ?
0 ujetnikih ZDA v Vietnamu
NEW YORK — Vietnamska vojna se je zaključila pred skoraj 11 leti, vendar so njene posledice še vedno živo prisotne. Najprej je bilo _ mnogo govora o ameriških vojakih-povratnikih, ki se nikakor niso mogli vec vključiti v ameriško življenje, v zadnjem obdobju pa postaja vse bolj perec problem ameriških vojakov, ki se sploh še niso vrnili iz Vietnama in je vprašljivo, če se sploh še bodo.	,	, ,	,
Da bi ameriška vlada bolje spoznala in analizirala problem, je pred kratkim poslala delegacijo v to azijsko državo, da bi se na mestu samem točno seznanila z resničnostjo in obsežnostjo tega problema. Delegacija, ki jo je vodil republikanski poslanec države New York Gerald Salomon, se je po nekajdnevnih pogovorih z vietnamsko oblastjo vrnila domov z zelo
zanimivimi izsledki.	....	,
Sedaj se ne postavlja več problem, če ti Americani, ki se po koncu vojne niso vrnili domov, sploh obstajajo, ampak se že razmišlja o njihovem številu in o krajih, kjer pravzaprav živijo. Vietnamska vlada je končno priznala, da ima na svojih tleh te bivše ameriške vojake, do sedaj pa so izsledili le štiri imena, čeprav je teh ameriških državljanov dosti vec.
Vietnam je končno sprejel pobudo, ter jo formalno tudi podprl, da se te vojake čimprej poiščejo in jih nato pošljejo domov. Verjetno ta naklonjenost in sodelovanje spada v okvir normalizacije političnih m gospodarskih odnosov med Vietnamom in drugimi državami, predvsem z ZDA.
Sedaj pa se sprašujejo, če se bodo hoteli ti ameriški vojaki sploh vrniti domov. Mnogo od teh je verjetno dezerterjev, ki jih je med vietnamsko vojno kar mrgolelo in ki vedo, da jih doma čaka dolga zaporna kazen, nekateri pa so se v Vietnamu tako dobro znašli, da so si tam
ustvarili svoj novi dom.	,
Značilen je primer ameriškega vojaka Earla Clydeja Weatbermana, ki je izginil že leta 1967, ko je bil v izolacijski vojaški sobi, ker je udaril nekega nadrejenega. Weathermana so nato še večkrat videvali, nadel pa si je celo novo vietnamsko ime Di Be in delal kot zidar v nekem vietnamskem državnem zidarskem podjetju. Te informacije o pogrešanem vojaku je dal nek drug ameriški pogrešanec, Robert Gardwood, ki ga je ameriška pravosodna oblast po koncu vojne obsodila zaradi kolaboracio-nizma z vietnamskimi silami.	_
Sedaj se torej postavlja vprašanje, koliko Američanov se bo po teh pozivih in raziskavah vrnilo domov.
že pri poletju. Tale slika, ki je pravi kontrast dveh letnih časov, posneta sredi zasneženega D- maja, prikazuje velike reklamne slike za kopanja v toplih morjih.
Medtem ko vse evropske prestolnice požirajo plodno zemljo
ATENE SE ŠIRIJO V EGE J SKO MORJE
ATENE — Znanstvene ustanove Evropske gospodarske skupnosti so ugotovile, da se plodna zemlja naglo izgublja pod mestnim asfaltom, industrijskimi obrati in sodobnimi prometnicami. Glavno mesto Grčije je v tem pogledu edina izjema, lahko bi rekli celo fenomen. Namesto, da bi Grki požirali plodno zemljo, osvajajo obsežno Egejsko morje. Arhitekti in urbanisti Aten so namreč ugotovili, da se njihovo mesto najlažje, najmanj boleče in najhitreje lahko širi samo na morski obali.
Tako so Atene samo v nekaj letih pridobile več kot deset kvadratnih kilometrov kopne zemlje, kjer so tik obale zgradili novo sodobno prometnico. Z zasipavanjem odpadnega materiala, kamenja in odstankov porušenih hiš so vse, do Pireja, ki je atensko pristanišče, pridobili velike površine, na katerih so zgradili mnogo objektov, predvsem za rekreacijske dejavnosti meščanov.
Mestna skupščina je že pred časom sprejela odlok, da morajo ves material, ki nastaja pri rušenju starih zgradb, obvezno odpeljati v morje. Za razliko od Aten se vse ostale evropske prestolnice širijo na rodovitni zemlji. V ilustracijo so strokovnjaki EGS navedli podatek, da je Italija v zadnjih dveh desetletjih izgubila okoli dva milijona hektarov plodne zemlje, na kateri so zgradili nova naselja, industrijske obrate in sodobne prometnice.
Medtem pa so Atene prisiljene, da izkoristijo vsako ped proste zemlje, da bi zgradile bivališča za nove priseljence. Njihov dotok je namreč neustavljiv in če se bo nadaljeval, bodo po ocenah
urbanistov Atene v kratkem imele toliko prebivalcev, kot jih je imela vsa antična Grčija.
Toda grška prestolnica je fenomen še v marsičem drugem. Najbrž malo Evropejcev ve, med temi so zagotovo tudi najbližji sosedje, da imajo Atene in Grčija kot država v odnosu na število prebivalcev največ radijskih in televizijskih naroč-nilcov v Evropi. Po zakonu morajo namreč vsi Grki, ne glede na to, če imajo radio in televizor ali ne, vnaprej plačati naročnino, ki je sestavni del računa za elektriko.
Naprejščino za radio in televizijo plačujejo tudi pokojni, pravilneje rečeno njihovi potomci, ki so na grobove napeljali večno lučko, ki se avtomatično zvečer prižiga, zjutraj pa ugaša. Lastnikom takšnih nagrobnih razvetljav redno prihajajo računi za radijsko in televizijsko naročnino, ne glede na to, če ta dva aparata imajo ali ne, račun pa je sorazmerno visok od uporabe toka. Vsi Grki, ki so s tem »dodatnim davkom« nezadovoljni, se tej dajatvi lahko izognejo, če se obvežejo, da bodo določen znesek vplačali na račun grške kreditne banke, kjer državljani jemljejo nekatera posojila. Večina Grkov se je na to navadila in se niti ne pritožuje več.
Pripadnikom moškega spola — in že spet smo pri neki grški posebnosti — nedovoljeni televizijski studii v Atenah in njeni okolici pripravljajo prijetno presenečenje, koristno za »njihovo dušo«. Kasno ponoči namreč predvajajo pornografske filme, ki jih, tako pravijo ljubosumni moški, rade gledajo tudi njihove žene. Programe napovedujejo v posebnih oglasih in s pomočjo gusarskih radijskih
postaj. Ker oddajajo vedno z drugega kraja, jih oblasti ne morejo odkriti.
Piratske radijske postaje so v Grčiji razširjen pojav, ki so ga Grki sprejeli odprtih rok. Oddajajo glasbene uspešnice, zanimive bulvarske vesti it novosti iz življenja znanih umetnikov, kulturnih delavcev, gospodarstvenikov in politikov. Spretn. uredniki v te oddaje vpletejo reklamne vložke, ki so precej cenejši od tistih, ki jih objavlja uradni radio. Čeprav so cenejši, pravijo lastniki teh ilegalnih postaj, je mogoče z njimi zaslužiti, izboljšati kakovost oddaj, osebne dohodke in nagrade zaposlenim in tehnično izboljšati naprave.
Medtem ko v Grčiji neusmiljeno preganjajo piratske postaje, pa v tej državi lepo cvete proizvodnja zasebnih televizijskih programov, ki jih uradna grška postaja ERT (radijska in televizijska postaja) rada kupuje in tudi dobro plačuje.
• LONDON — Neizmerna žalost lahko pospeši raka na 'dojki. To tezo zagovarja prof. Cary Cooper, psiholog na univerzi v Manchestru, ki je v psihičnem in fizičnem pogledu štiri leta pregledoval 2.000 žensk. Ženske, ki ne pokažejo svojih duševnih bolečin, so bolj podvržene raku na dojki. Prikrivanje žalosti namreč slabi imunitemi sistem _v organizmu. Moževa smrt tako lahko pospeši, če ne celo povzroči raka na dojki.
»če vam gre na jok, le jočite sami, pravi Cooper. Ne jemljite Valiuma, če imate težave, ampak jočite na rami nekoga.« V Veliki Britaniji umre za rakom na dojki 14.000 žensk na leto.
AVSTRALIJA
Aretirali mladeniče ki so posilili in ubili mladenko
SYDNEY — Več kot 200 razjarjenih oseb je včeraj oblegalo policijsko postajo v Blacktownu pri Sydney u, kjer so imeli priprte tri mladeniče, ujete prejšnjo noč in obtožene, da so posilili in umorili bolničarko 26-letno Anito Corby, bivšo izvoljeno lepotico, katere telo so hudo izmaličeno pred 20 dnevi našli na koruznem polju. Poleg omenjenih treh iščejo še dva mladeniča, oba udeležena v tem ogabnem umoru, od katerih je eden ubežnik iz zapora.
Anito Corby so zadnjič videli 2. februarja pred železniško postajo. Avtopsija je pokazala, da so ji z nožem odrezali glavo in jo pohabili po raznih delih telesa.
Nekaj dni po najdbi trupla je predsednik Novega južnega Walesa razpisal 50 tisoč dolarjev nagrade za informacijo, ki bi pomagala odkriti morilce. Prejšnji teden so nagrado podvojili in reakcija državljanov .je bila naravnost neverjetna:	zgodilo
se je prvič po tolikšnih letih, da so informatorji brezplačno sodelovali s policijo in izjavili, da se odpovedujejo vladni nagradi.
Jože Trobec
Čenča
17.