Our Write U* Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA IA List slovenskih delavcev v Ameriki. rBl.fiPHQNE; ČEM sea 3-1242 No. I 10. — Stev. I 10. ZAS6. Filtered ms Second Class »latter September 21st. 1903 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, FRIDAY, MAY 10, 1940—PETEK ,10. MAJA7 I 940 NA DAN DOBlf ATE C "GLAS NARODA" PO POfin HABAVMOn HA SVOJ DOM (Intal mMJ ki praznikov). - NA LETO SAD MOGDA' Volume XLVIII. — Letnik XLVI1I. Holandci preplavili deželo, da vstavijo Nemce Nujna pomoč zaveznikov potrebna AMSTERDAM, Holandska, 10. maja: Nemška armada je danes zgodaj zjutraj vpadla na Holandsko, Belgijo in Luksenburško. Predno je pričelo vojaštvo korakati čez mejo, »o nemški letalci bombarliraL letališča in s padali izkrcali vojake na strategičnih točkah. Holandci so se postavili v bran in oznanili, da se nahaja Holandska v vojni z Nemčijo. Protizračni topovi so sprejeli nemške bombnike. Na vodnih obrambnih napravah so odprfi zatvornice in voda je zalila nižje ležeče kraje. Sest nemških bombni-kov je bilo izstreljenih. 50 BOMBNIKOV NAD NUMEGENOM Nad Nijmegenom, 60 milj jugovzhodno od Amsterdama je letelo 50 nemških bombnikov. S padali se je izkrcalo veliko število nemških vojakov pri Sliedrechtu, Delftu in mnogih drugih krajih. Nekaj vojaštva se je prepeljalo s čolni iz gumija čez reko Maas na Holandsko. V HOLANDSKO in BELGIJO Nemci bombardirali letališča pri Bruslju ................. KM!®:;!«^ immbibm^^ —mnimnn^^ ......i...........mu........■......nt............wiiiSmi......imp Rusija svari države glede Balkana Republikanci snubijo delavstvo Težavna naloga je poverjena bivšemu predsedniku Hoovru in Hurleyu, ki je bil vojni tajnik v njegovem kabinetu. NEMŠKA ARMADA VPADLA V BELGUO BRUSELJ, Belgija, 10. maja: Nad 100 nemških aeroplanov je letalo nad Brusljem v zgodnjih jutranjih urah, takoj nato pa je pričela nemška armada prihajati v deželo. Nemški bombniki iso bombardirali letališče pri Bruslju. Ravno tako so bombardirali letaLšče pri Antwer-penu. S padali so se nemški vojaki izkrcali pri Haasel-tu v vzhodni Belgiji. Na nemško-belgijski meji je slišati artilerijsko streljanje. Uradno je bilo naznanjeno, da se belgijska armada brani. BELGIJA IN HOLANDSKA PROSITA ZAVEZNIKE POMOČI LONDON, Anglija, 10. maja: Angleška vlada je prejela prošnjo za pomoč od Belgije in Holancjske. Vlada je obema deželama takoj poslala odgovor. Takoj, ko je prišlo poročilo o vpadu v Belgijo in Holandsko« se je angleški kabinet sestal na izvan-redni seji. NEMČIJA BO VAROVALA NEVTRALNOST ZAVOJEVANIH DRŽAV BERLIN, Nemčija, 10. maja: Vlada je danes naznanila, da je dobila armada povelje, da prevzame "varstvo in nevtralnost Belgije, Holandske in Luksenburške.'9 Nemčija pravi, da ima nepreklicne dokaze, da so nameravali zavezniki vdariti na Nemčijo skozi Holandsko in Belgijo. Za vpad je bil objavljen sko-ro isti povod, kot za Dansko in Norveško. O vpadu so bile dbvesčene vse tri dežele. Nemškemu narodu je vpad naznanil propagandni minister Joseph Goebbelspo radio. WASHINGTON, D. C., 7. — Republikanski voditelji so umerjeni, da se ne .smejo zana ša t i na zmago, če ne dobe pretežne večine delavstva na svojo stran. To bo pa skrajno težko, kajti ameriškemu delavstvu so zadnja leta republikanske administracije še vedno v živem spominu. Toda poskusiti je treba, mogoče se bo pa le obneslo. Težavna naloga te snubitve je po verjena bivšemu predsedniku 11 er be rtu Hoovru in Patricku J. Hurleyu, vojnemu tajniku v Hoovrovem kabinetu. Zdaj pred volitvami ne delajo nobene razlike med Lewi-sovim Kongresom in Ameriško delavsko ledenici jo. Dobrodošel jim bo glas vsakega delavca, pa naj pripada delavec tej ali oni organizaciji. Ko se je zvedelo, da je bilo Hoovru in Hurleyu naročeno, zbrati delavsvo pod republikansko zastano, so poznavaloi razmer odločno ugovarjali, češ, da moža delavsvu nista kaj posebno priljubljena in da bi bila za tako stvar dosti bolj primerna bivši predsedniški kandidat Alf Landon in senator McNary, ki ^ta že vsaj ko- likor toliko liberalna. JI oov rovi pristaši pa dokazujejo nasprotno, lloover ima baje med delavskimi voditelji, posebno pa pri Ameriški federaciji, dosti osebnih prijateljev, ki so ga pogostokrat obiskali v Beli hiši. Delavstvo ga ceni tudi vs led tega, ker je ostro kritiziral pomožnega generalnega pravdnika Arnolda, kateri je obtožil voditelje stav-binskih delavcev kršenja pro-titrustnih postav. Patrick J. Hurley je baje velik prijatelj Johna L. Lewisa. Republikanskim voditeljem se je Lewis še prav posebno priljubil, ko je kritiziral predsednika Rooseevlta na konven eiji United Mine Workers v Columbus, O. Takrat je Lewis očital Rooseveltu, da se preveč briga za vnanjo politiko in da ne posveča domačim zadevam potrebne pažnje. Temu očitki: so se pridružili se« ved a tudi republikanci, Republikanski narodni konvenciji bo predložena platforma, vsebujoča obljube glede najugodnejše delavske zakonodaje. S tem bodo skušali republikanci privabiti delavstvo v svoj tabor. Smrt delav. voditelja V Londonu je umrl v visoki starosti George Lanshury, ki je zadnja leta svojega življenja posvetil prizadevanjem za ohranjenje miru. JEKLO IN VOJNA Največje amerišk^ jeklarsko podjetje izrablja v produkcijske svr-he 63 odstotkov svoje zmožnosti. Na letnem zborovanju delničarjev največjega jeklarskega podjetja v Ameriki in na svetu sploh—United States Steel Corporation—ki se je vršilo v Hoboken, N. J., je govoril predsednik Edward R. Stetti-nius. Njegova izvajanja so bila zelo optimistična, Stettinius je rekel, da obratuje njegovo podjetje 63 odstotno, dočini je znašala lani produkcija komaj 4:} odstotkov. Predsednik Stettinius je stai šele štirideset let in je mož velikih trgovskih zmožnosti. — Glede vojnih dobičkov je rekel, da so ena najbolj varljivih stvari na svetu. Vojna n: bila še nikomur v prid, in če povzroči sempatam kakšno prosperiteto, je to le navidezna prosperiteta, ki se prej ali slej britko maščuje. I" S. Steel Corporation bo prodala letos vojem govoru je .preprosti ljudje za ži vi jonske j posebno ožigosal velepodjetni potrebščine. Po njegovem mnenju bi bila ta kampanja zelo uspešna, toda denar, ki ga je dovolil kongres za take preiskave, je že pošel. Ako bo dovolil kongres še nekaj denarja, se bo podal Arnold z vso vnemo na delo. Velet rgoveem je treba prikrajšati prevelike dobičke, kajti nekateri stvari so se že tako podražile, da so preprostemu delavcu skoro nedostopne. Ko 'bi bili dognani vzrokih pretiranih cen in bi brezsrčne profitirje zadela zaslužena ka zen, bi začel Arnold preiskovati upravo Pullamanovih ke, ki jih je imenoval "aristo-krate v ameriškem gospodarskem življenju." — Če ne bomo tem aristo-k rat oni in mogočnim trgovskim monopolom stopili pravočasno na prste, — je rekel, — majhni trgovci kmalu ne bodo mogli več dihati. McNutt je odgovarjal republikancu Thomasu E. Deweyu, ki si na vse kriplje prizadeva, da bi ga delegati na republikanski narodni vkonvenciji i-menovali za predsedniškega kandidata. Dewev je nedavno trdil, da administracija s svojo politiko škoduje majhnim podjetnikom in trgovcem. vi jo za to, da sprejme njuno ponudbo, se Jugoslavija kaže mnogo bolj naklonjeno Rusiji. Ako pa Jugoslavija pričakuje pomoči oil vzhoda in zapada, pa ni povsem jasno. Mogoče, da se z mnogo boljšo voljo o-braca proti vzhodu. V času, ko se pripravljate Nemčija in Italija in tudi zavezniki za vpad v majhne balkanske države, bo mogoče vojna odvmjena s tem, da bo sklenjena vojaška zveza med Jugoslavijo in Rusijo. Gen. Maksimovič se bo posvetoval z Rusi. Uradno je bilo naznanjeno, da bo v kratkem odšla v Moskvo vojaška misija pod vodstvom nadzornika narodne o-brambe generala Vojina Mak-simoviea in se bo posvetovala z ruskimi vojaškimi voditelji. Diplomatski krogi so uverjeni, da bo ta obisk imel za posledi co vojaško zvezo med Rusijo in Jugoslavijo. Panslovansko gibanje zopet obnovljeno V Jugoslaviji se je zadnje čase pričela velika agitacija, da se Jugoslavija skupno /. Bolgarsko aveže z Rusijo, "materjo Slovanov". S tem se je v Jugoslaviji ponovilo pan-slovansko gibanje iz predvoj nih časov. Trgovska pogajanja m e d Rusijo in Jugoslavijo se nadaljujejo. Pred nekaj dne«vi je bilo rečeno, da so se trgovska pogajanja tudi -razvila v polit lčne pogovore. Ministrski podpredsednik dr. Vladko Maček pa je 24. aprila rekel, da "bodo trgov, odnaša jem prav gotovo sledili trgovski odno-šaji. "GLXS NABODi»-NewYorfL Friday, May 10, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY -GLAS NARODA" _ (fttW T Ttm PEOPLE)_ Owaed tod PnHMwJ by Biimlt PatllAlf Oeeepeny, (▲ Corporation). Frank Bakaer, President; J. Lopatit, Sec. — Place of business of the ruajwtlMM mma addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. T. 47th Year "Qlas Naroda1* ia issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly fd.—. Advertisement on Agreement. Zt celo leto velja list sa Ameriko in Kanado $6.—; sa pol leta $3.—; aa £etrt leta tl.SO. — Za New York sa celo leto 97.—: sa pol leta $3-50. Za inozemstvo za celo leto $7-—; za pol leta $3.50. -GLAS NARODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMBi NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA,1* flf WEST lMh STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHeisea 3—1242 POM A GAJ TE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa« Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je »IZBOLJŠANJE LISTA. Materinski dan ITALIJANSKA TRGOVINA S parnikom 44Rex" jc odpotoval proti New Yorku ugleden italijanski diplomat signor Allesandri, ki se bo začel pogajati glede sklenitve trgovinske pogodbe med Italijo in Združenimi državami. Ta pogajanja bodo posledica Welleso-vega potovanja po Bvropi. To je najbrž vse, kar je dosegel ameriški državni podtajnik fcuniner Welles, katerega je bil po-lal predsednik Roosevelt proučevat evropski položaj. V Washington u se niso nikdar kaj prida navduševali za pogobc s fašistično Italijo. Italijanska trgovina temelji predvsem na izmenjavi, poleg tega so pa tudi razni politični razlogi, ki jih je treba vpostevati. Mussolini namreč zahteva, da mora vse pogodbe s tujimi državami podpi-sati kralj Victor Emanuel III. kot cesar Abesinije. Ker Združene države niso priznale zavojevauja Abesinije, je nadaljna velika ovira. Ker si pa ameriška vlada prizadeva preprečiti vstop Italije v vojno, bo predsednik mogoče prezrl 'nevazno*'dejstvo, da je Italija podjarmila Abesi-nijo. Če se bodo trgovinsak pogajanja sploh začela in ugodno zaključila, 'je zelo dvomljivo, da bi se trgovina med Ameriko in Italijo posebno povečala. Vse je namreč ovisno od Hitlerja če bo mnenja, da mu Mussolini lahko več koristi v vlogi nakupnega agenta kot pa v vlogi sobojevnika na fronti. Leta 1938 je kupila Italija od Združenih diža»v za 58 milijonov dolarjev blaga, od septembra 1939 do marca 1940 pa za 53 milijonov dolarjev. Jz tega je razvidno, da kupuje Italija od Amerike za Nemčijo in sicer v prvi vrsti tisto blago, ki si ga Nemčija zaradi zavezniške blokade ne more drugod nabaviti. V Italijo je šlo posebno dosti bakra in cinka. Da ga Italija ni zase potrebovala, je innevno samo po sebi. Precej slični odnosaji so med Rui-ijo in Anglijo. Anglija skuša s pomočjo trgovine prekiniti zvezo med Rusijo in Nemčijo in ji vztreza kot ji pač more in ji gumij, masinerijo in orodje ceneje prodaja kot pa Amerika. Toda v Londonu se motijo, če mislijo, da se jim bo s tem posrečilo odtujiti Rusijo Nemčiji, kot se tudi motijo v Wasbingtonu, ako domnevajo, da bodo z pomočjo trgovinskih pogodb opravili Musso-linija v zavezniški tabor. Rusija bo ostala zaveznica Nemčije, dokler in v kolikor ji bo ta zveza v korist v ostalem pa bo vodila samostojno vna-njo politiko. Italija bo držala s Hitlerjem, ker se edinole s Hitlerjevo pomočjo utegnejo uresničiti Mussolinijeve želje. Niti Stalin niti Muwolini ne verjameta v uspešnost demokracije, kajti diktatorjem gre vse hitreje izpod rok. Diktatorjev ne kontrolirajo parlamenti; mogoče jim je tajno oboroževati in tspletkariti ter neovirano črpati iz ljudstva ogromne vsote, potrebne za oboroževanje. Med diktatorje ni mogoče zasejati nesloge. Družijo jih skupni materijalni interesi in isti politični nazori. Papež in vojna VATIKAN, 8. maja. — Danes je sprejel papež Pij nad pet tisoč romarjev iz raznih delov sveta. Med romarji je bilo posebno dosti novoporo-čencev. Pri tej priliki je imel papež pomemben govor, v katerem je izrazil svojo bojazen, da se bo »vojna vkratkem razširila. Romarje je pozval k goreči molitvi. Vozniki busov stavkajo v Londonu LONDON, Anglija, 8. maja. — V Londonu počiva skoro ves promet, kajti vozniki busov in poulični!) železnic so za-stavkali. Več tisoč uslužbencev je dospelo prepozno na delo. Zastavkeli so, ker so kom-panije spremenile vozni red in podaljšale delovni čas. RUDNIŠKA NESREČA. Kirkland Lake, Ont., 10. maja. — V soboto se je utrgala s-kala v Lake Shore Mine rudniku in je bil pri tem poškodovan Eli Kordič, ki pa ^je naslednji dan ^ bolnišnici v Kirkland Lake umrl. Stanoval je pri Johnu Golubu. Kordič je bil star 35 let in doma iz Jugoslavije, kjer zapušča ženo in dva otroka. V Kanado je prišel pred kakimi 11 leti ter je bil pri Lake Shore Mine zaposlen 9 let. Natakar priznal fri umore MARTINS FERRY, O., 7. maja. — Tukaj so aretirali drvainpetdesetletnega n a t a-karja Williama Sevastisa, ki je po dolgem obotavljanju priznal, da je usmrtil in oropal tri moške. Imam željo napisati par vrstic za Materinski dan. Tebi, draga mati iz daljne tujine, kamor nas je nemila usoda pognala, daleč preko meja in silnega morja, v zavesti, da se vidimo še kdaj. Ali naš up iu nad a so nafc daleč prevarali. Ločitev o*! naših dratrih, kar nas je po svetu iz naše lepe Slovenije, je bila po večini za vedno. Seveda jith je tudi mlnogo, ki jim je bila usoda mila, da »so mogli obiskati enkrat ali večkrat svoje drage. Tn Ti. mati, pustili smo To v žalostnih dneh in jokala si za nami in ~e tolažila s tem, da se še vidimo. Kdo bi se Ti mogel zadostno zahvaliti za skrb in trpljenje, ki si ga imela z nami! Vsako uro si Ixlcla nad nami in z materinsko ljubeznijo ■negovala nefoogljeneke v unanju, ko dorasto, Ti IhmIo vračali z ljubeznijo. Ali mhiogo mater je, ki se je nad svojim upanjem bridko prevalila. Imela si sinm e in hčere, ki so .šli po svetu, obljulbljali Ti pomoč v sili na >*tare dni. Iu v večini so se te obljube razblinile v nič Tvoj sin. Tvoja hči sta pozabila na Te in mogoče kar v kratkem času bitvanja v tujini. Mogoče je imel tudi srečo v zlati deželi in priliko, da bi Ti -pomagal, pa pozabil je nate, ki Ki trpela in zdela ob njeni uro za uro. Ali ni to strašna nehvaležnost! Kaj si zopet doživela, mati, dano«, ko teče kri mladih fantov, mnogo izmed njih prva opora svoji mannici na sitare dni in tako rekoč desna roka svoji mamici! A on stoji na bojišču, pričakujoč smrti ivsaki čas. V skrbeh in žalosti se zvijaš za njim. Kdo bi Ti mogel poplačati za vse, kar ri storila za na«, in da bi se Ti mogel vsaj zadostno zahvaliti! Malo ic nas. ki Ti vračajo Tvojo (juflw'Zen. Marsikatero materinsko oko bo mokro na dan 12. maja v opornimi na svoie otroke ki nh je mnogo, ki tavajo v temli in se borijo po svetu za vsakdanji kruh sebi in svoji družini, daleč pod zemljo v črnih jamah. Na ta dan se Te bo opominjal tudi TVoj sin. akoravno Te je pozabil pred mnogimi leti. (Dragi rojaki in rojakinje! Posvetimo ta dan našim materam, živečim in mrtvim. Sporni najmo se jih z ljubeznijo v SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAF8KE PLOŠČE. — PUite za cenik. J. MARSICH. ING. WW.fl Street New Terfc srcu in pomislimo nazaj na na£a mlada otročja leta, ko smo bili še pri njih. Ali niso bili to naši najlepši časi življenja pri staraih, mladi, zdravi in brez brige? Bodimo dobri in hvaležni, pomagajmo jim, kolikor je v naših močeh. Mnogo je nas, ki nam ni mogoče pomagati z denarnimi sredstvi, pa se je saj oglašaj-mo, nišimo, saj je iz Krča vesela tudi samo pisma, ako ne dajo razmere si odtrgati kakšen dolar. Torej, intela som namen posvetiti par vrstic za takozvani Materinski dan in Tolbi. draga mamiea, še živeča v Slavoniji, v Strugali pri Dobrem-polju, želim Ti na stare dni ho I j srečnih in brezskrbnih dni. kot si fih imela z nami, ko smo bili še mali. Bog Ti daj doživeti .še mnogokrat dan, ki je posvečen Tebi, in materam po širnem" svetu. 3Caj zaključim s tem svoje skromne vrstico. Pozdrav našim naročnikom in naročnicam "Glasa Naroda" sirom Amerike in Kanade in želim, da se pogosto oglašajo v listu, kjer radi prebiramo novice in zasledujemo življenje v naših slovenskih naselbinah. (Dalje pozdrav tudi go>podu urddhiiku tega priljubljenega lista, ki je najboljši naš slovenski dnwvnik. Kdor ni šo nanj naročen, naj si ga naroči, ker žal mu ne bo. Opifcuje vse dnevne vesti, lepe romano, po-vrli pa še Peter Zgaga v svojih kolonah kak&no pošteno pove, včasih še malo preveč. Torej velja tudi njemu pozdrav, ker se mu moramo večkrat pošteno nasmejati. Mrs. Rosic Papež, Duparques, Que, Can. . _■! yt. J^. j——— OČE SE JE REŠIL, SIN IN NEČAK STA UTONILI. iMed mnogimi žalostnimi dogodki, ki se dogajajo ob sedanji katastrofalni povodnji vzdolž Dunava, poročajo o naslednji žal o igri: 'Kmet Arandjel Crnkič, njegov sin Cedomir in nečak Rati i v o j ko ise vozili pri vasi Velikem Selu po naraslem Duna-vu, prevažajoč drva. S čolnom so zadeli ob vrbo. Stari Arandjel se jo vlovil za drevo in se rešil smrti, sin in nečak pa sta utonila Oče je prebil na vrbi vso noč in so ga našli sosedje šele naslednjega jutra že vsega »premrlega. Zaman pa so iskali trupli obeh utopljen cev. DARILNE POSILJATVE L v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.30 ! 200 Dinar.---$ 4.40 f 300 Dinar.---$ 6.50 | 400 Dinar.---$ 8.50 500 Dinar.---$10.25 1000 Dinar.---$20.— H 2000 Dinar.---$39.— Ker zaradi položaja v Evropi ppmiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih | pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, i ki žele, da je denar naglo izplačan, pri- ' I poročamo, da ga pošljejo po CABLE fa ORDER, za kar je treba posebej plačati 1 i | SLOVENIC PUBLISHING CO. 1 J : POTMAKIOODILIS S S: i 216 West 18th Street, K e w Y o r k ■ ZA NAROČNIKE IMAMO &E NEKAJ ZASTAV, j ki so na razpolago »»i^'rt naročnikom po ugodni ceni. Mm kateri želi imeti za dom zastavo ob priliki narodnega praznika. OPIS ZASTAVNE SKUPINE Zastara: 5 čevljev dolga in 3 cfvlje široka: izdelana iz najboljšega blaga (cotton huting) ln obrobljena ter rof-no vezena, barve najbolj trpežne; vse zvezde so Šivane na obeh straneh. D ros;: iz trdega lesa, pobarvan. 7 čevljev dolg, in sestoji iz dveh delov. — Ročaj in vrv. Naročite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA USTA $2.50 (Vsi pošiljal ni stroški plačani.) (DopiduL Whiting, Ind. iKer ravno pošil jam naročnino, napišem tudi par vrstic o raz n w rali v okolici Oliicaga. Ker vsakdo navadno prične z delom, kom tudi jaz. Jekla r-ne v Tmliana Harbor in v So. Chicago obratujejo bolj slatbo, samo po dva tri dni na teden. Standard Oil Co. in" Union Tank Car Co. na Writing obratujejo s polno paro. Toda novfli delaveev ne potrebujejo, itfe katera konipanija vzame katerega, ne »sme hiti starejši kot 25 let. Tudi vreme imamo čudno. Ves april je bil irtrzel; imeli smo dovolj dežja in snega. Vsi smo komaj čakali, da pride maj. pa tudi maj se do sedaj še ni nič kaj dobro obnesel. Prvega maja je vph dan snežilo in še drugi dan na Marijin Vnebohod, talko da smo ga dobili za en inč na debelo in bolj na mokro. Zadnjega aprila smo imeli 74 stopinj nad ničlo, prvega maja pa sanno stopinj. • (Spominjam se še iz otroških let, ko smo peli: Ljubi maj, krasni maj, konee zime je tedaj. Tukaj pa pravijo: * April «ho\rters bring May flowers.* Toda cvetlic ne vidim nikjer. Časi se preminjajo iu ž njimi tudi vreme. iXe smem pozabiti sporočiti veselo novico, da rda -i obljubila zakonsko vzestobo Mr. Joseph Vitko vi oh iz Whiting, Tnd. in Miss Lucille Pletsbc iz So. fJhicago, 111., in sicer dne 20. aprila v hrvatski cerkvi v So. Chicago, Tli. Mlademu paru čestitamo. Joseph Karin. LEPA PRILOŽNOST Naprodaj je majhen HOTEL. Dobro vstanovljcno; lepa priložnost za pravega moža. ob zelo prometni cesti; Route 6 blizu Warcn, Pa. Dobro opremljena gostilniška soba, obedni-ea, kuhinja in spalne sobe. — Prostor za avtomobile. — Vprašanja naslovite na: — "Hotel", c. of Glas Naroda, 21C W. 18th St., New York. 4x Peter Zgaga Kdor hodi po svetu, mora imeti odprte oči iu ušesa. To je potrebno. Čudno je pa, kako malo se ljudje zanimajo za vsakdanjosti in za navadne stvari. Ta ali oni ve natančno, koliko nadstropij ima Empire State poslopje v New Yorku ter koliko čevljov je dolga in široka 4'Queen Mary", v zadrego ga boste pa spravili, newyorški simfonični orkester med drugimi skladba skladbami izvajal overturo Webrove opere "Der Frei.-chuetz," dalje Beethovenovo 7. simfonijo ter Riiuskv-Korsakovo overtu-1« ro k 4'Ruska Velika noč." ,Koit častni kapclnik bo Bui le Marx, brazilski skladatelj in kapclnik. Burle Marx lO Marxu gre glas, da je največji kapclnik, ki je še bi! lojen v Južni Ameriki in je kot tak nastopil po vseli ameriških državah, v Nemčiji in Švici. M«*d drugim bo vodil tudi svojo skladbo "Fanta-stic Episode." Ta koncert bo v Carnegie Hall, 57. ulica in 7. Ave.. Ncp dragi "rojak? York City. Vstopnice so po: 25, 35 in 55 centov. VABILO NA PREDSTAVO in VESELICO katero priredi MLADINSKI IN CERKVENI PEVSKI ZBOR V POCAST NAŽIM MATERAM V NEDELJO, DNE 12. MAJA, 1940 V CERKVENI DORANI NA OSMI 62 St. Marks Place New York City PROGRAM: 1. Pozdravni govor g. župnika 2. Igra: REŠITEV KRALJEVE KRONE 3. ŽIVA SLIKA "MATERE" ZABAVA se PR i One tak«u po blagoslovu ZA PLES IGRA JERRY'S OTAriti. (Zdaj pa Še nekaj zn ocvirek, pridavček in zabelo. Svojo ženo imaš rad, kaj ne. Seveda jo imaš rad, pa še kako, kajti če bi je rad ne imel, hi ne hotel biti v tvoji koži. Leta in leta sta že skupaj in prenašata življenja križe in težave. Neštetokrat si i jo že videl prav od blizu, in ko ti dela pridigo, ji junaško gledaš v oči ter skušaš s tem zatajiti svojo krivdo. Ko ti je pred davnimi leti rekla, da ja, si jo božal po laseh, jo objemal in poljubljal na ustnice, na ušesa, na oči, nn nos ali kamorkoli je pae priletelo. Poznaš svojo ženo, dobro in natančno, kot je razen tebe ne pozna nihče na svetu. Ž e vsaj misliš tako, pa ti jaz rečem, da jo preseneto malo poznal. Niti tega ne veš, kakšne barve so njene oči. Ali so si-ve, ali so modre, orne, rjave ali zelene ? Povej mi, prijatelj, če ves! rRA SKKlLlr: VOJNA Vojn«. t.\i!nogo kilometrov proti severu, zahodu in vzhodu >e bije t K) j. Aled -totinami milijo-miv ni nikjer niti ena brez-t-kDbna in mirna duša. Milijone borcev pa hdiko vsak trenutek doleti ali cmrt ali ujetništvo. 'Ves svet je sovražnik in vsaka yiva stvar je na straži. XilnV n*' k)h. Samo mrtvi spijo. "*Xikar naj >e vam ne smilimo toliko/* pravijo vojaki. 44Saj to ni tako strašno. V vojni ni nič tolikega in noliena -t\vir ne stori nič. Potegne na primer sneg, iitetež veter in -"-in-iiio pnzel..»ti, šklepetati z zobmi in kleti. Naenkrat pa zažvižga granata, puške začno pokati, padajo mrtvi in ranjeni, > t oka je, hoj. napad, opravek, naprej, ne da jmo ho — in ko pride i>omoč. slišimo '»d tovarišev, tla je to že drugi dan Jbitke, in potem šele vidimo, da so šotori in tren.-ki vo-v.ovi ikri t i z debelini ane- Ubojri vt)jaki, nie ne stori ii^tež* ker je granata hujša od nieteža, nič ne stori granata, ker je rana stmšnejša od granate; nie jim ne atori rana, ker .ie smrt strašnega od rane. IA *mrt. . Zapustil -i vse. da opraviš delo ljubezni in dolžnosti. In takrat, ko ne je tlelo komaj začelo, in 'ko najbolj vre, ko delo se ni končano. te otlnesejo brez moči zlomljenega, mrtvega. Tvoja razbita pleča niso ve« podpora domovini. Narobe: tvoja glava, naslonjena na ramo nekegu majhnega vojaka,' j»* zdaj sati i a -postala breme tlo-, tnovini. A tvoj namen ni bil» to! — Tudi junaška smrt je težka. .Sla sem zatopljena v te misli in .Bog ve, do koti bi lila, če ne •»i naenkrat pritegnila nase mojo pozornost tam doli spodaj velika ploskev erne, pre-vnijene zemlje, dva para volov ter mnž in ženska. Temna, mrka, trda in suha, kakor da ju je nekaj tlo zal nje nrrvi-ee mesa obralo — toda l>oj še traja, z živi jen join in smrtjo. Držita se pokonci in visoko, kakor -nekdaj, noge jima ne klecajo in oko rc ne boji daljave. . "Dober dan," ju pozdravim re mejr ko prideta do*tatzk<< žt* pred menoj. '"Bog daj," odgovori starec, starka pa aaino prikima z glavo. W4Kaj pa da ti orje žena. strie?" WtNi drugega, pa mora ona." iTakrat se zdrznem in opazim, tla je neodtrižen in neoive lase in brado, ter tla ima ženska zavezano emo ruto. ITako je torej. Tudi ta i-tar-ka je v vojni službi. iDeloma zaradi žalosti, deloma zaradi tega, ker sta začela s povoeano pozornostjo obračati vole tla zastavita novi brazdi, nisem nadaljevala pogovora. . Z zavijanjem je bil starec prej gotov kakor starica. Ta se je oči v id no močno trudila s tem, Ida je z eno roko dvignila ralico iz zemlje in jo držala nad ženil jo, medtem pa z ajsa-njem in z dolgim koloni v dni-gi rdki »ibmila vole, tla je s tresenjem ralice raztrgala in stresla plevel, ki se je bil nabral. ter z n o go očistila s pluga zcnrfljo, preden ga tf>o znova opustila in zarezala novo braz-do. o deset let. da bo>ta odnesla na voz. ako iniaio kaj za v mlin. •Bi a je velika vreča, polna k o nize. . ■"Gosjiodar mi je odšel, jaz ga. kakor sem, ne rmcm dvigati, vidva Pa ne umret a." je odnialiovala gospodinja obenem obupano in jezno. ,Eden od otrok pravi nato, tla sta že na več krajih zn«*sla tovor; samo naj jima gospodi-nja pomore, da pri rineta vrečo do praga. Niatt) pa -e primera oba za ročice, stisneta drug drugemu pesti, kolikor le moreta, počepneta, gospodinja jima prevali pokonci stojmo vročo na mišice in revčka grpkta. Mišice jima trepočejo zobe sta atiraila, a drug druge-ga ne spustita iz oči, opominjajoč se s pogledom, da roka nikr.kor ne sme popustiti. In ko sta prevrnila vrečo na voz. ne moreta iztegniti prstov in razkleniti rok. Sklepi so se sprijeli kakor klešče, mišice so jima zaspale, i^čemi in lioli. ffboga otročiča. Tudi onadva »»ta 'v vo jni službi. Starostna zavarovalnina AKO STE VEČ KOT 65 LET STARI. ■ \' ■ '.Kongres je leta 1939 napravil spremembe v socialno-varil ofrtnein zakonu, ki prizadevajo zlasti starčke delavce. Kakor je bil zakon poprej, delavčeve mezde, potem ko je postal 65 let star, niso prihajale v pošte v, kar se tiče njegovih starostnih zavarovalnih plačil. Zafcon sedaj določa, da od 1. januarja 1939 naprej vse mezde prihajajo v pošte v brez o-zira na to. koliko je kdo star in kdaj jih je zaslužil. 'To pomenja, da, četudi ste bili 65 let stari, predno jo zakon stopil v veljavo, namreč 1. januarja 19.']?, vi morete vendarle biti vpravičeni do starostnih zavarovalnih plačil, ako nadalje delate, dokler inmate šest četrtletij zavaroval nega pokritja, računajo ml 1 januarja 19.'»9. N'« primer, ako ste zaslužili vsaj $."»<) za delo, ki je pokrito po zavarovanju, v vsakem izmed štirih koledarskih četrtletij leta 1939 in v prvih dveh četrtletjih leta 1940, boste vpravičeni dobi- i vati mesečna plačila od meseca julija 1940 naprej. Ako nimate tedaj potrebnih če t rt Ie-tij, morete delati Še Poprej, dokler jih nimate, in postati kasneje vpravičeni do plačil. »Vzemite pa drug slučaj. Recimo. da ste bili 63 let stari meseca februarja 1938 in da še vedno delate. Potrebujete 6 četrtletij zavarova nega pokritja, da ste vprnviVni po novem zakonu. Vi smete vrteti četrtletja v letu 11>:;7. kajti stari zakon je prišel v veljavo prvega dne tega leta in pod njim ste smeli všteti ver- čas, dokler ni-te postali 63 let -tali. Ne bi mogli pa všteti čas potem, ko ste dosegli starost (»."> let in sedanje -premeinbe v zakonu segajo nazaj le do 1. januarja 1939. Da dobite kre- dit za šest četrtletij, vtetejte vse leto 9937, preskočite leto 1938 in vštejte vse leto 1939. To je skopaj o s eni četrtletij, kar je ve«" kot potrebujete za kvalifikacijo, in tako morete zahtevati mesečna plačila- kadarkoli hočete prenehati delati. vPo starem zakonu, ako -te dosegli starost (i5 let, predno ste ime H potrebne kvalifigaci-je za mesečna zavarovalna plačila, dobivali -te enkratno od-p.učilo. Ako ste po novem zakonu vpravičeni do mesečnih plačil, D in vaše mesečno plačilo po novem zakonu bi znašalo $23, treba d veli mesečnih plačil, da nov mete -vojo enkratno odplačilo. Zato vi bi dobivali -vojo prvo mesečno plačilo za tretji me-o** potom. ko se vaša prošnja odobri. . Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno SLIVE UBILE DEVET OSEB. 3.">u ton 'sliv je padlo v neki tovarni sadnih konserv v kalifornijskem mestu Santa Rosi na tla in je ubilo o^etn. moških ter eno žensko. .Ponesrečenci so >e bili z drugimi delavci preifr viharjem zatekli v pritlično vežo. Silen sunek vetra je stre>el tovarniško poslopje in ti-žko breme s iv v prvem nadstropju je prebilo strop ter zgmiolo v pritličje. Trupla so izvlekli iz ruševin železnih kosov, apna. stropnih desk in zmečkanoga i-adja. Slovenka v državno zbornico posllj atve - v, ' . i ; rr: / Denarna nakazila izvršujemo točno in' zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO $ 5.90.,...;.......Lir 100 11.50 .......... " 200 17.00 .......... " 3004 28.00 .......... M 500 55.00 .......... M 1000 KKB SB OBNI SEDAJ HITBO MBNJAJO SO NAVSDBHP CK K« PODVKŽENB ^PRBMBMPI GORI iU DOLI NWNA NMMHLA IbIBCO PO G&BU IA nusroiBiNo StOVENiC PUJB L4SHJWG ICO MPA« Y (fMvna aursthj Prvič v zgodovini ameriških Slovencev se je okorajžila ena naših Slovenk, go^jmdična ,lo Modic, hčerka poznane Motli-cove družine iz St. Clair Ave. v Olevolandu, O., ter priglasila svojo kandidaturo za di-žav-no postavodajo. Ona je ena izmed sedmih slovenskih kandidatov, ki kandidirajo za Mi urad. Za vseh sedem lahko volite, ker okraj Cuyahoga izvoli IS poslancev. Torej, če volite za vseh sedem js loven--kili kandidatov, pa lahko še vseeno volite za enaj«t drugih, ki se vam zde sposobni za državne poslance. . To. da .se je ena naših slovenskih hčerk odločila in kandidira za tako važen urad. nam mora »buditi pont>s, da je naš narod ne samo kulturen in visoko na obrazen, da se lahko kosa z vsakim narodom, ampak je tudi -politično zrel, tla lahko postavi svoje kandidate poleg drugih. Gospodična Modicova se že več let pridno ndejstvu je v politiki in je poznana v vseli političnih krogih. Zato pa t ml i upa, da bo dobila mnoi?o glasov tudi pri drugith narodnostih. . A!i ne bomo Slovenci ponosni, če nas bo zaKtopala Slovenka v državni zbornici? Gotovo da bomo! Zato pa ne pozabite oddati poleg ti ni gib kandidatov gla« tudi njej! DANSKA METROPOLA KODANJ. Dansko prestol no mesto *Ko-danj ali v danščini Kjoben-havn, ki je evoje ime prejelo po "-Kaupmannahavn", "pristanišče trgovcev" leži na «a-padni obali otoka Seelanda ob Oerefiundu in sega na severni del otoka Ai nage rja. Njegova zgodovina je jiolna velikih dogodkov. Komaj «i je leta 1254 pridobili mestne pravice, so ga ban-zeati porušili. Ta usoda je doletela mesto v naslednjem »>to-letju še večkrat in tudi potem ko je leta 1446 postalo rezidenca, je moralo pogostoma trpeti zavoljo sovražnih napadov. Švedskemu kralju Karlu X. pa ni uspelo, dia J>i meBto leta 1G59 izavzel. Ko je car Pavel leto 1800 z dansko pomočjo hotel zapreti Vo&odno morje, je Anglija odstranila to nevamoest za svojo trgovino. Admiral Nolson je leta 1801 napadel Kodanj z velikim brodovjem in prisilil Dance, da so sklenili premirje. lUo se je ponovilo leta 1807, ko je Napoleon raahteval, naj Danska pristopi k celinski aa-pori. V osemdesetih letih prejenega «#toletja je Kodanj postal močna kopna in pomorska trdnjava. Wok to ateje danes 850.000 prebivalcev in je uajpomeu&l>-nejwe dansko industrijsko ter trgovinsko mesto. Istočasno je vozlišče za seelandske železniške pmge. S trajektom ima železni Ako zvezo s švedskim mestom Malmojem preko Gjetiwerja in Warnemnndeja pa t in sad. — Hei mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojn; krajini. — Pravd? bratoma. VRI. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bujim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz iievošeljivost« — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 1 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volia MacAlana ne odneha, dokler ne ste*e med Evropo in Ameriko globok^ pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših k nji«; svetovnega slovstva. 259 strani___$1.20 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbrani Spisi Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opi-sal. Romanu so dodana do-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lansprčškega. 269 aerani. V tem lil. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu deln tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. DtBa %UG Naročite pri: arm Glas Naroda 216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y. u S. .t' , "GLAS NARODA" — New York Friday, May 10, 1940 slovene (yugoslav) daily V Zaloigra v Temeniški dolini Pro ! časom se je vrnil v domovino Aitifrikancc Anton Zore in >e v Št. Juriju naselil na posestvu svojega 30-lenn>-ga svaka Jožeta Zaje.«, po «1 »-mače I*usta. la-tnika treli gruntov in hiš. Zore je dolga l«'ta delal v Ameriki, svoje pi i-hranke pa je »proti pošiljal Z::jeu, ki je bil poročen z njegovo sestro Marijo in imel ž njo .štiri otroke. Dokler je Marija živela, -o j<* Zore počutil kakor doma. Nikoli ni I>i— lo besede o denarju, ki ga je iz Amerike pošiljal in ki ga je bilo ]>o ljudski govorici po vsej pri Irki nad 100,000 din. A ko je Marija umrla, in je Zaje pripeljal na dom miado, brhko nevesto, tam od Mirne peči, so se začele vezi med Zorcem in Zajcem krhati. Kakor vedo ljudje pripovedovati, je Zaje začel svo jega s-vaka mrziti, ker nw je bil nekam v napoto, prav tako, pa tudi njegova lepa mlada žena. Toda Zore jr bil miren, potrpežljiv mož ter ■se za Zajčevo mržnjo in za zbadljivke mlade gospodinje ni zmenil, ker se je čutil povsem varnega, ("e bi med Zajcem in njim prišlo do razdora, bi nm svak moral odšteti lepe dennree. ki jih je Zaje v teku let po večini obrnil v svoj prid. Ko je raznkerje med svakom in njim ohladi To, je Zore začel povju'j ševaii za svojim denarjem. Za jen je UM^ova terjatev presenetila in razočarala. Izprva je sku~i'l A-merikanci pregovoriti ii; po-miriti, a ko je u videl, da je prizadevanj«' zaman, jo v svojem srcu skoval sklep, da se svaka iznebi. V tem ča^u mu je prišlo na uho, da ima Anie-rikanec še v nekem denarnem zavodu naloženih okrog 50.000 din in je živo zanimal za ta denar. Ljudje trde, da je prišel tudi do vlozne knjižice in dvignil še teh 50.000 din, vendar te govorice se ne morejo potrditi. 'Prejšnji teden so ljudje v St. Juriju opazili, da Amerikanca nič več ni na spregled Poizvedovali so za njim na vse strani a zaman. Pri tem so sosedje opazili, da se je Zaje nekam čudno spremenil, da ves zbegan in zamišljen hodi okoli. Ni bilo dvoma, da mora ta spremeuVba biti z neil bliže, je v ob« šencu — trup o je bilo še toplo — >poznal Jožeta Zajca. i) tragediji je Jako j obvestil občino, ki je. odredil« p:evo/ trupla v mrtvašnico na pokopališču v Št. Lovrencu. Pri mrtvem Zajcu so našli pVmo. v katerem se v obupanih besedah izpoveduje zločina nad svakom a glavno krivdo vali na nekega Kovača iz Št. Jurija, ki po njegovem namigava-nju najbolje ve, kje je Zorče-vo truplo, in kje so stvari, ki so nra jih pobrali. Kakor je preiskava doslej ugotovila, je Zaje Amerikanca s svojimi pom a ga č i spečega v postelji zadavil Truplo so skrili v slamo, a ko je začelo smrdeti, so ga čez kakšnih 14 dni izvlekli in ga prepeljali v neko jamo za peso na polju blizu posestva. Ko so orožniki aretirali in zaslišal i* nekatere osumljence, so zvedeli, da je žalostni tovor vozil v pesnico neki Jože iz vasi. V St. Lovrenc je prišla sodna komisija i ndr. De-reani je opravil >odno olnlukci jo. nakar -o obešenca poko-palj. Žaloigra v Temeniški dolini. ki je daleč na okrog vzbudila veliko pozornost, je danes — \vaj po najnovejših vesteh, ki so -e razširilo v Šmartneni in po Litiji — dobila senzacionalen preokret. Tz Šmart na poročajo da so Američana A. Zorca. ki je letos na Jožefovo izginil iz va-i Sv. Jurij blizu Velikega Gabra in o katerem je,bila splošna sodba, da je postal "žrtev ropar-k'-cra umora — prav tistega Zorca, zaradi katerega je ve> obupan šel pro-tovl jno v smrt njegov svak Zaje — našli živega in zdravega v Šmartneni. Kakor vedo povedati te vesti, ki jih bodo še podrobneje preverili orožniki, je popoldne nrišel iz Temeniške doline v Šmartno z vozom posestnik Strekelj. Pri Adamičevih v Šmartnem se je ustavil. Tu je namreč ugledal starega znan-ea in sicer nikogar drugega kakor pogrešanega Amerikanca Antona Zorca. Amerika-neeje ravno kidal gnoi, ko ga je Strekelj ves začuden ogovoril. Potem pa ga je povabil s sobo j v Robasovo gostilno in mu dal za pijačo. Vprašan. zakaj je zapustil domačijo,, je baje odvrnil Američan, da se mu je doma w skupaj zamerilo, pa je šel rajši drugam. Šele pred dvema dnevoma je prišel v Šmartno, prej se je menda mudil po samotnih kmetijah v Temeniški dolini. Videti je duševno prerij j izčrpan in ne daje kaj poseb-' no razumnih odgovorov. Ko ameriški trgovski parnik dospel iz norveške. ~-- • -J. ■ ■ ■ rJ-,'1- v , 'w KD0RE - ^CCRHACK t; Ameriški tovorni parnik Moor e-MeCormaek prihaja v newyorško pristanih iz Norveške,kjer ga je zalotil nemški vpad Skozi morja vojskujočih se držav je vozil brez vsake ovire. se je pred dvema dnevoma zglasil pri Adamičevih, so nm kot >taremu iK>potuemu človeku dali jesti, potem pa je o-stal kar pri hiši. saj se zdaj na pomlad nikjer ne manjka dela. ^Strekelj je povabil Američana, naj se ročno vrne ž njim nazaj v Temcniško dolino, da ga pokaže razburjenim prebi-valcem. Toda Anierikanec je odvrnil, da ne pojde več nazaj. Nat o so bili o Aimerikane« obveščeni orožniki v Litiji, ki so takoj uvedli preiskavo in bodo prav kmalu dognali, ali je v Smart nem razkriti Amerika-nec res jmgrošani Anton Zore, ali j>a gre morda za pomoto v o>ebi. In če je Anuerikanec pravi, potom je spet vprašanje, zakaj je njegov svak, pokojni Zaje zazdnje dni priznaval zločin in naposled obupal. Ali so ga prevari I i ljudje, ki jih je najel? Ali pa se mu je zaradi popi vanja v za tin ji h dneh jel mračiti um? Prav gotovo bo ta zagonetna žalo-igra alaj kmalu pojasnjena. Iz Slovenije ŽIV IZ OGNJENIŠKEGA ŽRELA. ,n'iiiiii;ni.iriBl .i, i Navzlic vsem stražam je nekemu 2ij-lctnemu • Japoncu pred kratkim uspelo. <]a je skočil v žrelo proslulega ognjenika na otoku Ošimi, ki slovi kot ognjenik samomorilcev. Japonci, ki se niso odločili rajši za baraki ri, so pred nekoliko leti kar zaporedoma skrkali v ta ognjenik. Najnovejši samomorilni kandidat pa je imel srečo — ali smolo, da ni padel v žarečo žrelo, tem večje obvii-el na nekem skalnem pomolu. Splezati gor mu ni bilo .mogoče, za nov skok v globino pa irni je zmanjkalo poguma. Šele čeiz dva dni ga je odkril neki čuvaj, kakršni so postavljeni nalašč za to, da odganjajo samomorilne kandidate, in z dolgimi vrvmi so potem mladega moža spravili na vrh. Izjavil je, da mu je volja do prostovoljne smrti temeljito pošla. CE se ne ves. zdaj IZVEŠ: (tla se nahaja danski kralj Kristijan tudi po okupaciji Daiibke v svoji »palači "Ama-iienborg"; | jda je nemška vojska prevzela nadzorstvo nad dansko armado; ; da se je na Danskem že pojavila stn-ka za živila, katera se dobivajo samo na izkaznice; da je Danska pred nemško zasedbo uvažala v Ajiglijo maslo in krmo; da je slavni francoski pisatelj Einjle Zola, katerega stoletnico rojstva je pred- dnevi oldiajal ves civilizirani svet, sin beneškega Italijana, ki je bil potomec jugoslovanskega kmeta iz va(si Krm*čine pri Zadru, kjer živijo vše danes člani rodbine Colov, odnosno Co-ličev. . \DVERTISE IN GLAS NARODA" PONAREJEVALCI SE RAZ ' KRINKAVAJO. Iz Radeč poročajo 31. marca: — Radečani in Posavci živahno razpravljajo o ponarejevalcih 500 di na rekih bankovcev. Toda v interesu odločne preiskave zaenkrat ni mogoče javno razpravljati o podrobnostih. Nekaj ponarejevalcev in razpečevalcev denarja je še na svobodi. Orožniki so venomer na delu. Ker so ponarejevalci •'delali" v raznih krajih, največ v Mariboru in Zagrebu, se ve-1 na preiskava počasi razširila, toda prav vsi zločinci l>o-do slej ko prej prišli v roke pravice. [ Jožef Majhenc, posestnik na Vrhovem, seje že leta 1937 za-|iiimal. kako bi ponarejal denar. Njegov zaveznik, Anton Zmaj, bivši zasebni uradnik, i tar .">4 let, doma z Drenskega polja blizu Šmarja pri Jelšah, brez stalnega bivališča, je bil zaradi prevar že 14 kaznovan. Je šibke postave, vzbuja pa vtis pretkanega človeka. Njegova zanimiva izjaiva oči tuje na eni strani, kako je pridobil Majhenca za ponarejanje denarja, na drugi pa kako ga je ogoljufal in kako je razpečeval petstotake. Takole je izpovedal Žu raj: (Nekega dne leta lOo? sem bil V gostilni Jožefa Kranjca na Vrhovem. V gostilno je prišel tudi po-estnik Jožef Majhenc. pa me je po rnsko nagovoril. Majbern- je bil namreč 7 let ujetnik v Ru-iji.. Rledniič me je povabil na svoj dom, kjer me je pogostil in dobil sem prenočišče. (Vz dan sem šel po vasi popravljat ure. a hranil sem se in prenočeval pri Majhenen. To je trajalo nekaj časa. Ob neki priliki je Majhenc prečital članek, ki je govoril o ponarejevalcih denarja ki jih niso mogli najti. Dejal sem mu, da bi bilo dobro, da bi tudi midva nekaj takega pogruntala, česar pa [Majhenc ni odobraval. Slednjič sem ga le pridobil in mi je po daljšem prigovarjanju dal 2000 din ,da ziberem navodila. Da bi ga bolje uveril, sem mu dejal, da poznaml nekega inženirja, katerega bom pri vedel s soboj. Tez teden dni sem res pri vedel Antona Grašiča, ki se je pmMaTil za inženirja Dvo-raka, svetnika pri železniški direkciji v Zagrebu. Lažni inženir nra je obljubil vse potrebne informacije, da bi pri naslednjem sestanku že lahko nričeli z delom. Nato mi je Majhenc, izplačal zopet 2000 din od katerih sem dal' Grasi-čn 1000 din, da se je vrnil v Maribor, jaz pa v Zagreb. •Cez te*den din. kar pa sem v>e Kpravil v svoj žep. ker inženirja Milctiča sploh ni bilo. Vsa pri 'Maji i e runi najdena pisma so moja last. s čimer hočem priznati, da sem Majhenca spravil v zmoto, da pripravljam material za ponarejanje denarja iz inozemstva, dejansko pa sem ga goljufal. Meni ni bilo znano, da je Grašič lažni inženir Dvorak, v nadalnji dobi obnovil in i>o00 dinarskih bankovcev. Vse to se je godilo brez moje vednosti. PRETRESLJIVA NESREČA NA SVETJU NAD CELJEM. •Marijo Zajčevo, .'IS-letno po-sestnico na Svet ju nad Celjem, j je zadela strašna nesreča. Po-; poldne je rezala na slamorez-Jnici. Pri delu pa jo je stroj zagrabil za krilo in potegnil k sebi. Nesreč niči je strgalo z glave najprej bve, )>otegnilo z obraza vso kožo, ji odrtriralo nos. ustnice in eno roko. Zdravi se v bolnišnici. NOVI GROBOVI. V visoki starosti 84 let je umrl dne 31. marca v Ilirski Bistrici Aleksander Špelar, iz daleč na okrog dobro znane družine. Pokojnik je zapustil vdovo, gospo Josipino. rojeno Vrh, in velik krog sorodstva. Bil je kremenit kraški značaj, rodoljufb in zaveden napred-njak vse >voje življenje. (V Htarosti <^8 let je umrl v Konstanjevici ob Krki Jakob Ercigej, poštni upokojenec. IPRODANO VINO SE JE SAMO POTOČILO. Iz Bele Krajine poročajo: — Seveda se vsak vinogradnik najbolj veseli dogodka, kadar mja uspe, da vinski pridelek ugodno proda. Pravi družinski praznik postane dan, ko se prodano vino potoči v kupčeve sodove v zaniieno pa prodajalec dobi lepe denarce. Običajno se vi£e taki dogodki ob splošnem veselju in obojestran-skeml zadovoljstvu. Žaloe»ten pa je primer, da se vino po nesreči ali neprevidnosti samo potoči, kakor se je zgodilo v vasi Radovici. V zidanici gospe Banbare Šavorjeve, ki je tfvoj virtski pridelek ugodno prodala v Borovnico pri Ljubljani, so bili v zaposleni s pripravami za pretakanje vina, ki bi se imelo izvršiti. V ta namen so pripravljali posodo in pa potrebne butare za pod-ložittev sodov, po končanem delu pa so odšli domov. Nasled- nje jutro se je nudil vsem žalosten pogled: v zidanici, kajti bila je izdatno napolnjena s prodanim vinom, ki je izteklo v količini kakih 15 hI na ilovnata tla zidanice in tvorilo pravo brozgo vina in blata. Nemara je bilo pripravljeno delo v zidanici premalo previdno. pa je zadostovalo že to, da je .kdo po neprevidnosti malenkostno zadel ob pipo, ki se je zrahljala in jo je ponoči priti-k vina potisnil iz soda. POPRAVEK. »V mojem včerajsnem izročilu glede poroke Mr. Charles Pirtza z Miss Sylvio Hude, je bilo namreč pomotoma izpuščeno. da svatbo (oheet), ki se vrši v dvorani znanega rojaka Mr. Frank Ameža (Astor »Hali) na M>-99 Forest Avenue, Ridge wood, L. I., priredita no-voporočencema na čast Mr. in Mrs. Charles Pirtx Sr. — Začetek svatbe se prične ob 5. uri popoldne 2fi. maja 1040. Toliko v blagohotno naznanje. |S pozdravom Ant. Svet, poročevalec. Razne vesti. ČUDNA TRADICIJA ANGLEŠKIH POLKOV. ISkoraj vsak angleški polk ima poleg svojega uradnega naziva tudi kak vzdevek, ki je v zvezi s kakim dogodkom iz zgodovine polka. Škotski se-sterlandski polk ima vzdevek "tih i n red lines". Na uniformi pa bi človek zaman iskal kakih rdečih trakov in -amp poznavalci zgodovine vedo. tla izhaja vzdevek iz krinvske vojne, kjer so Škoti postavili tanko obrambno črto, rdečo, rdečo, zaradi njih rdečih su-kenj, da bi ustavili silovit naskok kozakov pri Balaklavi. Ta bitka je ena izmed redkih, j kjer so se srečali Rusi in Angleži. Slednji so bili strahovito pobiti, čeprav je Rusija naposled vojno izgubila. (Britanska garda ima vzdevek "mesarji iz Piocadillv". To spominja na neko demonstracijo v začetku 19. stoletja, ko je garda streljala v množico in si nakopala srd ljudstva. Dasi ta priimek ni bogve kako časten, je sila tradicije v Angliji tako močna, da se polk noče odreči tega fvzdevka Najbolj čudno pa je to, da se prvi pehotni polk naziva "convoy Poncija Pilata". Nekoč, v 18. stoletju je ta polk služil na Francoskem in tam so se vojaki sprli § francoskimi vojaki polka 'Royal Picardie*. Francozi so trdili, da je njih polk starejši, ker izhaja v direktni črti od one rimske legije, ki je imeTa v Jeruzalemu stražo dm gi dan po smrti Jezusa Kristusa. Angleži niso hoteli zaosta-ti v baha&tvu in po 7. neizrečeno resnostjo trdili, da je prvi britanski pehotni polk direktni naslednik telesne straže iPoncija Pilata, ter je po tem takem vsekako Marejši. Pri tem je ostalo in tudi vzdevek je polku ostal do današnjih dni. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V Ub kritičnih tesih J« vaaltrtn>i titatelju dnevnih vrsti put rebrn U priročni ATLAS, ki e* pošljemo našim naročnikom po najnižji rrni. — Naročite t* te dane*! Bv^jawnimi fl W l-ifflffi^^-^pg j 1 l*»tl» (OtMB wn o« tU IM MILI Velikost 9!« x UM inčev 48 velikih strani; 32 barva nib zemljevidov tujih driav in » zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav; 45 svetovnih slik popolnoma o-zna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV TOIJSKE MED NEMČIJO IN lU'SIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO KrSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah in> 'j oz. po '2 ifuta. Posebnost : HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA Kl*P«JN, ki ga dobite z al lastna In ko ga izpolnite in pošljt-te k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravb-o, da dobite dttdatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri; •* GLAS NARODA " ti* WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. UMOR S SIKOM. 'V mostu sira Edanta na IIo-lamLskem je prišlo v neki izvozni trgovini za >ir do prepira hkhI nekim mladini delavcem in njegovo zaročenko. V prepiru je delavee4pofrral»il t''-žak sir in stji za^nrd dekletu v •rlavo. D^^kle -e je zc^rudilo, ker ji je sir razbil lohanjo. neko iko ur pozneje je umrla. Delavec je skušal pobegniti, pa so